Na podlagi 9. člena
Statuta Občine Kobarid (Uradni list RS, št. 51/09, 38/10 in 25/16)
in 91. člena
Poslovnika Občinskega sveta Občine Kobarid (Uradni list RS, št.
64/10, 100/13 in 25/16) je Občinski svet Občine Kobarid na 14. redni
seji dne 25. maja 2016 sprejel uradno prečiščeno besedilo Poslovnika
Občinskega sveta Občine Kobarid, ki obsega: |
–
Poslovnik Občinskega sveta Občine Kobarid (Uradni list RS, št. 64/10
z dne 6. 8. 2010), |
–
Spremembo Poslovnika Občinskega sveta Občine Kobarid (Uradni list
RS, št. 100/13 z dne 6. 12. 2013) in |
–
Spremembe in dopolnitve Poslovnika Občinskega sveta Občine Kobarid
(Uradni list RS, št. 25/16 z dne 6. 4. 2016). |
|
Št. 007-11/10 |
Kobarid, dne 25. maja 2016 |
|
Župan |
Občine Kobarid |
Robert Kavčič l.r. |
|
|
P O S L O V N I K |
Občinskega sveta Občine Kobarid (uradno
prečiščeno besedilo) |
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
1. člen |
(splošno) |
(1) Ta poslovnik ureja organizacijo in način dela Občinskega sveta
Občine Kobarid (v nadaljnjem besedilu: svet) ter način uresničevanja
pravic in dolžnosti članic in članov sveta (v nadaljevanju: člani
sveta). |
(2) V besedilu uporabljeni izrazi, zapisani v moški spolni slovnični
obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in za ženske. |
|
2. člen |
(smiselna uporaba) |
(1) Določbe tega poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delovanje
delovnih teles sveta in njihovih članov ter svetov krajevnih skupnosti
in njihovih članov. |
(2) Način dela delovnih teles se lahko v skladu s tem poslovnikom ureja
tudi v aktih o ustanovitvi delovnih teles, lahko pa tudi s poslovniki
delovnih teles. |
|
3. člen |
(jezik) |
Svet in njegova delovna telesa poslujejo v slovenskem jeziku. |
|
4. člen |
(seje sveta) |
(1) Svet dela na rednih, izrednih, dopisnih (korespondenčnih) in
slavnostnih sejah. |
(2) Redne seje se sklicujejo najmanj štirikrat na leto. |
(3) Izredne seje se sklicujejo po določilih tega poslovnika ne glede na
rokovne omejitve, ki veljajo za redne seje. |
(4) Dopisne (korespondenčne) seje se sklicujejo po določbah tega
poslovnika v primerih, ko niso izpolnjeni pogoji za sklic izredne seje. |
(5) Slavnostne seje se sklicujejo ob praznikih občine, žalnih
slovesnostih, lahko pa tudi ob drugih svečanih priložnostih. |
|
5. člen |
(predstavnik) |
Svet predstavlja župan, delovno telo sveta pa predsednik delovnega
telesa. |
|
6. člen |
(žig) |
(1) Svet uporablja žig občine, ki je določen s statutom občine, v
katerega zunanjem krogu na zgornji polovici je napis »OBČINA KOBARID«,
na spodnji polovici pa »OBČINSKI SVET«. |
(2) Svet uporablja žig na splošnih in posamičnih aktih, vabilih za seje
in na dopisih. |
(3) Žig sveta uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delovna telesa
sveta. |
|
II. KONSTITUIRANJE SVETA |
|
7. člen |
(konstitutivna seja) |
(1) Svet se konstituira na prvi seji po volitvah, na kateri je potrjenih
več kot polovica mandatov članov sveta. |
(2) Prvo sejo novoizvoljenega sveta skliče prejšnji župan najkasneje 20
dni po izvolitvi članov, če je za izvolitev župana potreben drugi krog
volitev pa najkasneje deset dni po izvedbi drugega kroga volitev župana. |
(3) Zaradi priprave na prvo sejo lahko župan skliče nosilce kandidatnih
list, s katerih so bili izvoljeni člani sveta. |
|
8. člen |
(dnevni red konstitutivne seje) |
(1) Obvezni dnevni red konstitutivne seje je: |
1. Ugotovitev števila navzočih novoizvoljenih članov |
2. Poročilo Občinske volilne komisije o izidu volitev v svet in volitev
župana |
3. Imenovanje mandatne komisije za potrditev mandatov članov sveta in
ugotovitev izvolitve župana (v nadaljevanju: mandatna komisija) |
4. Poročilo mandatne komisije in potrditev mandatov članov sveta |
5. Poročilo mandatne komisije in odločanje o pritožbah kandidatov za
župana |
6. Slovesna prisega župana in svetnikov |
7. Imenovanje Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
(2) O dnevnem redu konstitutivne seje svet ne razpravlja in ne odloča. |
|
9. člen |
(prisega) |
Slovesna prisega župana in svetnikov se glasi: »Izjavljam, da bom svojo
dolžnost opravljal v skladu s pravnim redom Republike Slovenije in
Občine Kobarid ter da bom pri izvrševanju svoje funkcije ravnal vestno,
pošteno in odgovorno v korist in za blaginjo Občine Kobarid ter vseh
občank in občanov Občine Kobarid«. |
|
10. člen |
(vodenje konstitutivne seje) |
Prvo sejo novoizvoljenega sveta vodi najstarejši član sveta oziroma član
sveta, ki ga na predlog najstarejšega svetnika določi svet. |
|
11. člen |
(mandatna komisija) |
(1) Na prvi seji svet izmed navzočih članov sveta najprej imenuje
tričlansko mandatno komisijo za potrditev mandatov članov sveta in
ugotovitev izvolitve župana. |
(2) Člane mandatne komisije lahko predlaga vsak član sveta. Svet glasuje
o predlogih po vrstnem redu kot so bili vloženi, dokler niso imenovani
trije člani komisije. O preostalih predlogih svet ne odloča. |
(3) Mandatna komisija na podlagi poročila volilne komisije o izidu
volitev in potrdil o izvolitvi pregleda, kateri kandidati so bili
izvoljeni za člane sveta. Mandatna komisija pregleda tudi morebitne
prispele pritožbe in svetu predlaga odločitve o pritožbah kandidatov za
člane sveta ali predstavnikov kandidatnih list in predlaga potrditev
mandatov članov sveta. |
(4) Če je vložena pritožba kandidata ali predstavnika kandidata za
župana, mandatna komisija na podlagi poročila volilne komisije in
potrdila o izvolitvi župana pripravi poročilo o vsebini in upravičenosti
pritožbe ter predlaga svetu odločitve o posameznih pritožbah. |
|
12. člen |
(potrditev mandatov) |
(1) Mandate svetnikov potrdi svet na predlog mandatne komisije potem, ko
dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in
upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov, predstavnikov kandidatur
oziroma kandidatnih list. |
(2) Svet odloči skupaj o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem
spornem mandatu pa odloča posebej. |
(3) Svetnik, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi
svojega mandata. Šteje se, da je svet z odločitvijo o spornem mandatu
odločil tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature oziroma
kandidatne liste. |
(4) Svet na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi
župana na podlagi poročila mandatne komisije posebej odloči o morebitnih
pritožbah kandidatov za župana oziroma predstavnikov kandidatur. Če je
za župana izvoljen kandidat, ki je bil hkrati izvoljen tudi za člana
sveta, pa je zoper njegov mandat župana vložena pritožba, o odločanju o
pritožbi ne sme glasovati. Glasovati ne sme niti vlagatelj pritožbe –
kandidat za župana, če je bil izvoljen tudi za člana sveta. |
|
13. člen |
(nastop in prenehanje mandatov) |
(1) Ko se svet konstituira, nastopijo mandat novoizvoljeni člani sveta,
mandat dotedanjim članom sveta pa preneha. |
(2) Kolikor svet ni sprejel pritožbe zoper mandat župana iz četrtega
odstavka prejšnjega člena, prične novoizvoljenemu županu teči mandat,
mandat dotedanjemu županu pa preneha. |
(3) S prenehanjem mandata članov sveta preneha članstvo v nadzornem
odboru občine ter članstvo vseh članov v stalnih in občasnih delovnih
telesih sveta. |
|
14. člen |
(imenovanje Komisije za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja) |
(1) Ko je svet konstituiran, imenuje izmed članov Komisijo za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja kot svoje stalno delovno telo. |
(2) Komisijo iz prejšnjega odstavka imenuje svet na konstitutivni seji
ali najkasneje na prvi naslednji seji. |
|
III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV SVETA |
|
15. člen |
(pravice in dolžnosti članov sveta) |
(1) Pravice in dolžnosti članov sveta so določene z zakonom, statutom
občine in tem poslovnikom. |
(2) Člani sveta imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej sveta in
njegovih delovnih teles, katerih člani so. Člani sveta se lahko
udeležujejo tudi sej drugih delovnih teles in imajo pravico sodelovati
pri njihovem delu, vendar brez pravice glasovanja. |
(3) Član sveta ima pravico: |
– predlagati svetu v sprejem odloke in druge akte, razen proračuna,
zaključnega računa in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu
določeno, da jih sprejme svet na predlog župana, |
– predlagati svetu obravnavo drugih vprašanj iz njegove pristojnosti, |
– glasovati o predlogih splošnih aktov občine, drugih aktov in odločitev
sveta ter predlagati dopolnila (amandmaje) teh predlogov, |
– sodelovati pri oblikovanju programa dela sveta in dnevnih redov
njegovih sej, |
– predlagati kandidate za člane občinskih organov, delovnih teles sveta
in organov javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih
ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina oziroma v katerih ima
občina v skladu z zakonom svoje predstavnike. |
(4) Član sveta ima dolžnost varovati podatke zaupne narave, ki so kot
osebni podatki, državne, uradne in poslovne tajnosti opredeljene z
zakonom, drugim predpisom ali z akti sveta in organizacij uporabnikov
proračunskih sredstev, za katere zve pri svojem delu. |
(5) Član sveta ima pravico do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem
funkcije ter v skladu z zakonom in posebnim aktom sveta do sejnine. |
|
16. člen |
(vedenje in urejenost) |
(1) Član sveta in predsedujoči mora pri svojem delu spoštovati osnovna
pravila lepega vedenja in ne sme s svojimi predlogi, pripombami,
komentarji in vprašanji žaliti drugih. |
(2) Član sveta in predsedujoči je dolžan skrbeti za primerno osebno
urejenost. |
|
17. člen |
(odgovornost) |
Član sveta ne more biti klican na odgovornost zaradi mnenja, izjave ali
glasu, ki ga je dal v zvezi z opravljanjem svoje funkcije. |
|
18. člen |
(svetniška skupina) |
(1) Svetniške skupine, ki jih oblikujejo člani sveta izvoljeni z
istoimenske liste ali dveh ali več kandidatnih list, imajo le pravice,
ki gredo posameznemu svetniku. |
(2) Svetniške skupine imajo pravico do povračila materialnih stroškov v
skladu s posebnim aktom sveta. |
|
19. člen |
(pravica do informiranosti) |
(1) Član sveta ima pravico zahtevati od župana, drugih občinskih organov
in občinske uprave obvestila in pojasnila, ki so mu potrebna za delo v
svetu in njegovih delovnih telesih. |
(2) Občinski organi iz prejšnjega odstavka so dolžni odgovoriti na
vprašanja članov sveta in jim posredovati zahtevana pojasnila. Če član
sveta to posebej zahteva, mu je treba odgovoriti oziroma posredovati
pojasnila tudi v pisni obliki. |
(3) Član sveta ima pravico županu ali direktorju občinske uprave
postaviti vprašanje ter jima lahko da pobudo za ureditev določenih
vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov iz njune pristojnosti. |
|
20. člen |
(vprašanja in pobude) |
(1) Na vsaki redni seji sveta mora biti predvidena posebna točka
dnevnega reda za vprašanja in pobude članov sveta. |
(2) Član sveta zastavlja vprašanja in daje pobude v pisni obliki ali
ustno. |
(3) Vprašanja oziroma pobude morajo biti kratke in postavljene tako, da
je njihova vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru župan ali za
vodenje seje pooblaščeni podžupan oziroma član sveta na to opozori in
člana sveta pozove, da vprašanje oziroma pobudo ustrezno dopolni. |
(4) Ustno postavljeno vprašanje ne sme trajati več kot tri minute,
obrazložitev pobude pa ne več kot pet minut. |
(5) Pisno postavljeno vprašanje mora biti takoj posredovano tistemu, na
katerega je naslovljeno. |
(6) Pri obravnavi vprašanj in pobud morata biti na seji obvezno prisotna
župan in direktor občinske uprave. Če sta župan ali direktor občinske
uprave zadržana, določita, kdo ju bo nadomeščal in odgovarjal na
vprašanja in pobude. |
(7) Na seji se odgovarja na vsa vprašanja in pobude, ki so bila oddana
najmanj tri delovne dni pred sejo ter na ustna vprašanja dana ob
obravnavi vprašanj in pobud članov sveta, na katera je možno takoj
odgovoriti. |
(8) Če zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši pregled dokumentacije
oziroma proučitev, lahko župan ali direktor občinske uprave odgovorita
na naslednji seji. |
(9) Župan ali direktor občinske uprave lahko na posamezna vprašanja
oziroma pobude odgovorita ustno ali pisno, pri čemer pa morata
odgovoriti pisno, če tako zahteva vlagatelj. Pisni odgovor mora biti
posredovan vsem članom sveta praviloma do naslednje seje sveta,
najkasneje pa v treh mesecih od zastavljenega vprašanja oziroma podane
pobude. |
|
21. člen |
(dodatno pojasnilo) |
(1) Če član sveta ni zadovoljen z odgovorom na svoje vprašanje oziroma
pobudo, lahko zahteva dodatno pojasnilo. |
Če tudi po tem ni zadovoljen, lahko predlaga svetu, da se o zadevi
opravi razprava, o čemer odloči svet z glasovanjem. |
(2) Če svet odloči, da bo o zadevi razpravljal, mora župan uvrstiti to
vprašanje na dnevni red prve naslednje redne seje. |
|
22. člen |
(udeleževanje sej) |
(1) Član sveta se je dolžan udeleževati sej sveta in delovnih teles,
katerih član je. |
(2) Če član sveta ne more priti na sejo sveta ali delovnega telesa,
katerega član je, mora o tem in o razlogih za to obvestiti župana
oziroma predsednika delovnega telesa najpozneje do 15. ure dneva,
predvidenega za sejo. Če zaradi višje sile ali drugih razlogov ne more
obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa o svoji odsotnosti
do 15. ure, mora to opraviti takoj, ko je to mogoče. |
(3) Članu sveta ali delovnega telesa, ki se ne udeleži seje sveta ali
delovnega telesa, katerega član je, ne pripada plačilo, določno v 15.
členu tega poslovnika. |
(4) Če se član delovnega telesa iz neopravičenih razlogov ne udeleži
treh sej delovnega telesa v koledarskem letu, lahko predsednik delovnega
telesa predlaga svetu njegovo razrešitev. |
|
IV. SEJE SVETA |
|
1. Sklicevanje sej, |
predsedovanje in udeležba na seji |
|
23. člen |
(seje sveta) |
(1) Svet dela in odloča na sejah. |
(2) Seje sveta sklicuje župan. |
(3) Župan sklicuje seje sveta v skladu s programom dela sveta, na
podlagi sklepa sveta in na predlog drugih predlagateljev, določenih s
statutom občine, ter če to zahtevajo okoliščine, mora pa jih sklicati
najmanj štirikrat letno. |
(4) Župan lahko skliče redno sejo sveta, preden je končana predhodno
sklicana seja, svet pa nove redne seje ne more začeti, dokler ne konča
prejšnje redne seje. |
|
24. člen |
(sklic redne seje) |
(1) Vabilo za redno sejo sveta vsebuje predlog dnevnega reda in se
pošlje članom sveta najkasneje sedem dni pred dnevom, določenim za sejo. |
(2) Skupaj z vabilom se pošlje tudi gradivo, ki je bilo podlaga za
uvrstitev zadev na dnevni red. Dopolnitev posameznega gradiva se lahko
pošlje tudi kasneje, če je vsebina dopolnitve gradiva nujno potrebna pri
odločanju o točki dnevnega reda. |
(3) Obvezen sestavni del gradiva je tudi pregled nerealiziranih sklepov
sveta z obrazložitvijo vzrokov za nerealizacijo. |
(4) Vabilo za sejo sveta se skupaj z gradivom pošlje županu, podžupanu
(podžupanom) in direktorju občinske uprave. |
(5) Vabilo za sejo sveta se pošlje tudi predsednikom svetov krajevnih
skupnosti, predsedniku in članom nadzornega odbora občine, vodjem
političnih strank in list, zastopanih v svetu, in predstavnikom medijev. |
(6) Vabila oziroma gradivo se pošljejo po pošti v fizični obliki. V
primeru, da se naslovniki s tem strinjajo, se vabila oziroma gradivo
lahko pošljejo tudi po elektronski pošti. |
(7) Vabilo in gradivo se objavita na spletni strani občine najmanj tri
dni pred sejo sveta. |
|
25. člen |
(sklic izredne seje) |
(1) Izredna seja sveta se skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih
zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje, ali na zahtevo četrtine
članov sveta. |
(2) V zahtevi članov sveta za sklic izredne seje morajo biti navedeni
razlogi za njen sklic. Zahtevi mora biti priloženo gradivo o zadevah, o
katerih naj svet odloča, če člani sveta ne razpolagajo z gradivom, pa
zahteva županu in občinski upravi, katero gradivo naj se za sejo
pripravi. |
(3) Izredno sejo sveta skliče župan. Če izredna seja sveta, ki so jo
zahtevali člani sveta, ni sklicana v roku sedem dni od predložitve pisne
obrazložene zahteve za sklic s priloženim ustreznim gradivom, jo lahko
skličejo člani sveta, ki so sklic zahtevali oziroma njihov pooblaščeni
predstavnik. V tem primeru lahko sejo vodi član sveta, ki ga določijo
člani, ki so sklic izredne seje zahtevali. |
(4) Vabilo za izredno sejo sveta z gradivom mora biti vročeno članom
sveta najkasneje tri dni pred sejo. Vabilo se pošlje v skladu s 24.
členom tega poslovnika in se objavi na spletni strani občine. |
(5) Če razmere terjajo drugače, se lahko izredna seja sveta skliče v
skrajnem roku, ki je potreben, da so s sklicem seznanjeni vsi člani
sveta in se seje lahko udeležijo. V tem primeru se lahko dnevni red seje
predlaga na sami seji, na sami seji pa se lahko predloži tudi gradivo za
sejo. Svet pred sprejemom dnevnega reda tako sklicane izredne seje
ugotovi utemeljenost razlogov za sklic. Če svet ugotovi, da ni bilo
razlogov, se seja ne opravi in se skliče nova izredna ali redna seja v
skladu s tem poslovnikom. |
|
26. člen |
(dopisna/korespondenčna seja) |
(1) Dopisna seja se lahko opravi, kadar ni pogojev za sklic izredne seje
sveta. Na dopisni seji ni mogoče odločati o proračunu in zaključnem
računu občine, o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom
predpisujejo občinski davki in druge dajatve ter o zadevah, iz katerih
izhajajo finančne obveznosti občine. Dopisna seja se opravi na podlagi v
fizični ali elektronski obliki osebno vročenega vabila s priloženim
gradivom ter predlogom sklepa, ki naj se sprejme z osebnim telefonskim
glasovanjem ali glasovanjem po elektronski pošti. Glede na način izvedbe
dopisne seje mora sklic seje vsebovati rok trajanja dopisne seje (točen
datum in čas trajanja seje, to je do katere ure se šteje trajanje seje),
ki mora upoštevati dosegljivost članov sveta tako v dopoldanskem kot
popoldanskem času. Rok trajanja dopisne seje ne sme biti krajši od 24
ur. Med sklicem seje in njeno izvedbo je potrebno zagotoviti dovolj časa
za pregled gradiva in za izvedbo glasovanja. |
(2) Dopisna seja je sklepčna, če je bilo vabilo poslano vsem članom
sveta, od katerih jih je osebno vročitev potrdilo več kot polovica.
Šteje se, da so osebno vročitev potrdili člani, ki so glasovali. |
(3) Predlog sklepa, ki je predložen na dopisno sejo je sprejet, če so za
sklep glasovali vsi svetniki, ki so do roka oddali svoj glas. Če je
kateri izmed svetnikov glasoval proti sklepu, se opravi izredna seja
sveta ali pa se točka uvrsti na prvo naslednjo redno sejo sveta. |
(4) O dopisni seji se vodi zapisnik, ki mora poleg sestavin, določenih s
tem poslovnikom, vsebovati še potrdila o osebni vročitvi vabil članom
sveta oziroma ugotovitev koliko članov sveta je glasovalo. Potrditev
zapisnika dopisne seje se uvrsti na prvo naslednjo redno sejo sveta. |
|
27. člen |
(slavnostna seja) |
Slavnostno sejo skliče župan. |
|
28. člen |
(posebej vabljeni) |
(1) Na seje sveta se vabijo poročevalci za posamezne točke dnevnega
reda, ki jih določi župan oziroma direktor občinske uprave. |
(2) Vabilo se pošlje tudi vsem, katerih navzočnost je, glede na dnevni
red seje, potrebna. |
|
29. člen |
(dnevni red) |
(1) Predlog dnevnega reda seje sveta pripravi župan. |
(2) Predlog dnevnega reda lahko predlagajo tudi člani sveta, ki imajo
pravico zahtevati sklic seje sveta. Posamezne točke dnevnega reda lahko
predlaga posamezen član sveta ali svetniška skupina. |
(3) V predlog dnevnega reda seje sveta se lahko uvrstijo le točke, za
katere obravnavo so izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem poslovnikom. |
(4) Na dnevni red ni mogoče uvrstiti akta, če še ni končan postopek o
aktu z enako ali podobno vsebino. |
(5) Na dnevni red se prednostno uvrstijo odloki, ki so pripravljeni za
drugo obravnavo. |
(6) O sprejemu dnevnega reda odloča svet na začetku seje. |
(7) Svet ne more odločiti, da se v dnevi red seje uvrstijo zadeve, če
članom ni bilo predloženo gradivo oziroma h katerim ni dal svojega
mnenja ali ni zavzel stališča župan, kadar ta ni bil predlagatelj, ali
če gradiva ni obravnavalo pristojno delovno telo, razen v primerih, ko
delovno telo še ni bilo ustanovljeno, pa je obravnava nujna, ali če svet
odloči drugače. |
(8) Na koncu dnevnega reda se uvrsti točka »razno«. Pod to točko župan,
občinska uprava ali član sveta posredujejo obvestila, vabila in
informacije, ki se ne nanašajo na zadeve, ki so bile obravnavane na tej
seji. Pri tej točki se ne glasuje oziroma ne odloča. |
|
30. člen |
(vodenje seje) |
(1) Sejo sveta vodi župan. Župan lahko za vodenje sej sveta pooblasti
podžupana ali drugega člana sveta (v nadaljnjem besedilu: predsedujoči). |
(2) Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan ali predsedujoči ne more
voditi že sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo
vodi najstarejši član sveta. |
(3) Izredno sejo sveta, ki jo skličejo člani sveta, ker župan ni opravil
sklica v skladu z zakonom in tem poslovnikom, vodi član sveta, ki ga
pooblastijo člani sveta, ki so sklic seje zahtevali. |
|
31. člen |
(javnost sej) |
(1) Seje sveta so javne. |
(2) Javnost seje se zagotavlja z navzočnostjo občanov in predstavnikov
sredstev javnega obveščanja na sejah sveta. |
(3) Predstavnike sredstev javnega obveščanja v občini in občane se o
seji obvesti z objavljenim vabilom, ki mu je priloženo gradivo za sejo.
Objava se opravi vsaj tri dni pred sejo na spletni strani občine.
Sredstvom javnega obveščanja se pošlje še obvestilo po elektronski
pošti. |
(4) Predsedujoči mora poskrbeti, da ima javnost v prostoru, v katerem
seja sveta poteka, primeren prostor, da lahko spremlja delo sveta ter
pri tem dela ne moti. Prostor za javnost mora biti vidno ločen od
prostora za člane sveta. |
(5) Predsedujoči lahko na zahtevo predstavnika javnega obveščanja
dopusti zvočno in slikovno snemanje posameznih delov seje. O zahtevi
občana za snemanje posameznih delov seje odloči svet. |
(6) Če občan, ki spremlja sejo, ali predstavnik sredstva javnega
obveščanja moti delo sveta, ga predsedujoči najprej opozori, če tudi po
opozorilu ne neha motiti dela sveta, pa ga odstrani iz prostora. |
|
32. člen |
(izključitev javnosti) |
(1) Župan predlaga svetu, da s sklepom zapre sejo za javnost v celoti
ali ob obravnavi posamezne točke dnevnega reda, če to terja zagotovitev
varstva podatkov, ki v skladu z zakonom niso informacije javnega
značaja. |
(2) Kadar svet sklene, da bo izključil javnost oziroma kako točko
dnevnega reda obravnaval brez navzočnosti javnosti, odloči kdo je lahko
poleg župana, predsedujočega in članov sveta navzoč na seji. |
|
2. Potek seje |
|
33. člen |
(začetek seje) |
(1) Ko predsedujoči začne sejo, obvesti svet, kdo izmed članov sveta mu
je sporočil, da je zadržan in se seje ne more udeležiti. |
(2) Predsedujoči nato ugotovi, ali je svet sklepčen. Predsedujoči
obvesti svet tudi o tem, kdo je povabljen na sejo. |
(3) Na začetku seje lahko predsedujoči poda pojasnila v zvezi z delom na
seji in drugimi vprašanji. |
|
34. člen |
(določitev dnevnega reda) |
(1) Svet na začetku seje določi dnevni red. |
(2) Pri določanju dnevnega reda svet najprej odloča o predlogih, da se
posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se
dnevni red razširi in nato o morebitnih predlogih za skrajšanje rokov,
združitev obravnav ali nujni postopek. |
(3) Predlagatelj točke dnevnega reda lahko točko sam umakne vse do
glasovanja o dnevnem redu. O predlagateljevem umiku točke svet ne
razpravlja in ne glasuje. Kadar predlaga umik točke dnevnega reda oseba,
ki ni predlagatelj točke, svet o tem razpravlja in glasuje. |
(4) Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so
razlogi nastali po sklicu seje in če je bilo članom sveta pred začetkom
seje izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red.
O predlogih za razširitev dnevnega reda svet razpravlja in glasuje. |
(5) Po sprejetih posameznih odločitvah za umik oziroma za razširitev
dnevnega reda da predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v
celoti. |
|
35. člen |
(sprejem zapisnika) |
(1) Ko svet določi dnevni red seje, odloča o sprejemu oziroma potrditvi
zapisnika prejšnje seje. |
(2) Član sveta lahko da pripombe k zapisniku prejšnje seje pisno ali
ustno na zapisnik pri pristojni osebi občinske uprave najmanj dva dni
pred sklicano sejo. V primeru, da se ugotovi, da je prišlo do očitne
pomote pri zapisu, pripravi pooblaščena oseba občinske uprave spremembo
oziroma dopolnitev zapisnika, ki se predloži neposredno na seji. V
kolikor ne gre za primer očitne pomote pri zapisu, odloča o spremembi
oziroma dopolnitvi zapisnika prejšnje seje svet na podlagi magnetograma. |
(3) Zapisnik se lahko sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso bile podane
pripombe, lahko pa se sprejme ustrezno spremenjen in dopolnjen s
sprejetimi pripombami. |
|
36. člen |
(sprememba vrstnega reda posameznih točk) |
(1) Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po določenem
(sprejetem) vrstnem redu. |
(2) Med sejo lahko svet izjemoma spremeni vrstni red obravnave
posameznih točk dnevnega reda, če med potekom seje nastopijo okoliščine,
zaradi katerih je potrebno posamezno gradivo obravnavati pred točko
dnevnega reda, na katero je uvrščeno. Spremembo vrstnega reda obravnave
je potrebno obrazložiti, o čemer odloči svet. |
|
37. člen |
(potek razprave) |
(1) Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda župan ali
oseba, ki jo določi župan oziroma predlagatelj, kadar to ni župan,
dopolnilno obrazložitev. Dopolnilna obrazložitev sme trajati največ
petnajst minut, če ni s tem poslovnikom drugače določeno. Kadar svet
tako sklene, je predlagatelj dolžan podati dopolnilno obrazložitev. |
(2) Če ni župan predlagatelj, poda župan ali podžupan oziroma direktor
občinske uprave mnenje k obravnavani zadevi. Potem dobi besedo
predsednik delovnega telesa sveta, ki je zadevo obravnavalo.
Obrazložitev županovega mnenja in beseda predsednika delovnega telesa
lahko trajata največ po deset minut. |
(3) Potem dobijo besedo vodje svetniških skupin po vrstnem redu, kakor
so se priglasili k razpravi. Razprava posameznega člana lahko traja
največ deset minut. Svet lahko sklene, da posamezen vodja svetniške
skupine iz utemeljenih razlogov lahko razpravlja dalj časa, vendar ne
več kot petnajst minut. |
(4) Potem dobijo besedo člani sveta po vrstnem redu, kakor so se
priglasili k razpravi. Razprava posameznega člana lahko traja največ
sedem minut. Svet lahko sklene, da posamezen član iz utemeljenih
razlogov lahko razpravlja dalj časa, vendar ne več kot petnajst minut. |
(5) Razpravljavec lahko praviloma razpravlja le enkrat, ima pa pravico
do replike po razpravi vsakega drugega razpravljavca. Replika mora biti
konkretna in se nanašati na napovedi replike označeno razpravo, sicer jo
lahko predsedujoči prepove. Replike smejo trajati največ tri minute. |
(6) Ko je vrstni red priglašenih razpravljavcev izčrpan, predsedujoči
vpraša ali želi še kdo razpravljati. Dodatne razprave lahko trajajo le
po tri minute. |
|
38. člen |
(razpravljanje) |
(1) Razpravljavec sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu in
o katerem teče razprava, h kateri je predsedujoči pozval. |
(2) Če se razpravljavec ne drži dnevnega reda ali prekorači čas za
razpravo, ga predsedujoči opomni. Če se tudi po drugem opominu ne drži
dnevnega reda oziroma nadaljuje z razpravo, mu predsedujoči lahko vzame
besedo. Zoper odvzem besede lahko razpravljavec ugovarja. O ugovoru
odloči svet brez razprave. |
|
39. člen |
(izjema vrstnega reda razpravljanja) |
(1) Članu sveta oziroma vodji svetniške skupine, ki želi govoriti o
kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da predsedujoči besedo
takoj, ko jo zahteva. |
(2) Nato poda predsedujoči pojasnilo glede kršitve poslovnika ali
dnevnega reda, o čemer se lahko predhodno posvetuje s strokovno službo.
Če član oziroma vodja svetniške skupine ni zadovoljen s pojasnilom,
odloči svet o tem vprašanju brez razprave. |
(3) Če član oziroma vodja svetniške skupine zahteva besedo, da bi
opozoril na napako, ali popravil navedbo, ki po njegovem mnenju ni točna
in je povzročila nesporazum ali potrebo po osebnem pojasnilu, mu da
predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri tem se mora član oziroma
vodja svetniške skupine omejiti na pojasnilo in njegov govor ne sme
trajati več kot pet minut. |
|
40. člen |
(zaključek in prekinitev razprave) |
(1) Ko predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, sklene
razpravo o posamezni točki dnevnega reda. Če je na podlagi razprave
treba pripraviti predloge za odločitev ali stališča, se razprava o taki
točki dnevnega reda prekine in nadaljuje po predložitvi teh predlogov. |
(2) Predsedujoči lahko med sejo prekine delo sveta tudi, če je to
potrebno zaradi odmora, priprave predlogov po zaključeni razpravi,
potrebe po posvetovanjih ali pridobitve dodatnih strokovnih mnenj. V
primeru prekinitve predsedujoči določi, kdaj se bo seja nadaljevala. |
(3) Predsedujoči prekine delo sveta, če ugotovi, da seja ni več
sklepčna, če so potrebna posvetovanja v delovnem telesu in v drugih
primerih, ko tako sklene svet. Če je delo sveta prekinjeno zato, ker
seja ni več sklepčna, sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje,
predsedujoči sejo za ta dan prekine in določi nadaljevanje seje. |
|
41. člen |
(trajanje seje in odmori) |
(1) Seje sveta se sklicujejo praviloma ob sedemnajsti uri in morajo biti
načrtovane tako, da praviloma ne trajajo več kot štiri ure. |
(2) Predsedujoči odredi desetminutni odmor vsaj po dveh urah
neprekinjenega dela. |
(3) Odmor lahko predsedujoči odredi tudi na obrazložen predlog
posameznega člana ali vodje svetniške skupine ali skupine članov sveta,
župana ali predlagatelja, če je to potrebno zaradi priprave dopolnil
(amandmajev), mnenj, stališč, dodatnih obrazložitev ali odgovorov
oziroma pridobitve zahtevanih podatkov. Odmor lahko traja največ
trideset minut, odredi pa se ga lahko pred oziroma v okviru posamezne
točke največ dvakrat. |
(4) Če kdo od upravičencev predlaga dodatni odmor po izčrpanju možnosti
iz prejšnjega odstavka, odloči svet ali se lahko odredi odmor ali pa se
seja prekine in nadaljuje drugič. |
|
42. člen |
(konec seje) |
(1) Če svet o zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave ali če ni
pogojev za odločanje, ali če svet o zadevi ne želi odločiti na isti
seji, se razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na eno izmed
naslednjih sej. Enako lahko svet odloči, če časovno ni uspel obravnavati
vseh točk dnevnega reda. |
(2) Ko so vse točke dnevnega reda izčrpane, svet konča sejo. |
|
3. Vzdrževanje reda na seji |
|
43. člen |
(vzdrževanje reda) |
(1) Za red na seji skrbi predsedujoči. Na seji sveta ne sme nihče
govoriti, dokler mu predsedujoči ne da besede. |
(2) Predsedujoči skrbi, da govornika nihče ne moti med govorom.
Govornika lahko opomni na red ali mu seže v besedo le predsedujoči. |
|
44. člen |
(kršitev reda) |
Za kršitev reda na seji sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe: |
– opomin, |
– odvzem besede, |
– odstranitev s seje ali z dela seje. |
|
45. člen |
(ukrepi v primeru kršitve reda) |
(1) Opomin se lahko izreče članu sveta, če govori, čeprav ni dobil
besede, če sega govorniku v besedo, ali če na kak drug način krši red
oziroma določbe tega poslovnika na seji. |
(2) Odvzem besede se lahko izreče govorniku, če s svojim govorom na seji
krši red oziroma določbe tega poslovnika in je bil na tej seji že
dvakrat opominjan, naj spoštuje red in določbe tega poslovnika. |
(3) Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče članu sveta
oziroma govorniku, če kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji,
tako da onemogoča delo sveta. |
(4) Član sveta oziroma govornik, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s
seje ali z dela seje, mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja.
Odsotnost člana sveta s seje med trajanjem tega ukrepa se šteje za
neupravičeno odsotnost s seje. |
|
46. člen |
(odstranitev drugih udeležencev seje) |
(1) Predsedujoči lahko odredi, da se odstrani s seje in iz poslopja, v
katerem je seja, vsak drug udeleženec, ki krši red na seji oziroma s
svojim ravnanjem onemogoča nemoten potek seje. |
(2) Če je red hudo kršen, lahko predsedujoči odredi, da se odstranijo
vsi poslušalci. |
|
47. člen |
(prekinitev seje) |
Če predsedujoči z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji sveta, jo
prekine. |
|
4. Odločanje |
|
48. člen |
(sklepčnost) |
(1) Svet veljavno odloča, če je na seji navzočih večina (več kot
polovica) vseh članov sveta. |
(2) Navzočnost se ugotavlja na začetku seje, pred vsakim glasovanjem in
na začetku nadaljevanja seje po odmoru oziroma prekinitvi. Navzočnost
članov sveta na začetku seje se ugotovi s podpisi članov na listi
navzočnosti. |
(3) Za sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost članov sveta v sejni
sobi (dvorani) na način, kot velja za glasovanje (glasovalna naprava,
dvig kartonov ali rok). Preverjanje sklepčnosti lahko zahteva vsak član
sveta ali predsedujoči kadarkoli. |
|
49. člen |
(odločanje) |
Predlagana odločitev je na sklepčni seji sveta sprejeta, če se je večina
članov sveta, ki so glasovali, izrekla »ZA« njen sprejem oziroma če je
»ZA« sprejem odločitve glasovalo toliko članov, kot to za posamezno
odločitev določa zakon. |
|
50. člen |
(način glasovanja) |
(1) Svet praviloma odloča z javnim glasovanjem. |
(2) S tajnim glasovanjem lahko svet odloča, če tako sklene pred
odločanjem o posamezni zadevi oziroma vprašanju. Predlog za tajno
glasovanje lahko da župan ali vsak član sveta ali vodja svetniške
skupine. |
|
51. člen |
(potek glasovanja) |
(1) Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o katerem se
odloča. Predsedujoči pred vsakim glasovanjem prebere predlagano besedilo
sklepa ali amandmaja. |
(2) Član sveta ima pravico obrazložiti svoj glas, razen če ta poslovnik
ne določa drugače. Obrazložitev glasu se v okviru posameznega glasovanja
dovoli le enkrat in sme trajati največ dve minuti. |
(3) K glasovanju pozove predsedujoči člane sveta tako, da jim najprej
predlaga, da se opredelijo »ZA« sprejem predlagane odločitve, po
zaključenem opredeljevanju za sprejem odločitve pa še, da se opredelijo
»PROTI« sprejemu predlagane odločitve. Vsak član glasuje o isti
odločitvi samo enkrat, razen če je glasovanje v celoti ponovljeno. |
(4) Predsedujoči po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid
glasovanja. |
|
52. člen |
(izvedba javnega glasovanja) |
(1) Javno glasovanje se opravi z dvigom kartonov oziroma rok, z uporabo
glasovalne naprave ali s poimenskim izjavljanjem. |
(2) Poimensko glasujejo člani sveta, če svet tako odloči na predlog
predsedujočega ali najmanj ene četrtine vseh članov sveta. |
(3) Člane se pozove k poimenskemu glasovanju po abecednem redu prve črke
njihovih priimkov. Član glasuje tako, da glasno izjavi »ZA« ali »PROTI«.
O poimenskem glasovanju se piše zaznamek tako, da se pri vsakem članu
sveta zapiše, kako je glasoval, ali pa se zabeleži njegova odsotnost.
Zaznamek je sestavni del zapisnika seje. |
|
53. člen |
(tajno glasovanje) |
(1) Tajno se glasuje z glasovnicami. |
(2) Tajno glasovanje vodi in ugotavlja izide tričlanska komisija, ki jo
vodi predsedujoči. Dva člana določi svet na predlog predsedujočega.
Administrativno-tehnična opravila v zvezi s tajnim glasovanjem opravlja
direktor občinske uprave ali javni uslužbenec, ki ga določi direktor
občinske uprave. |
(3) Za glasovanje se natisne toliko enakih glasovnic, kot je članov
sveta. Glasovnice morajo biti overjene z žigom, ki ga uporablja svet. |
(4) Pred začetkom glasovanja določi predsedujoči čas glasovanja. |
(5) Komisija vroči glasovnice članom sveta in sproti označi, kateri član
je prejel glasovnico. Glasuje se na prostoru, ki je določen za
glasovanje in na katerem je zagotovljena tajnost glasovanja. |
(6) Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča, in praviloma
opredelitev »ZA« in »PROTI«. »ZA« je na dnu glasovnice za besedilom
predloga na desni strani, »PROTI« pa na levi. Glasuje se tako, da se
obkroži besedo »ZA« ali besedo »PROTI«. |
(7) Glasovnica mora vsebovati navodilo za glasovanje. |
(8) Glasovnica za imenovanje vsebuje zaporedne številke, imena in
priimke kandidatov, če jih je več po abecednem redu prvih črk njihovih
priimkov. Glasuje se tako, da se obkroži zaporedno številko pred
priimkom in imenom kandidata, za katerega se želi glasovati in največ
toliko zaporednih številk kolikor kandidatov je v skladu z navodilom na
glasovnici treba imenovati. |
(9) Ko član sveta izpolni glasovnico, odda glasovnico v glasovalno
skrinjico. |
|
54. člen |
(izid tajnega glasovanja) |
(1) Ko je glasovanje končano, komisija ugotovi izid glasovanja. |
(2) Poročilo o izidu tajnega glasovanja vsebuje podatke o: |
– datumu in številki seje sveta, |
– predmetu glasovanja, |
– sestavi glasovalne komisije s podpisi njenih članov, |
– številu razdeljenih glasovnic, |
– številu oddanih glasovnic, |
– številu neveljavnih glasovnic, |
– številu veljavnih glasovnic, |
– številu glasov »ZA« in število glasov »PROTI« oziroma pri glasovanju o
kandidatih, številu glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat, |
– ugotovitvi, da je predlog izglasovan s predpisano večino, ali da
predlog ni izglasovan, pri glasovanju o kandidatih pa, kateri kandidat
je imenovan. |
(3) Predsedujoči takoj po ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja
na seji sveta. |
|
55. člen |
(ponovitev glasovanja) |
(1) Če član sveta oziroma vodja svetniške skupine utemeljeno ugovarja
poteku glasovanja ali ugotovitvi izida glasovanja, se lahko glasovanje
ponovi. |
(2) O ponovitvi glasovanja odloči svet brez razprave na predlog člana
oziroma vodja svetniške skupine, ki ugovarja poteku ali ugotovitvi izida
glasovanja, ali na predlog predsedujočega. O isti zadevi je mogoče
glasovati največ dvakrat. Javnega poimenskega glasovanja se ne ponavlja. |
|
5. člen |
(črtan) |
56. člen |
(črtan) |
57. člen |
(črtan) |
|
6. Zapisnik seje sveta |
|
58. člen |
(vsebina zapisnika) |
(1) O vsaki seji sveta in seji delovnih teles sveta se piše zapisnik. |
(2) Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti pa podatke o: |
– kraju in času začetka ter konca seje, |
– navzočnosti članov sveta na seji in ob posameznem glasovanju, |
– opravičeno odsotnih in manjkajočih članih sveta, |
– udeležbi župana, podžupanov, predstavnikov občinske uprave, vabljenih,
predstavnikov javnosti in občanov na seji, |
– tem, kdo je predčasno zapustil sejo sveta, |
– predsedujočem seji sveta, |
– predlaganem dnevnem redu, predlogih sprememb in sprejetem dnevnem
redu, |
– predlogih, o katerih se je razpravljalo oziroma odločalo, z imeni
poročevalcev in razpravljavcev, |
– predlogih sklepov, |
– izidih glasovanja o posameznih predlogih sklepov ali amandmajih, |
– sklepih, ki so bili sprejeti, |
– podanih pobudah in vprašanjih ter odgovorih v skladu z 20. členom tega
poslovnika, |
– postopkovnih odločitvah predsedujočega in sveta, |
– stališčih Statutarno pravne komisije o postopkovnih vprašanjih, |
– sklepu o prekinitvi oziroma zaključku seje. |
V primeru prekinitve seje je potrebno v zapisniku navesti razlog
prekinitve in v kateri fazi je bila točka dnevnega reda prekinjena.
Arhivskemu zapisniku je treba predložiti original vabila in gradivo, ki
je bilo predloženo oziroma obravnavano na seji. |
|
59. člen |
(zvočni zapis seje) |
(1) Vse seje sveta se zvočno snemajo. Zvočni zapis posnetka seje se
najkasneje v treh delovnih dneh po zaključku seje objavi na spletni
strani občine. |
(2) Dobesedni prepis zvočnega posnetka (magnetogram) seje oziroma dela
seje se izdela samo izjemoma. |
(3) Magnetogram seje oziroma dela seje se hrani v sejnem dosjeju skupaj
z zapisnikom in gradivom s seje. |
(4) Član sveta in drug udeleženec javne seje ima pravico poslušati
zvočni zapis seje. Poslušanje se opravi v prostorih občinske uprave ob
navzočnosti pooblaščenega javnega uslužbenca. |
(5) Vsakdo lahko zaprosi, da se del zvočnega zapisa seje, ki vsebuje
informacijo javnega značaja, ki jo želi pridobiti, dobesedno prepiše in
se mu posreduje. Zahteva za posredovanje informacij javnega značaja mora
imeti vse sestavine v skladu z zakonom. |
|
60. člen |
(delo z zapisnikom) |
(1) Za zapisnik seje sveta skrbi direktor občinske uprave. Slednji lahko
za vodenje zapisnika seje sveta pooblasti drugega javnega uslužbenca, če
ni zato s sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določeno posebno
delovno mesto. Zapisnik mora biti praviloma napisan v sedmih delovnih
dneh po zaključeni seji sveta. |
(2) Na vsaki redni seji sveta se obravnavajo in potrdijo zapisniki
prejšnje redne in vseh vmesnih izrednih oziroma dopisnih
(korespondenčnih) sej sveta. Vsak član sveta ima pravico podati pripombe
na zapisnik skladno z drugim odstavkom 35. člena tega poslovnika. Če so
pripombe sprejete, se zapišejo v zapisnik ustrezne spremembe. |
(3) Sprejeti zapisnik podpišeta predsedujoči sveta, ki je sejo vodil in
direktor občinske uprave oziroma pooblaščeni javni uslužbenec, ki je
vodil zapisnik. |
(4) Po sprejemu se zapisnik objavi na spletnih straneh občine. |
(5) Zapisnik nejavne seje oziroma tisti del zapisnika, ki je bil voden
na nejavnem delu seje sveta se ne prilaga v gradivo za redno sejo sveta
in ne objavlja. Člane sveta z njim pred potrjevanjem zapisnika seznani
predsedujoči. |
|
61. člen |
(gradivo sveta) |
(1) Ravnanje z gradivom sveta, ki je zaupne narave, določi svet na
podlagi zakona s posebnim aktom. |
(2) Izvirniki odlokov, splošnih in drugih aktov sveta, zapisniki sej ter
vse gradivo sveta in njegovih delovnih teles, se kot trajno gradivo
hrani v stalni zbirki dokumentarnega gradiva občinske uprave. |
|
62. člen |
(vpogled v spise in gradivo) |
(1) Član sveta ima pravico vpogleda v vse spise in gradivo, ki se hrani
v stalni zbirki dokumentarnega gradiva, če je to potrebno zaradi
izvrševanja njegove funkcije. Vpogled odredi direktor občinske uprave na
podlagi pisne zahteve člana sveta. Original zahteve, odredba oziroma
sklep o zavrnitvi, se hranijo pri gradivu, ki je bilo vpogledano. |
(2) V primeru dokumentarnega gradiva zaupne narave, odloči o vpogledu
župan v skladu z zakonom in aktom sveta. |
|
7. Strokovna in administrativno tehnična
opravila za svet |
|
63. člen |
(strokovno in administrativno delo) |
(1) Za strokovno in administrativno delo za svet in za delovna telesa
sveta je odgovoren direktor občinske uprave. |
(2) Direktor občinske uprave organizira strokovno in tehnično pripravo
gradiv za potrebe sveta in določi javnega uslužbenca, ki pomaga pri
pripravi in vodenju sej ter opravlja druga opravila potrebna za nemoteno
delo sveta in njegovih delovnih teles, če ni za to s sistemizacijo
delovnih mest v občinski upravi določeno posebno delovno mesto. |
|
8. Delovna telesa sveta |
|
64. člen |
(Komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja) |
(1) Svet ima Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki
jo imenuje izmed svojih članov. |
(2) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja
naloge določene s statutom občine. |
(3) Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja imenuje svet
praviloma na konstitutivni seji po konstituiranju sveta, najkasneje pa
na prvi naslednji seji. |
|
65. člen |
(črtan) |
66. člen |
(stalna delovna telesa) |
Stalna delovna telesa je potrebno ustanoviti v dveh mesecih od
konstituiranja sveta. |
|
67. člen |
(Odbor za gospodarstvo, kmetijstvo in varstvo
okolja) |
(1) Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz
pristojnosti občine na svojem področju, ki je opredeljeno s statutom
občine, in ki so svetu predlagane v sprejem, oblikuje o njih svoje
mnenje in svetu poda stališče s predlogom odločitve. |
(2) Obravnavo je odbor dolžan praviloma opraviti najkasneje osem dni
pred dnem, za katerega je sklicana redna seja sveta ter svoje mnenje,
stališče in predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in
predlagatelju. Mnenje o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora
odbor predložiti najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega
akta. |
(3) Odbor za gospodarstvo, kmetijstvo in varstvo okolja lahko predlaga
svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na svojem
področju dela. |
|
68. člen |
(Odbor za turizem in šport) |
(1) Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz
pristojnosti občine na svojem področju, ki je opredeljeno s statutom
občine, in ki so svetu predlagane v sprejem, oblikuje o njih svoje
mnenje in svetu poda stališče s predlogom odločitve. |
(2) Obravnavo je odbor dolžan praviloma opraviti najkasneje osem dni
pred dnem, za katerega je sklicana redna seja sveta ter svoje mnenje,
stališče in predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in
predlagatelju. Mnenje o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora
odbor predložiti najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega
akta. |
(3) Odbor za turizem in šport lahko predlaga svetu v sprejem odloke in
druge akte iz njegove pristojnosti na svojem področju dela. |
|
69. člen |
(Odbor za negospodarstvo in javne službe
družbenih dejavnosti) |
(1) Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz
pristojnosti občine na svojem področju, ki je opredeljeno s statutom
občine, in ki so svetu predlagane v sprejem, oblikuje o njih svoje
mnenje in svetu poda stališče s predlogom odločitve. |
(2) Obravnavo je odbor dolžan praviloma opraviti najkasneje osem dni
pred dnem, za katerega je sklicana redna seja sveta ter svoje mnenje,
stališče in predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in
predlagatelju. Mnenje o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora
odbor predložiti najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega
akta. |
(3) Odbor za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti lahko
predlaga svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na
svojem področju dela. |
|
70. člen |
(Statutarno pravna komisija) |
(1) Komisija obravnava predlog statuta občine in poslovnika sveta ter
njunih sprememb oziroma dopolnitev, odlokov in drugih aktov, ki jih svet
sprejema v obliki predpisov. |
(2) Obravnavo je komisija dolžna praviloma opraviti najkasneje osem dni
pred dnem, za katerega je sklicana redna seja sveta ter svoje mnenje,
stališče in predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in
predlagatelju. Mnenje o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora
komisija predložiti najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega
akta. |
(3) Komisija oblikuje svoje mnenje oziroma stališče glede skladnosti
obravnavanih predlogov aktov z ustavo, zakoni in statutom občine ter
glede medsebojne skladnosti z drugimi veljavnimi akti občine. |
(4) Komisija lahko predlaga svetu v sprejem spremembe in dopolnitve
statuta občine in poslovnika sveta ter avtentično (obvezno) razlago
določb splošnih aktov občine. |
(5) Med dvema sejama sveta ali v času seje, če tako zahteva predsedujoči
sveta, statutarno pravna komisija razlaga poslovnik sveta. |
|
71. člen |
(Komisija za priznanja in nagrade) |
Komisija predlaga svetu podelitev naziva častnega občana, občinskih
priznanj in nagrad skladno z občinskim odlokom. |
|
72. člen |
(črtan) |
73. člen |
(člani delovnih teles) |
(1) Člane odborov in komisij imenuje svet na predlog Komisije za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja izmed svojih članov in manj
kot polovico članov izmed drugih občanov, če ta poslovnik ne določa
drugače. |
(2) Pri izbiri članov odborov in komisij imajo praviloma prednost tisti
člani, ki imajo ustrezna strokovna znanja oziroma izkušnje s posameznega
področja za katerega so predlagani oziroma imenovani. |
(3) Delo delovnega telesa vodi član sveta kot predsednik, ki ga člani
delovnega telesa izvolijo izmed sebe. |
(4) V primeru odsotnosti predsednika delovnega telesa vodi sejo
podpredsednik, ki je član sveta in ga člani delovnega telesa izvolijo
izmed sebe. |
(5) Prvo sejo odbora skliče župan. |
(6) Članstvo v komisiji ali odboru sveta ni združljivo s članstvom v
nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi. |
|
74. člen |
(skupna delovna telesa) |
Svet in župan lahko ustanovita skupna delovna telesa. V aktu o
ustanovitvi skupnega delovnega telesa se določi njihova sestava in
naloge. |
|
75. člen |
(delo delovnih teles) |
(1) Predsednik delovnega telesa predstavlja delovno telo, organizira in
vodi delo delovnega telesa, sklicuje njegove seje in zastopa njegova
mnenja, stališča in predloge v svetu. |
(2) Seje delovnih teles se skličejo za obravnavo dodeljenih zadev po
sklepu sveta, na podlagi dnevnega reda redne seje sveta ali na zahtevo
župana. |
(3) Gradivo za sejo delovnega telesa mora biti poslano članom delovnega
telesa praviloma sedem dni pred sejo delovnega telesa, razen v izjemnih
in utemeljenih primerih. |
(4) Delovno telo dela na sejah. Delovno telo lahko veljavno sprejema
svoje odločitve, če je na seji navzoča večina njegovih članov, svoje
odločitve – mnenja, stališča in predloge pa sprejema z večino
opredeljenih glasov navzočih članov. |
(5) Glasovanje v delovnem telesu je javno. |
(6) Za delo delovnih teles se smiselno uporabljajo določila tega
poslovnika, ki se nanašajo na delo sveta. |
|
76. člen |
(vabljeni na seje delovnih teles) |
Na sejo delovnega telesa so praviloma vabljeni javni uslužbenci, ki so
sodelovali pri pripravi predlogov aktov in drugih odločitev sveta, ki
jih določi predlagatelj, lahko pa tudi predstavniki organov in
organizacij, zavodov, podjetij in skladov, katerih delo je neposredno
povezano z obravnavano problematiko. |
|
V. AKTI SVETA |
|
1. Splošne določbe |
|
77. člen |
(vrste aktov) |
(1) Svet sprejema statut občine in v skladu z zakonom ter statutom
naslednje akte: |
– poslovnik o delu sveta, |
– proračun občine in zaključni račun, |
– planske in razvojne akte občine ter prostorske izvedbene akte, |
– odloke, |
– odredbe, |
– pravilnike, |
– navodila, |
– sklepe. |
(2) Svet sprejema tudi stališča, priporočila, poročila, strategije,
avtentične razlage določb statuta občine in drugih splošnih aktov ter
daje mnenja in soglasja v skladu z zakonom ali statutom občine. |
(3) Vsebina splošnih aktov občine je določena z zakonom in statutom
občine. |
|
78. člen |
(predlagatelji aktov) |
(1) Proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke ter druge
splošne akte, za katere je v zakonu ali statutu tako določeno, predlaga
svetu v sprejem župan. |
(2) Komisije in odbori sveta ter vsak član sveta lahko predlagajo svetu
v sprejem odloke in druge akte iz svoje pristojnosti, razen aktov iz
prvega odstavka. |
(3) Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko v skladu z zakonom in
statutom občine zahteva od sveta izdajo ali razveljavitev splošnega
akta. |
|
79. člen |
(sprejeti akti) |
(1) Akte, ki jih sprejema svet, podpisuje župan. |
(2) Izvirnike aktov sveta se pečati in shrani v stalni zbirki
dokumentarnega gradiva občinske uprave. |
|
80. člen |
(objava aktov) |
(1) Statut, odloki in drugi predpisi občine se objavijo v Uradnem listu
Republike Slovenije in začnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v
njih drugače določeno. |
(2) V Uradnem listu Republike Slovenije se objavljajo tudi drugi akti,
za katere tako določi svet. |
(3) Sprejeti akti se objavijo na spletni strani občine. |
|
81. člen |
(zaključek postopkov) |
(1) Svet mora do prenehanja mandata svojih članov praviloma zaključiti
vse postopke o predlaganih splošnih aktih občine. |
(2) V primeru, da postopki niso zaključeni, svet v novi sestavi na
predlog župana odloči, o katerih predlogih za sprejem občinskih splošnih
aktov bo postopek nadaljeval, katere začel obravnavati znova ter katerih
ne bo obravnaval. Če predlagatelj ni več občinski funkcionar, se predlog
ne obravnava. |
|
2. Postopek za sprejem odloka (redni postopek) |
|
82. člen |
(predlog odloka) |
(1) Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov
in obrazložitev. |
(2) Uvod obsega razloge za sprejetje odloka, oceno stanja, cilje in
načela odloka, oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imelo
sprejetje odloka ter povzetek sodelovanja predlagatelja z javnostjo.
Glede na vsebino odloka mora biti uvodu priloženo tudi grafično ali
kartografsko gradivo. |
(3) Če je predlagatelj odloka delovno telo sveta, član sveta ali vodja
svetniške skupine, pošlje predlog odloka županu s predlogom za uvrstitev
na dnevni red seje sveta. Župan je dolžan ob upoštevanju poslovniških
določil uvrstiti predlog odloka na dnevni red prve naslednje seje
občinskega sveta. |
|
83. člen |
(sodelovanje pri obravnavi predloga) |
(1) Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v
obravnavah predloga odloka na sejah sveta. |
(2) Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah
sveta, tudi kadar ni predlagatelj. |
|
84. člen |
(posredovanje predloga) |
Predlog odloka se sedem dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na
kateri bo obravnavan, pošlje članom sveta in objavi na svetovnem spletu. |
|
85. člen |
(razprava o predlogu) |
Svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah. |
|
86. člen |
(prva obravnava) |
(1) V prvi obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki
zahtevajo sprejem odloka ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah
predloga odloka. |
(2) Po končani obravnavi svet z večino opredeljenih glasov navzočih
članov sprejme stališča in predloge o odloku. |
(3) Če svet meni, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo ali da
odlok ni potreben, ga s sklepom zavrne. |
(4) Po končani prvi obravnavi lahko predlagatelj umakne predlog odloka. |
(5) Če na predlog odloka v prvi obravnavi ni bilo bistvenih vsebinskih
pripomb in bi besedilo predloga odloka v drugi obravnavi bilo enako
besedilu predloga odloka v prvi obravnavi, lahko svet, na predlog
predlagatelja, izjemoma sprejme predlog odloka na isti seji, tako da se
prva in druga obravnava predloga odloka združita. |
|
87. člen |
(novo besedilo predloga) |
Pred začetkom druge obravnave mora predlagatelj pripraviti novo besedilo
predloga odloka, pri čemer na primeren način upošteva stališča in
predloge iz prve obravnave oziroma jih utemeljeno zavrne. |
|
88. člen |
(druga obravnava) |
(1) V drugi obravnavi razpravlja svet po vrstnem redu o vsakem členu
predloga odloka. Ko svet konča razpravo o posameznem členu predloga
odloka, glasuje o predlogu odloka v celoti. |
(2) V drugi obravnavi predloga odloka lahko člani sveta predlagajo
spremembe in dopolnitve naslova in členov predloga odloka samo v obliki
amandmaja. |
(3) Župan lahko predlaga amandmaje, tudi kadar ni sam predlagatelj
odloka, in amandmaje na amandmaje članov sveta k vsakemu predlogu
odloka. |
(4) Amandma mora biti predložen članom sveta v pisni obliki z
obrazložitvijo najmanj tri dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na
kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma.
Amandma je lahko predložen na sami seji, če ga predlaga najmanj ena
četrtina vseh članov sveta. |
(5) Župan lahko predlaga amandma na amandma članov sveta na sami seji,
na kateri se odlok obravnava. Amandma na amandma mora vložiti pisno. |
(6) Predlagatelj amandmaja ima pravico na seji do konca obravnave
spremeniti ali dopolniti amandma oziroma ga umakniti. |
|
89. člen |
(sprejemanje) |
(1) O vsakem amandmaju se glasuje posebej. |
(2) Glasovanje se izvede tako, da se najprej glasuje o uskladitvenem
amandmaju predlagatelja, kolikor je bil ta podan, nato o amandmajih
predlagatelja, potem pa še o drugih amandmajih po vrstnem redu, kot so
bili vloženi. |
(3) Če predsedujoči ugotovi, da so zaradi sprejetega ali nesprejetega
amandmaja postali drugi amandmaji brezpredmetni, se o njih ne glasuje. |
(4) Amandma, člen odloka in odlok v celoti so sprejeti, če se zanje
opredeli večina članov sveta, ki glasujejo. |
|
3. Nujni postopek za sprejem odlokov |
|
90. člen |
(nujni postopek) |
(1) Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine ali naravne nesreče, lahko
svet sprejme odlok po nujnem postopku. Po nujnem postopku sprejema svet
tudi avtentične razlage določb splošnih aktov občine. |
(2) Nujni postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka. O uporabi
nujnega postopka odloči svet na začetku seje pri določanju dnevnega
reda. |
(3) Če svet ne sprejme predloga za sprejetje odloka po nujnem postopku,
se uporabljajo določbe tega poslovnika o rednem postopku in prvi
obravnavi predloga odloka. |
(4) Pri nujnem postopku ne veljajo roki, ki so določeni za posamezna
opravila v rednem postopku sprejemanja odloka. |
(5) Pri nujnem postopku se združita prva in druga obravnava predloga
odloka na isti seji. |
(6) Pri nujnem postopku je mogoče predlagati amandmaje in amandmaje na
amandmaje na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka. |
|
4. Skrajšani postopek za sprejem odlokov |
|
91. člen |
(skrajšani postopek) |
(1) Svet lahko na obrazložen predlog predlagatelja odloči, da bo na isti
seji opravil obe obravnavi predloga odloka ali drugega splošnega akta,
ki se sprejema na enak način, če gre za: |
– manj zahtevne spremembe in dopolnitve, |
– prenehanje veljavnosti splošnega akta ali njegovih posameznih določb v
skladu z zakonom, |
– uskladitve z zakonom, državnim proračunom ali drugimi predpisi države
oziroma občine, |
– spremembe in dopolnitve v zvezi z odločbami ustavnega sodišča, |
– prečiščena besedila aktov. |
(2) Odločitev iz prejšnjega odstavka ne more biti sprejeta, če ji
nasprotuje najmanj ena tretjina navzočih članov sveta. Po končani prvi
obravnavi lahko vsak član sveta predlaga, da svet spremeni svojo
odločitev iz prvega odstavka tega člena in da se druga obravnava opravi
po rednem postopku. O tem odloči svet takoj po vložitvi predloga. |
(3) V skrajšanem postopku se amandmaji vlagajo samo k členom splošnega
akta, ki se s predlogom spreminjajo ali dopolnjujejo. Amandmaji in
amandmaji na amandmaje se lahko vlagajo na sami seji vse do konca
obravnave odloka. |
|
5. Postopek za sprejem proračuna |
|
92. člen |
(proračun) |
(1) S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki za
posamezne namene financiranja javne porabe občini. |
(2) Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in
konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun. |
(3) Župan lahko svetu skupaj s predlogom proračuna za naslednje
proračunsko leto predloži tudi predlog proračuna za leto, ki temu sledi,
vendar samo znotraj obdobja, za katero je bil svet izvoljen. |
|
93. člen |
(predlog proračuna) |
Predlog proračuna občine mora župan predložiti svetu najkasneje v 30
dneh po predložitvi državnega proračuna državnemu zboru. V letu rednih
lokalnih volitev predloži župan predlog proračuna najkasneje v 60 dneh
po izvolitvi sveta. |
|
94. člen |
(splošna razprava) |
(1) Župan pošlje vsem članom sveta predlog proračuna občine z vsemi
sestavinami, ki jih določa zakon, ki ureja javne finance, hkrati z
vabilom za sejo sveta, na kateri bo predlog proračuna predstavljen in
opravljena splošna razprava. |
(2) V okviru predstavitve predstavi župan ali pooblaščeni delavec
občinske uprave svetu: |
– temeljna izhodišča in predpostavke za pripravo predloga proračuna, |
– načrtovane politike občine, |
– oceno bilance prihodkov in odhodkov, finančnih terjatev in naložb ter
računa financiranja v prihodnjih dveh letih, |
– okvirni predlog obsega finančnega načrta posameznega neposrednega
uporabnika proračuna v prihodnjih dveh letih in kadrovski načrt, |
– načrt razvojnih programov, |
– načrt nabav. |
(3) Po predstavitvi predloga proračuna opravi svet splošno razpravo in
sprejme sklep, da se o predlogu opravi javna razprava. |
(4) Če svet meni, da predlog ni ustrezna podlaga za javno razpravo,
sprejme stališča in predloge ter naloži županu, da v roku sedmih dni
predloži svetu popravljen predlog proračuna z obrazložitvijo, kako so
stališča in predlogi sveta v njem upoštevani. |
(5) Če svet po ponovni obravnavi predloga proračuna le- tega ne pošlje v
javno razpravo, ga skupaj s stališči in predlogi sveta pošlje v javno
razpravo župan. |
|
95. člen |
(javna razprava) |
(1) Predlog proračuna mora biti v javni razpravi najmanj 30 dni. |
(2) V času javne razprave mora biti zagotovljen vpogled v predlog
proračuna tako, da se sklep o javni razpravi in predlog proračuna objavi
na spletnih straneh občine oziroma na drug krajevno običajen način in
zainteresiranim zagotovi dostop do predloga v prostorih občine. |
(3) Občina objavi način in rok za vlaganje pripomb in predlogov občanov
k predlogu občinskega proračuna na svojih spletnih straneh oziroma na
drug krajevno običajen način. |
|
96. člen |
(pripombe in predlogi) |
(1) V času javne razprave obravnavajo predlog proračuna delovna telesa
sveta, sveti ožjih delov občine ter zainteresirana javnost. |
(2) Pripombe in predlogi k predlogu proračuna se pošljejo županu. |
(3) Predsedniki delovnih teles sveta lahko v času javne razprave
zahtevajo, da župan in predstavniki občinske uprave na njihovih sejah
pojasnijo predlog proračuna občine. |
|
97. člen |
(dopolnjeni predlog) |
Najkasneje v petnajstih dneh po končani javni razpravi o predlogu
proračuna pripravi župan dopolnjeni predlog proračuna in odlok o
proračunu občine ter skliče sejo sveta, na kateri se bosta obravnavala. |
|
98. člen |
(amandmaji) |
(1) Na dopolnjeni predlog proračuna in odlok o proračunu občine lahko
člani sveta vložijo amandmaje v pisni obliki najkasneje tri dni pred
sejo sveta. Amandmaji se vložijo pri županu. |
(2) Vsak predlagatelj mora pri oblikovanju amandmaja iz prejšnjega
odstavka upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prejemki in
izdatki in v obrazložitvi navesti, iz katere postavke proračuna se
zagotovijo sredstva in za kakšen namen. |
(3) Amandmajev, ki niso v skladu s prejšnjima odstavkoma, se ne
upošteva. |
|
99. člen |
(obravnava in sprejemanje dopolnjenega
predloga) |
(1) Pred začetkom obravnave predloga proračuna občine in odloka o
proračunu občine župan najprej pojasni, katere pripombe iz javne
razprave oziroma pripombe in predloge delovnih teles sveta je upošteval
pri pripravi predloga in katerih ni ter obrazloži zakaj jih ni
upošteval. Pisna obrazložitev zavrnjenih pripomb in predlogov je
sestavni del gradiva predloga proračuna. |
(2) V nadaljevanju župan poroča svetu o prejetih amandmajih k predlogu
proračuna in odloku o proračunu občine ter poda svoje mnenje o
amandmajih. Po poročilu in mnenju lahko predlagatelj umakne predlagani
amandma ali dopolni obrazložitev amandmaja z utemeljitvijo zagotovitve
proračunskega ravnovesja. |
(3) Predsedujoči oziroma župan ugotovi, kateri amandmaji so vloženi, na
kar se župan izjasni o tem ali bo vložil amandma na katerega od vloženih
amandmajev ter v kolikšnem času. |
Če župan izjavi, da bo vložil amandma na amandma, se seja prekine za
čas, ki je potreben za oblikovanje in predložitev amandmaja članom
sveta. |
(4) Glasovanje se izvede o vsakem amandmaju posebej tako, da se najprej
glasuje o amandmaju župana na amandma, če ta ni sprejet, pa še o
amandmaju, ki ga je vložil predlagatelj. |
(5) Ko je končano glasovanje o amandmajih, župan ugotovi, kateri
amandmaji so sprejeti ter ali je proračun medsebojno usklajen po delih
ter glede prihodkov, odhodkov in je z njim zagotovljeno financiranje
nalog občine, v skladu z zakonom in sprejetimi obveznostmi. Hkrati
ugotovi, kateri amandmaji so sprejeti k odloku o proračunu občine. |
(6) Če je proračun usklajen, svet glasuje o njem v celoti in o odloku o
proračunu občine. |
|
100. člen |
(uskladitev predloga) |
(1) Če proračun ni usklajen, lahko župan prekine sejo in zahteva, da
strokovna služba prouči nastalo situacijo in predlaga rok, v katerem se
pripravi predlog za uskladitev. V skladu s predlogom strokovne službe
lahko župan prekine sejo in določi uro oziroma datum nadaljevanja seje,
na kateri bo predložen predlog uskladitve. |
(2) Ko je predlog uskladitve proračuna pripravljen, ga župan obrazloži.
O predlogu uskladitve ni razprave. |
(3) Svet glasuje najprej o predlogu uskladitve, če je predlog sprejet,
glasuje svet o proračunu v celoti in o odloku o proračunu občine. |
(4) Če predlog uskladitve ni sprejet, proračun občine ni sprejet. |
(5) Če proračun ni sprejet, določi svet rok, v katerem mora župan
predložiti nov predlog proračuna. |
(6) Nov predlog proračuna občine svet obravnava in o njem odloča po
določbah tega poslovnika, ki veljajo za nujni postopek za sprejem
odloka. |
|
101. člen |
(začasno financiranje) |
Če proračun ni sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša,
sprejme župan sklep o začasnem financiranju, ki velja največ tri mesece
in se lahko na predlog župana podaljša s sklepom sveta. Sklep o začasnem
financiranju sprejema svet po določbah tega poslovnika, ki veljajo za
nujni postopek za sprejem odloka. |
|
102. člen |
(rebalans proračuna in sprememba proračuna) |
(1) Župan lahko med letom predlaga rebalans proračuna občine. |
(2) Predlog rebalansa proračuna občine obravnavajo delovna telesa sveta,
vendar o njem ni javne razprave. |
(3) Rebalans proračuna občine sprejema svet po določbah tega poslovnika,
ki urejajo obravnavo in sprejem dopolnjenega predloga proračuna. |
(4) Če je v skladu z zakonom predlagan predlog proračuna za daljše
časovno obdobje, se obravnava predloga sprememb proračuna za prihodnje
obdobje opravi v letu pred pričetkom prihodnjega obdobja po postopku v
skladu z (2) in (3) točko iz tega člena. |
|
6. Postopek za sprejem prostorskih aktov |
|
103. člen |
(prostorski akti) |
(1) Prostorske akte, za katere je z zakonom, ki ureja prostorsko
načrtovanje, določen postopek, ki zagotavlja sodelovanje občanov pri
oblikovanju njihove vsebine, sprejme svet z odlokom v eni obravnavi, ki
se opravi v skladu z določbami tega poslovnika, ki urejajo drugo
obravnavo predloga odloka. |
(2) Če je k odloku sprejet amandma, ki spreminja s predlogom
prostorskega akta določeno prostorsko ureditev, ki je bila razgrnjena in
v javni obravnavi se šteje, da prostorski akt ni sprejet in se postopek
o odloku konča. |
(3) Postopek sprejemanja prostorskega akta se začne znova z razgrnitvijo
predloga, v katerega je vključen amandma iz prejšnjega odstavka. |
|
7. Postopek za sprejem avtentične razlage |
|
104. člen |
(avtentična razlaga) |
(1) Vsak, ki ima pravico predlagati odlok, lahko poda zahtevo za
avtentično (obvezno) razlago določb občinskih splošnih aktov. |
(2) Zahteva mora vsebovati naslov splošnega akta, označitev določbe s
številko člena ter razloge za avtentično razlago. |
(3) Zahtevo za avtentično razlago najprej obravnava statutarno pravna
komisija, ki lahko zahteva mnenje drugih delovnih teles sveta,
predlagatelja splošnega akta, župana in občinske uprave. Če komisija
ugotovi, da je zahteva utemeljena, pripravi predlog avtentične razlage
in ga predloži svetu v postopek. |
(4) Svet sprejema avtentično razlago po določbah tega poslovnika, ki
veljajo za skrajšani postopek za sprejem odloka. |
|
8. Postopek za sprejem prečiščenega besedila |
|
105. člen |
(spremembe in dopolnitve v obliki uradnega
prečiščenega besedila) |
(1) Če bi bil kak občinski splošni akt zaradi številnih vsebinskih
sprememb in dopolnitev bistveno spremenjen in nepregleden, lahko
predlagatelj svetu predloži spremembe in dopolnitve splošnega akta v
obliki uradnega prečiščenega besedila. |
(2) Uradno prečiščeno besedilo iz prejšnjega odstavka določi oziroma
sprejme svet po skrajšanem postopku za sprejem odloka. |
(3) Uradno prečiščeno besedilo se objavi v skladu s statutom. |
|
106. člen |
(uradno prečiščeno besedilo) |
(1) Po sprejetju sprememb in dopolnitev odloka, ki spreminjajo oziroma
dopolnjujejo najmanj eno tretjino njegovih členov, pripravi statutarno
pravna komisija sveta uradno prečiščeno besedilo tega splošnega akta.
Uradno prečiščeno besedilo statuta ali poslovnika se pripravi po vsaki
sprejeti spremembi in dopolnitvi statuta oziroma poslovnika. |
(2) Uradno prečiščeno besedilo se lahko pripravi tudi, če ob sprejemu
sprememb in dopolnitev statuta, poslovnika sveta ali odloka tako določi
svet. |
(3) O uradnem prečiščenem besedilu odloča svet brez obravnave. |
(4) Uradno prečiščeno besedilo se objavi v skladu s statutom. |
|
9. Postopek za sprejem drugih aktov |
|
107. člen |
(sprejem drugih aktov) |
(1) Statut občine in poslovnik sveta se sprejemata po enakem postopku
kot velja za sprejemanje odloka. |
(2) Proračun občine sprejema svet po postopku, določenem s tem
poslovnikom. |
(3) O predlogih drugih aktov iz svoje pristojnosti odloča svet na eni
obravnavi, če zakon ali statut ne določata drugače. |
|
VI. VOLITVE IN IMENOVANJA |
|
108. člen |
(splošno) |
(1) Volitve in imenovanja, za katere je po zakonu ali statutu občine
pristojen svet, se opravijo po določbah tega poslovnika. |
(2) Kandidate za izvolitev ali imenovanje predlaga svetu na podlagi
poziva političnim strankam, listam, zastopanim v občinskem svetu, in
zainteresirani javnosti Komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja. V pozivu določi rok za predložitev kandidature in morebitne
pogoje za kandidaturo. Kandidaturi mora biti priloženo soglasje
predlaganega kandidata. |
|
109. člen |
(glasovanje o več kandidatih) |
(1) Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje o
kandidatih po abecednem vrstnem redu njihovih priimkov. Vsak član sveta
lahko glasuje samo za enega od kandidatov. |
(2) Če se javno glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se opravi
javno poimensko glasovanje, pri katerem vsak član sveta pove ime in
priimek kandidata, za katerega glasuje. |
(3) Če svet odloči, da se glasuje tajno, se glasovanje izvede po
določbah tega poslovnika, ki veljajo za tajno glasovanje. |
(4) Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje tako, da
se na glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za
katerega se želi glasovati. |
(5) Če se glasuje za ali proti listi kandidatov, se glasuje tako, da se
na glasovnici obkroži beseda »ZA« ali »PROTI«. |
(6) Če se tajno glasuje o več kandidatih za več istovrstnih funkcij, se
lahko glasuje za največ toliko kandidatov, kot je funkcij. |
|
110. člen |
(izvolitev oziroma imenovanje) |
(1) Kandidat je izvoljen oziroma imenovan, če je glasovala večina članov
sveta in je zanj glasovala večina tistih članov, ki so glasovali. |
(2) Pri tajnem glasovanju se za navzoče štejejo člani sveta, ki so
prevzeli glasovnice. |
|
111. člen |
(ponovno glasovanje) |
(1) Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, pa nihče od
predlaganih kandidatov pri glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi
novo glasovanje. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh
kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Če pri
prvem glasovanju več kandidatov dobi enako najvišje oziroma enako drugo
najvišje število glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med
kandidati z enakim številom glasov določi z žrebom. |
(2) Pri ponovnem glasovanju se glasuje o kandidatih po vrstnem redu
glede na število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju. |
Če pa se ponovno glasuje o kandidatih, ki so pri prvem glasovanju dobili
enako število glasov, se glasuje po abecednem vrstnem redu kandidatov. |
(3) Če kandidat ne dobi potrebne večine oziroma, če tudi pri ponovnem
glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne večine, ali pa ni izvoljeno
zadostno število kandidatov, se za manjkajoče kandidate ponovi
kandidacijski postopek in postopek glasovanja na podlagi novega predloga
kandidatur. |
|
1. Imenovanje članov delovnih teles sveta |
|
112. člen |
(člani delovnih teles) |
(1) Člane delovnih teles sveta imenuje svet na podlagi liste kandidatov
za člane, ki jo določi Komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja. Lista kandidatov vsebuje predlog kandidatov za člane
delovnega telesa. |
(2) Če kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, se na isti
seji izvede poimensko imenovanje članov. Če na ta način niso imenovani
vsi člani, se lahko predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi
posamično glasovanje na isti seji sveta. |
(3) Če tudi na način iz prejšnjega odstavka ne pride do imenovanja vseh
članov delovnega telesa, se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta,
vendar samo glede manjkajočih članov delovnega telesa. |
|
2. Imenovanje člana sveta za začasno
opravljanje funkcije župana |
|
113. člen |
(član sveta za začasno opravljanje funkcije
župana) |
(1) Župan, ki mu je predčasno prenehal mandat, določi kateri izmed
podžupanov bo začasno opravljal funkcijo župana. V primeru, da župan ne
določi, kateri podžupan bo začasno opravljal funkcijo župana, oziroma,
če je župan razrešen, odloči občinski svet, kateri izmed članov
občinskega sveta bo opravljal to funkcijo. |
(2) O tem, ali se imenovanje izvede na podlagi javnega ali tajnega
glasovanja, odloči svet pred glasovanjem o imenovanju. |
(3) Kandidat je imenovan, če dobi večino glasov navzočih članov sveta. |
|
3. Postopek za razrešitev |
|
114. člen |
(postopek razrešitve) |
(1) Oseba, ki jo voli ali imenuje svet, se razreši po postopku, ki ga
določa ta poslovnik, če ni z drugim aktom določen drugačen postopek. |
(2) Postopek za razrešitev se začne na predlog predlagatelja, ki je
osebo predlagal za izvolitev ali imenovanje, na predlog člana sveta ali
Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
|
115. člen |
(predlog za razrešitev) |
(1) Predlog za razrešitev mora vsebovati obrazložitev, v kateri so
navedeni razlogi za razrešitev. |
(2) Predlog za razrešitev se posreduje županu. Če predlog ne vsebuje
obrazložitve v skladu s prejšnjim členom, ga župan vrne predlagatelju v
dopolnitev. |
(3) Predlog za razrešitev mora biti vročen osebi, na katero se nanaša,
najmanj sedem dni pred sejo sveta, na kateri bo obravnavan. Oseba, na
katero se razrešitev nanaša, ima pravico pisno se opredeliti o predlogu
razrešitve. |
(4) Župan uvrsti predlog za razrešitev na prvo sejo sveta, do katere je
mogoče upoštevati rok iz prejšnjega odstavka tega člena. |
|
116. člen |
(odločanje o razrešitvi) |
(1) Po končani obravnavi predloga za razrešitev svet sprejme odločitev o
predlogu z večino, ki je predpisana za izvolitev ali imenovanje osebe,
zoper katero je vložen predlog za razrešitev. |
(2) O razrešitvi se izda pisni odpravek sklepa s pravnim poukom. |
(3) Sklep se vroči razrešenemu in Komisiji za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja zaradi postopka izbire novega kandidata. |
|
4. Odstop članov sveta, članov delovnih teles
in drugih organov ter funkcionarjev občine |
|
117. člen |
(odstop) |
(1) Občinski funkcionarji imajo pravico odstopiti. |
(2) Županu in članom sveta na podlagi odstopa v skladu z zakonom in
statutom občine predčasno preneha mandat. |
(3) Pravico odstopiti imajo tudi podžupan, člani delovnih teles, drugih
organov in člani nadzornega odbora ter drugi imenovani, tudi če niso
občinski funkcionarji. |
(4) Če ta poslovnik ne določa drugače, mora biti izjava o odstopu dana v
pisni obliki Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je hkrati s
predlogom za ugotovitev prenehanja članstva v nadzornem odboru občine
ali v delovnem telesu sveta dolžna predlagati svetu novega kandidata. |
(5) Mandat podžupana preneha z dnem, ko župan prejme njegovo pisno
izjavo o odstopu. |
(6) Svet s sklepom ugotovi prenehanje mandata občinskega funkcionarja,
članstva ali imenovanja zaradi odstopa na predlog Komisije za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja. |
(7) Sklep o prenehanju mandata občinskega funkcionarja se pošlje
občinski volilni komisiji. |
(8) Sklep o razrešitvi imenovanega se pošlje Komisiji za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja zaradi postopka izbire novega
kandidata, ki praviloma svetu posreduje predlog novega kandidata do
naslednje redne seje. |
|
VII. RAZMERJA MED ŽUPANOM IN SVETOM |
|
118. člen |
(pristojnosti župana) |
(1) Župan predstavlja svet, ga sklicuje in vodi njegove seje. |
(2) Župan in svet ter njegova delovna telesa sodelujejo pri
uresničevanju in opravljanju nalog občine. Pri tem predvsem usklajujejo
programe dela in njihovo izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje
in poročanje o uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si
prizadevajo za sporazumno razreševanje nastalih problemov. |
(3) Kadar svet obravnava odloke in druge akte, ki jih predlaga župan,
določi župan za vsako zadevo, ki je na dnevnem redu, poročevalca izmed
delavcev občinske uprave, lahko pa tudi izmed strokovnjakov, ki so pri
pripravi odlokov ali drugih aktov sodelovali. |
|
119. člen |
(delo župana) |
(1) Župan skrbi za izvajanje odločitev sveta. Na vsaki redni seji sveta
poroča župan, ali po njegovem pooblastilu podžupan ali direktor občinske
uprave, o opravljenih nalogah med obema sejama in o izvrševanju sklepov
sveta. |
(2) V poročilu o izvršitvi sklepov sveta je potrebno posebej obrazložiti
tiste sklepe, ki niso izvršeni in navesti razloge za neizvršitev sklepa. |
(3) Če sklepa sveta župan ne more izvršiti, mora svetu predlagati novi
sklep, ki ga bo možno izvršiti. |
(4) Župan skrbi za objavo odlokov in drugih splošnih aktov sveta. |
(5) Župan skrbi za zakonitost dela sveta, zato je dolžan svet sproti
opozarjati na posledice nezakonitih odločitev in ukrepati v skladu z
zakonom in statutom občine. |
|
VIII. JAVNOST DELA |
|
120. člen |
(javnost dela) |
(1) Delo sveta in njegovih delovnih teles je javno. |
(2) Javnost dela se lahko omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi
varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke,
ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine
oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma
državna, vojaška ali uradna tajnost. |
(3) Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih
organov, s posredovanjem posebnih pisnih sporočil občanom in sredstvom
javnega obveščanja o sprejetih odločitvah, z navzočnostjo občanov in
predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah organov občine ter na
druge načine, ki jih določata statut in ta poslovnik. |
(4) Župan in direktor občinske uprave obveščata občane in sredstva
javnega obveščanja o delu sveta, delovnih teles sveta, župana in
občinske uprave. |
(5) Svet lahko sklene, da se o seji izda uradno obvestilo za javnost. |
|
121. člen |
(obveščanje javnosti) |
(1) Župan skrbi za obveščanje javnosti in sodelovanje s predstavniki
javnih občil ter za zagotovitev pogojev za njihovo delo na sejah sveta. |
(2) Predstavnikom javnih občil je na voljo informativno in
dokumentacijsko gradivo, predlogi aktov sveta, obvestila in poročila o
delu sveta, zapisniki sej in druge informacije o delu občinskih organov. |
(3) Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in delovnih teles,
ki so zaupne narave. |
(4) Za ravnanje z gradivi zaupne narave se upoštevajo zakonski in drugi
predpisi, ki urejajo to področje. |
|
IX. DELO SVETA V IZREDNEM STANJU |
|
122. člen |
(delo v izrednem stanju) |
(1) V izrednem stanju oziroma izrednih razmerah, ko je delovanje sveta
ovirano, so dopustna odstopanja od postopkov in načina delovanja sveta,
ki jih določata statut in ta poslovnik. |
(2) Odstopanja se lahko nanašajo predvsem na roke sklicevanja sej,
predložitve predlogov oziroma drugih gradiv in rokov za obravnavanje
predlogov splošnih aktov občine. Če je potrebno, je mogoče tudi
odstopanje glede javnosti dela sveta. O odstopanjih odloči oziroma jih
potrdi svet, ko se sestane. |
|
X. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE TER RAZLAGA
POSLOVNIKA |
|
123. člen |
(spremembe in dopolnitve poslovnika) |
(1) Za sprejem sprememb in dopolnitev poslovnika se uporabljajo določbe
tega poslovnika, ki veljajo za sprejem odloka. |
(2) Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme svet z dvotretjinsko
večino glasov navzočih članov. |
|
124. člen |
(razlaga poslovnika) |
(1) Če pride do dvoma o vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga
med sejo sveta poslovnik predsedujoči. Če se predsedujoči ne more
odločiti, prekine obravnavo točke dnevnega reda in naloži statutarno
pravni komisiji, da do naslednje seje pripravi razlago posamezne določbe
poslovnika. |
(2) Izven seje sveta daje razlago poslovnika statutarno pravna komisija. |
(3) Vsak član sveta lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki ga je
dala statutarno pravna komisija, odloči svet. |
Poslovnik Občinskega sveta Občine Kobarid (Uradni list RS, št. 64/10)
vsebuje naslednji končni določbi: |
|
XI. KONČNI DOLOČBI |
|
125. člen |
(prenehanje veljave) |
Z dnem uveljavitve tega poslovnika preneha veljati Poslovnik Občinskega
sveta Občine Kobarid (Uradni list RS, št. 8/00, 79/00 in 53/02). |
|
126. člen |
(začetek veljave) |
Ta poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije. |
Sprememba Poslovnika Občinskega sveta Občine Kobarid (Uradni list RS,
št. 100/13) vsebuje naslednjo končno določbo: |
|
6. člen |
Sprememba Poslovnika Občinskega sveta Občine Kobarid začne veljati
petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
Spremembe in dopolnitve Poslovnika Občinskega sveta Občine Kobarid
(Uradni list RS, št. 25/16) vsebujejo naslednjo končno določbo: |
|
31. člen |
Spremembe in dopolnitve poslovnika začnejo veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |