Na podlagi 61. člena
Zakona
o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 -
ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP, 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 -
ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13 - skl. US, 76/14 - odl. US in 14/15 - ZUUJFO)
in 12. člena
Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št
9/07) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na 21. seji, dne 19. 9. 2016,
sprejel |
|
ODLOK |
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za |
enoto urejanja prostora RO15 Ptuj - Nova vas |
|
I. UVODNE DOLOČBE |
|
1. člen |
(predmet odloka) |
S tem odlokom se skladno z Odlokom o Občinskim prostorskim načrtom
Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 10/15 in
8/16; v nadaljevanju: OPN) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za
enoto urejanja prostora RO15 Ptuj – Nova vas, (v nadaljevanju: OPPN), ki
ga je izdelala družba UMARH d.o.o., Ulica 5. prekomorske 7, 2250 Ptuj,
pod številko 01/16, datum april 2016. |
|
2. člen |
(sestavni deli podrobnega načrta) |
OPPN bo sestavljen iz naslednjih delov: |
A) Besedilo: |
1. Obrazložitev odloka |
2. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu |
3. Smernice in mnenja k občinskemu podrobnemu prostorskemu načrtu |
B) Kartografski del: |
1. Pregledna karta s prikazom območja obdelave |
1:2000 |
2. Izsek iz kartografskega dela OPN s prikazom meje OPPN
|
1:5000 |
3. Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem |
1:500 |
4. Ureditveno količbena situacija |
1:500 |
5. Situacija komunalne in energetske infrastrukture |
1:500 |
6. Situacija prometne ureditve |
1:500 |
7. Načrt parcelacije |
1:500 |
|
C) Priloge |
1. Izvleček iz strateškega prostorskega akta |
2. Prikaz stanja prostora |
3. Strokovne podlage na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta |
4. Povzetek za javnost |
5. Spis postopka |
|
II. OPIS MEJE OBMOČJA |
3. člen |
(območje podrobnega načrta) |
(1) Sklenjeno območje OPPN je določeno s tehničnimi elementi, ki
omogočajo prenos novih mej parcel v naravo. Koordinate tehničnih
elementov so priložene v prikazu območja OPPN z načrtom parcelacije. |
(2) V sklenjenem območju OPPN iz prejšnjega odstavka se skladno z
geodetskim načrtom nahaja zemljišče s parcelnimi številkami 7198/21,
198/16, 198/17, 198/18, 198/19, 198/20, 198/26, 198/25, 198/27, 198/23,
198/24, 198/22, vse k.o. 389-Nova vas pri Ptuju. |
(3) Po podatkih GURS je velikost sklenjenega območja OPPN 8.831 m². |
(4) Ureditve, navedene v 3. členu tega odloka, obsegajo tudi okoliška
zemljišča in dele zemljišč, na katerih se izvede potrebna komunalna in
energetska infrastruktura. |
|
4. člen |
(namenska raba območja) |
(1) Osnovna namenska raba: območje stavbnih zemljišč. |
(2) Podrobnejša namenska raba: območja stanovanj (S), namenjena bivanju
in spremljajočim dejavnostim, znotraj podrobnejše namenske rabe prostora
S (območja stanovanj) pa kot površine podeželskega naselja (SK),
namenjene bivanju in površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi. |
|
III. FUNKCIJE OBMOČJA S POGOJI ZA IZRABO IN KVALITETO GRADNJE TER
URBANISTIČNE OMEJITVE |
|
5. člen |
(prostorske ureditve, ki se načrtujejo s podrobnim načrtom) |
(1) S tem OPPN se načrtujejo ureditve povezane s stanovanjsko gradnjo v
Novi vasi na Ptuju, v enoti urejanja prostora RO15 Ptuj - Nova vas. |
(2) Predvidene so naslednje ureditve: |
1. gradnja enajstih stanovanjskih stavb, |
2. gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov za lastne potrebe, |
3. ureditev zelenih in drugih površin, |
4. ureditev gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra
z ureditvijo dovozne ceste. |
|
6. člen |
(pogoji za izrabo območja) |
V območju OPPN so opredeljene prostorske ureditve povezane z gradnjo
stanovanjskih stavb s pripadajočimi objekti in funkcionalnim zemljiščem. |
|
7. člen |
(urbanistične omejitve) |
V območju obdelave veljajo naslednje urbanistične omejitve, ki so
prikazane v grafičnem delu: |
– gradbena linija je črta, na katero morajo biti z enim robom
postavljeni novozgrajeni objekti, dovoljeni so le manjši odmiki delov
fasad (balkoni, nadstreški in podobno); |
– gradbena meja je črta, ki je novozgrajeni objekti ne smejo presegati,
lahko pa se je dotikajo ali so od nje odmaknjeni v notranjost; |
– maksimalna etažnost je oznaka, ki podaja največje število etaž
novogradenj in se izraža kot oznaka kleti, pritličja in števila
nadstropij nad njimi; |
– namembnost objekta je oznaka objekta z barvno šrafuro, objekti v
območju so namenjeni stanovanjskim dejavnostim; |
– faktor zazidanosti (FZ) je razmerje med pozidano površino in
velikostjo območja. |
|
IV. MERILA IN POGOJI ZA NAČRTOVANJE PROSTORSKE UREDITVE |
|
8. člen |
(vrste posegov in dopustnih dejavnosti) |
(1) Do začetka izvajanja prostorskih ureditev oziroma posameznih etap,
določenih v 32. členu tega odloka, je na območju OPPN iz 4. člena tega
odloka dovoljena obstoječa raba zemljišč. |
(2) Dejavnosti se v območju OPPN locirajo skladno s podrobnejšo namensko
rabo – območje podeželskega naselja SK. |
Namembnost objektov je v osnovi stanovanjska, dopustne so spremljajoče
dejavnosti, kot so v OPN opredeljene za namensko rabo SK. |
|
V. FUNKCIONALNA IN OBLIKOVNA MERILA TER POGOJI |
|
9. člen |
(pogoji za urbanistično in arhitekturno oblikovanje) |
(1) Po tipologiji zazidave so v skladu z odlokom o OPN dopustne
prostostoječe stavbe, razviti tlorisi, po tipologiji namembnosti in
oblikovanja pa stavbe tipa S1, S3 (le v gručah po vsaj tri stavbe) in
S8. |
(2) Lega stavb je določena z gradbeno linijo in gradbeno mejo, dimenzija
in umestitev objektov v prostor ter velikost in zmogljivost objektov –
tlorisni in višinski gabariti so razvidni iz grafične priloge – list 4 –
Ureditveno količbena situacija. Vhodi v objekte so zarisani shematsko,
natančno se opredelijo v projektni dokumentaciji. |
(3) Etažnost: max. K+P+M, pri etažah so upoštevane standardne višine
stanovanjskih etaž. |
(4) Faktor pozidanosti zemljišča (FZ): max. 0,5. |
(5) Strehe so dvokapne z naklonom 35°- 45°. Dovoljena je gradnja
izstreškov, izzidkov in strešnih oken. Slemena morajo biti vzporedna
glavni smeri dostopne ceste – smer slemena V-Z. Kritina je opečna ali
opečni podobna v temno sivi, temno rjavi ali opečni barvi. Nad
poudarjenimi deli stavb, enostavnimi in nezahtevnimi objekti so
dovoljene položne in ravne strehe. |
Štirikapne strehe niso dovoljene. Podzidava kapne lege je dopustna do
1m. |
(6) Fasada objekta je kontaktna, toplotno izolativna z izvedenim
zaključnim ometom, delno zastekljena, lahko tudi delno izvedena kot
lesena ali kot obešena fasada obložena s kamnom ali fasadnimi ploščami. |
(7) Parkiranje je predvidno na lastni parceli – 3 parkirna mesta na
stanovanjsko enoto. Pred objekti je predvidena utrjena površina,
namenjena ureditvi parkirnih mest - odkritih ali s pokrito nadstrešnico.
Parkirna mesta se lahko uredijo tudi v kletni ali pritlični etaži
objekta ali v samostoječi garaži. |
(8) Glavni vhodi, dovozi - s strani novih dovoznih cest, kar se skupaj z
ureditvijo okolja natančneje določi v projektni dokumentaciji. |
|
10. člen |
(nezahtevni in enostavni objekti ter vzdrževalna dela v javno |
korist) |
(1) Na območju OPPN je po predpisih, ki urejajo gradnjo objektov glede
na zahtevnost, dovoljena postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov
ter je mogoče opravljanje del, ki se štejejo za redna vzdrževalna dela
in investicijska vzdrževalna dela. |
(2) Dovoljena je postavitev naslednjih nezahtevnih in enostavnih
objektov: |
– majhne stavbe, |
– majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave, |
– pomožni objekti v javni rabi, |
– ograje, |
– opornih zidov do višine 0,5 m (enostavni objekti), |
– priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture, |
– pomožni energetski objekti, |
– pomožni komunalni objekti. |
(3) Nezahtevni in enostavni objekti naj bodo od meje s sosednjo
zemljiško parcelo odmaknjeni minimalno 1,5 m, razen ograj in opornih
zidov, ki so lahko odmaknjeni za 0,5 m. Do parcelne meje so lahko
postavljeni le s soglasjem lastnika zemljiške parcele, na katero mejijo.
Najmanjši odmiki vseh nezahtevnih in enostavnih objektov od zemljišča,
ki je namenjeno za cesto, je 0,5 m. |
(4) Postavitev ograj in drugih objektov v križiščih ne sme segati v
območje preglednega trikotnika ali segati v območje javnih prometnih in
zelenih površin. |
(5) Poleg rednih vzdrževalnih del in investicijskih vzdrževalnih del so
dovoljene tudi: |
– rekonstrukcije objektov in naprav, |
– sprememba namembnosti. |
(6) Na območju OPPN se lahko izvajajo vsa vzdrževalna dela v javno
korist skladno s predpisi, ki urejajo cestno infrastrukturo. |
|
VI. OBLIKOVANJE ODPRTEGA PROSTORA |
|
11. člen |
(pogoji za zunanjo ureditev) |
(1) Zelenice in vrtovi se nahajajo v okviru predvidenih zemljiških
parcel. Za zasaditev zelenih površin naj se uporabljajo avtohtone
travne, grmovne in drevesne vrste. |
(2) Ograje okoli stanovanjskih stavb so lahko polne, lesene, kovinske,
žičnate, obsajene z zelenjem. Ograje ne smejo posegati v območje javnih
prometnih in zelenih površin. Višina in izvedba ograj ob priključkih
dovoznih poti na glavno cesto, mora biti takšna, da omogoča preglednost
v križišču in varno priključevanje. |
Odmik ograje od predvidene javne ceste mora biti najmanj 0,5 m. |
(3) Parkirne površine je možno pokriti z nadstrešnicami, ki morajo ob
javnih prometnih površinah biti odprtega tipa in odmaknjena od parcele
ceste najmanj 0,5 m. Za vsako stanovanjsko enoto so predvidena tri
parkirna mesta za osebna motorna vozila. |
|
VII. MERILA IN POGOJI ZA GRADNJO PROMETNEGA OMREŽJA |
|
12. člen |
(prometna ureditev – dovozi in glavne notranje povezave) |
(1) Na območju se uredi dostopna oz. dovozna cesta iz zahodne smeri z
navezavo na javno pot št. JP 828542. Cesta je v skladu s Pravilnikom o
projektiranju cest opredeljena kot malo prometna cesta za dvosmerni
promet z izogibališčem, z omejitvijo hitrosti na 30 km/h. |
(2) Projektni elementi cestnega priključka in dimenzioniranje nosilne
konstrukcije ceste morajo zagotavljati prevoznost intervencijskim
vozilom, komunalnemu 3 osnemu vozilu, gasilskemu vozilu ipd. Obračanje
in srečevanje vozil je omogočeno v T križišču v sredini območja. |
(3) Dostopna cesta se uredi v širini 5m (širina vozišča 3,50 m in
bankina 2 x 0,75 m). |
(4) Po izvedenem OPPN cesta preide v javno dobro. |
|
13. člen |
(parkiranje) |
(1) Parkirne in odstavne površine na območju lastniških parcel so lahko
v asfaltni izvedbi ali v tlaku po izbiri investitorja. |
(2) Potrebno število parkirnih mest za stanovalce in obiskovalce se
določi v skladu s tabelo: |
|
|
DEJAVNOST |
ŠTEVILO PM ZA MOTORNI
PROMET |
ŠTEVILO PM ZA KOLESARSKI
PROMET |
1 |
|
|
|
|
11100 Enostanovanjske stavbe
11210 Dvostanovanjske stavbe |
3PM / stanovanjsko enoto |
|
2 |
POSLOVNO-TRGOVSKE DEJAVNOSTI |
|
|
|
1220 Poslovne in upravne stavbe |
1 PM/60,00 m2 BTP objekta, od tega
najmanj 30 % PM za obiskovalce |
1 PM/100,00 m2 BTP objekta |
|
12301 Trgovske stavbe (lokalna trgovina do
200,00 m2 BTP) |
PM ni treba zagotavljati |
2 PM/100 m2 BTP objekta |
|
12301 Trgovske stavbe (trgovina z
neprehrambenimi izdelki) |
1 PM/70,00 m2 BTP objekta, od tega
najmanj 75 % PM za obiskovalce |
1 PM/100,00 m2 BTP objekta |
|
12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (obrtnoservisne
dejavnosti – frizer, urar, čistilnica, fizioterapija,
avtopralnice, lekarne…) do 200,00 m2 BTP |
PM ni treba zagotavljati |
PM ni treba zagotavljati |
3 |
POSEBNE DEJAVNOSTI |
|
|
|
12112 Gostilne, restavracije, točilnice, bari |
1 PM/4 sedeže in 1 PM/tekoči meter
točilnega pulta, od tega najmanj 75 %
PM za goste |
1 PM/4 sedeže in 1 PM/tekoči meter
točilnega pulta |
4 |
PROIZVODNE DEJAVNOSTI |
|
|
|
12510 Industrijske stavbe (do 200,00 m2 ) |
1 PM/30,00 m2 BTP objekta, ne manj kot 2 PM |
/ |
|
12520 Rezervoarji, silosi in skladišča (skladišča
s strankami) |
1 PM/150,00 m2 BTP objekta |
/ |
|
12520 Rezervoarji, silosi in skladišča (skladišča
brez strank) |
3 PM |
/ |
|
12520 Rezervoarji, silosi in skladišča (razstavni
in prodajni prostori) |
1 PM/100,00 m2 BTP objekta |
/ |
|
12510 Industrijske stavbe (delavnice za servis
motornih vozil) |
4 PM/popravljalno mesto |
|
|
VIII. MERILA IN POGOJI ZA GRADNJO KOMUNALNE INFRASTRUKTURE |
|
14. člen |
(skupne določbe o gospodarski javni infrastrukturi in grajeno |
javno dobro) |
(1) Predvideni objekti se bodo priključevali na obstoječa in predvidena
infrastrukturna omrežja. Gospodarska javna infrastruktura in grajeno
javno dobro se izvedeta skladno s smernicami in strokovnimi podlagami,
ki so sestavni del OPPN, ter skladno z geološko-hidrološkimi razmerami
območja. |
(2) Trase vodov gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega
dobra se medsebojno uskladijo z upoštevanjem zadostnih medsebojnih
odmikov in odmikov od drugih naravnih in grajenih struktur ter se med
gradnjo ustrezno zaščitijo. |
(3) Pred gradnjo se obstoječa gospodarska javna infrastruktura zakoliči
na kraju samem. |
(4) Gradnja gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra
poteka usklajeno. |
(5) Ureditev gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra
je razvidna iz grafičnega dela OPPN na listu št. 5. |
(6) Kanalizacijski sistem mora biti v celoti načrtovan vodotesno in v
ločeni izvedbi za odvajanje komunalnih odpadnih vod in prečiščenih
padavinskih vod. |
(7) Po dokončanju del izgradnje infrastrukturnega omrežja je potrebno
upravljalnem predložiti geodetski posnetek poteka izgradnje
infrastrukture. |
|
15. člen |
(vodovod) |
(1) Predvidena je priključitev vseh objektov na vodovodno omrežje. |
(2) Preko območja poteka vodovodni cevovod PE 90, ki ga je pred
pričetkom gradbenih del prestaviti na rob obstoječega cestišča in ga
zamenjati z duktilno cevjo. Iz prestavljenega cevovoda se izvede
sekundarni vodovodni cevovod DN 110 iz duktilnega materiala. Na
predvidenem T križišču se namesti nadzemni hidrant DN 80. Iz novo
zgrajenega sekundarnega vodovodnega cevovoda se izvedejo vodovodi
priključki za posamezne parcele. |
Na začetku posamezne parcele se v zelenico vgradi tipski vodomerni jašek
z vodomerom DN 20. |
(3) Vsa montažna dela pri prestavitvi in zamenjavi obstoječega
vodovodnega cevovoda, pri izvedbi novega sekundarnega cevovoda ter
priključkov na posamezne parcele izvaja upravljavec vodovodnega omrežja. |
(4) Vsi stroški, povezani s prestavitvijo in zamenjavo obstoječega
vodovodnega cevovoda z duktilnim, izvedbo novega sekundarnega
vodovodnega cevovoda ter priključkov na posamezne parcele ter
eventualnih poškodb, ki bi nastale na obstoječem vodovodnem cevovodu,
bremenijo investitorja v celoti. |
(5) Na trasi vodovodnega cevovoda ni dovoljena izgradnje podzemnih ali
nadzemnih objektov, sajenje dreves ali trajnih nasadov, postavljanje
garaž barak, ograj, drogov ali gradnja drugih podzemnih instalacij,
nasipavanje ali odvzemanje materiala, ki bi lahko povzročal poškodbe
vodovoda ali oviral njegovo redno delovanje in vzdrževanje. Sprememba
nivelete terena nad vodovodom je možna le s pisnim soglasjem izvajalca
javne službe. |
|
16. člen |
(fekalna kanalizacija) |
(1) V območju OPPN javno kanalizacijsko omrežje še ne obstaja,
načrtovana je izgradnja fekalne kanalizacije po projektu: Sekundarna
fekalna kanalizacija v Mestni občini Ptuj - 1. faza, Žabjak in Nova vas
pri Ptuju, PGD, januar 2016, izdelal DK--ProTim d.o.o., Maribor. |
(2) V prvi fazi je predvidena izgradnja individualnih ali skupnih malih
čistilnih naprav (MČN), ki morajo biti locirane tako, da je ob izgradnji
komunalnega omrežja možna ukinitev MČN in navezava na kanalizacijsko
omrežje. Po izgradnji kanalizacijskega omrežja je predvidena
priključitev vseh objektov na kanalizacijsko omrežje. |
(3) Prevzem blata iz male čistilne naprave v čiščenje na čistilno
napravo najmanj enkrat na tri leta mora biti v skladu z Uredbo o
odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15)
zagotovljen z uporabo storitev javne službe. |
(4) Projektna dokumentacija za pridobitev vodnega soglasja v fazi PGD
mora vsebovati tip, velikost/kapaciteto ali načrt male čistilne naprave. |
(5) Vse odpadne vode iz območja morajo biti po izgradnji
kanalizacijskega omrežja obvezno priključene na javni kanalizacijski
sistem, ki se zaključi na komunalni čistilni napravi. V projektni
dokumentaciji za pridobitev vodnega soglasja v fazi PGD mora biti
navedeno na kateri komunalni čistilni napravi se kanalizacijski sistem
zaključi. |
(6) V javno kanalizacijo bo možno navezati izključno komunalne odpadne
vode. Priključek se izvede v revizijski jašek. Navezavo izvede
upravljalec ali pod njegovim nadzorom usposobljen izvajalec. Na javno
kanalizacijo se ne smejo izvesti gravitacijski priključki iz delov
objekta, ki ležijo pod koto terena (kleti), oz. pod pokrovom
priključnega jaška na javni kanalizaciji. Iz kletnih prostorov je
potrebno komunalne odpadne vode prečrpati preko internega prečrpališča
nad koto terena in potem gravitacijsko izvesti priključek na javno
kanalizacijsko omrežje. |
(7) V primeru fazne izgradnje objektov na obravnavanem območju je vsak
investitor dolžan upoštevati končno rešitev celotnega območja in to tudi
izvesti, ne glede na to, da morebitni drugi lastniki predvidenih parcel
še ne bodo zainteresirani za izvedbo infrastrukturnih objektov. |
(8) Za izgradnjo kanalizacije se lahko uporabijo enoslojne cevi iz
homogenih plastičnih materialov standarda SN 8, tipski revizijski jaški
iz enega kosa z LTŽ pokrovi nosilnosti 400 kN. LTŽ pokrovi morajo biti
vgrajeni v betonsko ploščo, ki ne nalega direktno na rob revizijskega
jaška. V primeru, da revizijski jašek nima ravnega dna (na zunanji
strani jaška), je potrebno spodnji neravni del jaška zaliti z betonom. |
(9) V primeru uporabe betonskih revizijskih jaškov v kombinaciji s
plastičnimi cevmi, morajo v betonske jaške biti vgrajeni elementi, ki
zagotavljajo vodotesen a fleksibilen spoj med steno jaška in cevjo. |
(10) V primeru, ko je niveleta kanala manjša ali enaka 2,0 promila, se
cevovodi morajo polagati na betonsko posteljico. |
|
17. člen |
(meteorna kanalizacija in odvodnjavanje) |
(1) Meteorne vode s streh se odvaja po čiščenju v peskolovih, meteorne
vode s povoznih površin se odvaja po čiščenju v peskolovih in lovilcih
olj. Meteorne vode ne smejo odtekati na cesto. |
(2) Odvodnjavanje območja mora biti urejeno na način, da je čim bolj
zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin z zadrževanjem
padavinskih voda pred iztokom v površinski odvodnik (zatravitev, travne
plošče, zadrževalniki,...). Meteorne vode naj se v čim večji možni meri
zbirajo v zadrževalnih bazenih in se uporabijo za zalivanje ali
sanitarno vodo. |
(3) Prečiščene padavinske vode s posameznih objektov se ponikajo lokalno
na posameznih parcelah ali se vodijo v obstoječ drenažni jarek na južnem
delu območja. V primeru, da je predvideno ponikanje, je sposobnost
ponikanja treba dokazati z geološkim poročilom. Ureditev odvodnje mora
biti načrtovana tako, da ne bodo ogrožena sosednja zemljišča ali
objekti. |
(4) Odvodnja padavinskih vod iz parkirišč in manipulativnih površin se
uredi preko ustrezno dimenzioniranih lovilcev olj s koalescentnimi
filtri, ki naj bodo dimenzionirani ob upoštevanju velikosti prispevnih
površin, intenziteti padavin in možne pričakovane količine naftnih
derivatov. Iz projektne dokumentacije mora biti razvidno, da je
predvidena vgradnja standardiziranih lovilcev olj (SIST EN 858-2). |
(5) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih odpadnih voda iz
javnih cest mora biti usklajena z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju
padavinske vode iz javnih cest (Uradni list RS, št. 47/05) in Uredbo o
emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno
kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12). |
(6) Morebitni izpust v drenažni jarek mora biti predviden in izveden
tako, da bo izpustna glava oblikovana pod naklonom brežine jarka in ne
bo segala v njegov svetli profil. Omejena mora biti s protipovratno
zaklopko. Na območju iztoka mora biti struga drenažnega jarka ustrezno
zavarovana pred vodno erozijo. |
Detajl iztoka mora biti v projektu za pridobitev vodnega soglasja
tekstualno in grafično ustrezno obdelan in prikazan. |
(7) Vse vodnogospodarske ureditve (drenažni jarek) morajo biti v
projektu za pridobitev vodnega soglasja ustrezno hidrološko preverjene
ter tekstualno in grafično obdelane. |
|
18. člen |
(elektroenergetski vodi) |
(1) Predvidena je priključitev vseh objektov na elektroenergetsko
omrežje. |
(2) Za izvedbo napajanja območja z električno energijo je potrebno: |
– prestaviti nadzemno NN omrežje (izvod 1-01 Zahod – prosti vod) iz
transformatorske postaje TP Nova vas - Cebek (t-465), – zgraditi
ustrezni novi nizkonapetostni razvod od TP Nova vas - Cebek (t-465) do
predvidenih objektov (traso določiti skupaj v sodelovanju z OE Ptuj), |
– pridobiti ustrezno upravno in projektno dokumentacijo za NN razvod, |
– pridobiti služnostne pogodbe za zemljišča, čez katere bo potekala
trasa novega NN razvoda. |
(3) Med projektiranjem predvidenih objektov se mora investitor oziroma
projektant seznaniti s točno lokacijo obstoječih elektroenergetskih
vodov in naprav, katere je potrebno vrisati v situacijo komunalnih
vodov. Podatke si mora pridobiti pri Elektro Maribor d.d., OE Ptuj. |
(4) Pred pričetkom gradbenih del se morajo izvajalci seznaniti z
natančno lokacijo obstoječih elektroenergetskih vodov ter naročiti
zakoličbo kablov pri Elektro Maribor d.d., OE Ptuj. |
(5) Investitorja bremenijo stroški morebitnih prestavitev obstoječih
elektroenergetskih vodov, ki so last Elektro Maribor d.d., ter vsi
stroški, zaradi neupoštevanja navodil iz teh pogojev Za vse
elektroenergetske vode in objekte, ki so predmet teh projektnih pogojev
in last Elektro Maribor d.d., mora investitor pri Elektro Maribor d.d.
pridobiti ustrezno upravno in projektno dokumentacijo na račun
investitorja. Investitor nosi odgovornost za časovno usklajenost izvedbe
vseh potrebnih del, izvedba del na elektroenergetskih vodih, ki so ali
bodo last Elektro Maribor d.d., mora investitor naročiti pri Elektro
Maribor d.d. |
|
19. člen |
(telekomunikacijski vodi) |
(1) Za vse predvidene objekte je predvidena možnost priključitve na
telekomunikacijsko omrežje. |
(2) Za navedeno območje je potrebno za izgradnjo telekomunikacijskega
omrežja pripraviti PGD/PZI projektno dokumentacijo. |
(3) Predvidena je izgradnja telekomunikacijskega omrežja: |
– izvedba kabelske kanalizacije iz PEHD cevi 2xfi50 s pripadajočimi
jaški iz BC dimenzije 80 cm, |
– do posamezne hiše od kabelskega jaška ena PEHD cev fi 32mm ter
prehodni jašek pri sami stavbi, |
– priključna točka za območje bo na ulici Nova vas pri Ptuju 44a, -
prenosni medij bo določen kasneje. |
(4) Križanje in vzporedni potek komunalne infrastrukture od obstoječega
TK omrežja je potrebno projektirati z naslednjimi odmiki: kot križanja
ne sme biti manjši od 45 stopinj, vertikalni odmik 0,4 m do 0,5 m,
horizontalni oziroma paralelni odmik od zemeljskega TK omrežja minimalno
0,5 m do 1 m. |
(5) Preko območja poteka obstoječe telekomunikacijsko omrežje, ki ga je
treba glede na predvideno pozidavo ustrezno zaščititi, prestaviti in
razširiti na podlagi projektne rešitve. Točen potek vrisanih tras in
potek morebitnih manjkajočih zemeljskih tras se mora določiti z
zakoličbo na terenu. |
(6) V primeru zaščite ali prestavitve obstoječega telekomunikacijskega
omrežja je investitor dolžan 10 dni pred pričetkom del obvestiti
upravljavca omrežja ter mu omogočiti prisotnost ter strokovni nadzor pri
izvedbi del. |
|
20. člen |
(plinovodno omrežje) |
(1) Na obravnavanem območju bo operater distribucijskega sistema zgradil
plinovodno omrežje v sklopu načrtovane širitve plinovodnega omrežja na
območju Nove vasi. Za vse predvidene objekte je predvidena priključitev
na plinovodno omrežje. |
(2) Gradnjo novega plinovodnega omrežja lahko izvede le sistemski
operater ali od njega pooblaščeni izvajalci pod nadzorom sistemskega
operaterja. |
(3) Pogoje in način priključevanja na omrežje zemeljskega plina določa
Odlok o načinu izvajanja lokalne gospodarske javne službe sistemskega
operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina v Mestni občini
Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/07 in 12/12). |
(4) Pri umeščanju plinovodnega omrežja v prostor in določitvi odmikov od
ostale komunalne infrastrukture je potrebno, poleg vseh veljavnih
predpisov in normativov, posebej upoštevati Pravilnik o tehničnih
pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim
delovnim tlakom do vključno 16 bar (Uradni list RS, št. 26/02, 54/02 in
17/14 - EZ-1). |
(5) Načrtovane trase morajo omogočiti ločeno gradnjo plinovodnega
omrežja tudi po zaključeni gradnji komunalne infrastrukture, zato morajo
biti predvideni zadostni odmiki pri vzporednem poteku različnih
komunalnih in energetskih vodov. |
(6) V 3m pasu od osi plinovoda ni dovoljena saditev dreves. Dovoljeno je
sajenje rastlin s koreninskim sistemom do 0,5m globine. |
|
21. člen |
(ogrevanje in prezračevanje) |
(1) V skladu s PURES (Uradni list RS, št. 52/10) in Lokalnim energetskim
konceptom Mestne občine Ptuj (LEA Spodnje Podravje, avgust 2012) bo
ogrevanje urejeno individualno in s priključitvijo na predvideno
plinovodno omrežje in z upoštevanjem energetsko varčne gradnje. Vrste
energentov, ki so dopustne, so obnovljivi viri energije, elektrika in
zemeljski plin, v skladu z zahtevami predpisov o učinkoviti rabi
energije. Prezračevanje objektov bo naravno in delno prisilno. |
(2) V primeru ogrevanja objektov s toplotno črpalko sistem voda-voda,
kjer je toplotni vir podtalna voda, ali z geosondo, kjer je toplotni vir
zemlja preko vertikalne zemeljske sonde, za kar je potrebno izvesti
vrtino, si bo moral investitor pridobiti vodno dovoljenje za neposredno
rabo vode v skladu s 125. členom ZV-1. Če gre za rabo vode po 125. čl.
ZV-1, izda vodno dovoljenje Direkcija RS za vode na podlagi posebne
vloge. Vodno dovoljenje je treba pridobiti pred pridobitvijo vodnega
soglasja. |
Za izvedbo vrtine in toplotne črpalke navedenih sistemov je treba
pridobiti ločeno vodno soglasje. |
|
IX. MERILA IN POGOJI ZA PARCELACIJO |
|
22. člen |
(parcelacija) |
(1) Parcelacija se izvede skladno s prikazom območja OPPN z načrtom
parcel in tehničnimi elementi za prenos mej parcel v naravo, v skladu z
grafičnim delom OPPN - list št. 7 – načrt parcelacije. Predlagane
površine parcel so evidenčne. Natančna oblika in površina novih
zemljiških parcel se določi v upravnem postopku geodetske odmere. |
(2) Med izvajanjem načrtovanih ureditev se meje parcel prilagodijo
obstoječim lastniških mejam in podatkom zemljiškega katastra v naravi,
dejanskemu stanju katastrskih mej, če s tem bistveno ne spremenijo
načrtovane ureditve. Pri prenosu parcel na teren se upošteva dejansko
stanje. |
|
X. VAROVANJE KULTURNE DEDIŠČINE IN VAROVANJE NARAVE |
|
23. člen |
(ohranjanje kulturne dediščine) |
Na območju ni evidentiranih enot kulturne dediščine. |
|
24. člen |
(ohranjanje narave) |
(1) Območje OPPN se ne nahaja na ekološko pomembnem območju. |
(2) Izdelava naravovarstvenih smernic in izdaja naravovarstvenega mnenja
nista potrebni. Prav tako v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja za
objekte na tem območju pridobitev naravovarstvenih pogojev in
naravovarstvenega soglasja nista potrebni. |
|
XI. VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI |
|
25. člen |
(splošne zahteve) |
(1) Območje OPPN se nahaja izven vseh naravnih omejitev kot so
poplavnost in visoka podtalnica, erozivnost ter plazovitost terena,
Majhen del območja je označen z majhno verjetnostjo pojavljanja plazov
in vseh pobočnih in masnih premikov. |
(2) Obravnavano območje spada v VII. stopnjo potresne nevarnosti. |
Projektni pospešek tal znaša 0,100 g, ki ga je potrebno upoštevati pri
projektiranju. |
(3) Možnost razlitja nevarnih snovi v času gradnje objekta se zmanjša na
minimalno vrednost ob upoštevanju nadzora nad: |
– tehnično usposobljenostjo vozil in gradbene mehanizacije, |
– uporabo in skladiščenjem goriv ter motornih in strojnih olj,
|
– ravnanjem z odstranjenimi gradbenimi elementi z obstoječih utrjenih
površin in objektov in |
– ravnanjem z odpadno embalažo in ostanki gradbenih in drugih
materialov. |
|
26. člen |
(varstvo pred požarom) |
(1) Območje OPPN se nahaja na področju, kjer je požarna ogroženost
naravnega okolja zelo majhna. Pri načrtovanju in izvajanju opravil v
naravnem okolju se morajo upoštevati ukrepi varstva pred požarom, s
katerimi se zmanjšuje možnost za nastanek požara, zlasti pri uporabi
odprtega ognja in drugih požarno nevarnih opravilih v naravnem okolju. |
(2) Pri ravnanju s požarno nevarnimi snovmi, pri požarno nevarnih delih
in opravilih ter pri požarno nevarnih napravah, se morajo upoštevati
ukrepi varstva pred požarom za: |
– zmanjšanje možnosti nastanka požara, |
– zagotovitev učinkovitega in varnega reševanje ljudi, živali in
premoženja ob požaru, |
– zmanjšanje škode ob požaru. |
(3) Načrtovane stanovanjske stavbe se uvrščajo med požarno manj zahtevne
objekte. Doseganje predpisane ravni požarne varnosti izhaja iz
posameznih načrtov, kot so določeni v predpisih o projektni
dokumentaciji o graditvi objektov. |
(4) Voda potrebna za gašenje požara v stavbah bo zagotovljena z
izgradnjo hidranta ob predvideni cesti. |
(5) Za omejitev širjenja požara so zagotovljeni minimalni odmiki 8 m med
stavbami. Eventualni dodatni ukrepi (protipožarne ločitve) bodo
opredeljeni v drugih načrtih, ki izkazujejo zanesljivost posameznega
objekta. Stavbe morajo biti projektirane in grajene tako, da je ob
požaru na voljo zadostno število ustrezno izvedenih evakuacijskih poti
in izhodov na ustreznih lokacijah, ki omogočajo hiter in varen umik. |
(6) Z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte morajo
biti zagotovljeni potrebni odmiki od meje parcel in med objekti ali
potrebne protipožarne ločitve. |
(7) Intervencija in dostava bosta zagotovljeni preko dostopne ceste,
cestnega priključka na javno pot in površin za odstavo vozil |
– parkiranje pred stanovanjskimi stavbami. Elementi cestnega priključka
in dimenzioniranje nosilne konstrukcije ceste morajo zagotavljati
prevoznost intervencijskim vozilom, komunalnemu 3 osnemu vozilu,
gasilskemu vozilu ipd. |
|
XII. VAROVANJE OKOLJA |
|
27. člen |
(varstvo tal) |
(1) Posegi v tla se načrtujejo in izvajajo tako, da je prizadeta čim
manjša površina tal. Pri gradnji se zagotovi gospodarno ravnanje s
tlemi. Površine, ki so bile v času gradnje razgaljene, se ponovno
zatravijo oziroma zasadijo. |
(2) V projektni dokumentaciji se določi način uporabe rodovitnega dela
prsti. Prst se odstrani in odloži tako, da se ohranita njena rodovitnost
in količina. |
(3) Pri gradnji se uporabljajo prevozna sredstva in gradbeni stroji, ki
so tehnično brezhibni, in takšne vrste materialov, za katere obstajajo
dokazila o neškodljivosti za okolje. Na prometnih in gradbenih površinah
ter odlagališčih gradbenega materiala se omejijo in preprečijo emisije
prahu. S teh površin se prepreči odtekanje vode v vodne površine in na
kmetijske obdelovalne površine. |
|
28. člen |
(varstvo pred hrupom) |
Območje OPPN se nahaja v območju III. stopnje varstva pred hrupom. |
Zagotoviti se vse ukrepe, da zakonsko opredeljene vrednosti ne bodo
presežene. Pri posameznih virih prekomernega hrupa se nivo hrupa meri in
izvede ustrezna protihrupna zaščita in sanacija. |
|
29. člen |
(varstvo zraka) |
Gradnja se organizira in izvaja tako, da se prepreči dodatno
onesnaževanje zraka, na kar vplivajo izbira delovnih strojev in
transportnih vozil ter vremenske razmere med gradnjo. Poskrbi se za: |
– vlaženje materiala, nezaščitenih površin in prevoznih poti v vetrovnem
in suhem vremenu, |
– preprečevanje nekontroliranega raznosa gradbenega materiala, |
– čiščenje vozil pri vožnji z gradbišča na javne prometne ceste,
|
– protiprašno zaščito vseh gradbenih in javnih cest, ki se uporabljajo
za prevoz. |
|
30. člen |
(varovanje voda) |
(1) Predmetna lokacija se nahaja v vodovarstvenem območju 3.
|
Območje je del vodovarstvenega območja za vodno telo vodonosnikov
Dravsko-Ptujskega polja - Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo
vodonosnikov Dravsko-ptujskega polja (Uradni list RS, št. 59/07, 32/11,
24/13 in 79/15 - v nadaljevanju Uredba o vodovarstvenem območju).
Območje spada v skladu s prilogo 1 Uredbe o vodovarstvenem območju v
širše vodovarstveno območje (VVO III). Objekti, načrtovani na območju
OPPN, so skladni s 7. členom Uredbe o vodovarstvenem območju (priloga 3,
Tabela 1.1). |
(2) Za zbiranje, odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih in meteornih
voda je potrebno upoštevati vse predpise, ki urejajo to področje. |
– Kanalizacijski sistem mora biti v celoti načrtovan vodotesno ter v
ločeni izvedbi za odvajanje komunalnih odpadnih in prečiščenih
padavinskih vod. |
– Komunalne odpadne vode bodo priključene na javni kanalizacijski
sistem, ki se zaključi na komunalni čistilni napravi. |
– Odvajanje padavinskih voda z večjih območij se izvede na tak način, da
bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z
urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje
padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne
plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki,…). Viški padavinskih vod
se odvajajo v javno meteorno kanalizacijo. |
– Izkopi gradbenih jam predvidenih novih objektov morajo biti izvedeni
nad srednjo gladino podzemne vode. Pri izvedbi posega ni dovoljeno
poseči v podzemno vodo. |
(3) Odvajanje in čiščenje odpadnih voda iz parkirišč in manipulativnih
površin bo urejeno preko ustrezno dimenzioniranih usedalnikov in
lovilcev olj, ki morajo ustrezati standardu (SIST EN 858-2). |
(4) V primeru ogrevanja s toplotno črpalko sistem voda-voda ali z
geosondo, si mora investitor pridobiti vodno dovoljenje za neposredno
rabo vode za pridobivanje toplote v skladu z 125. čl. ZV-1. |
|
31. člen |
(ravnanje z odpadki) |
(1) Med gradnjo se uvede sistem ločenega zbiranja gradbenih in drugih
odpadkov glede na možnosti ponovne uporabe posameznih frakcij. Oddani
odpadki se spremljajo na evidenčnih listih in vodijo v predpisanih
evidencah. Nevarni odpadki se skladiščijo v zaprti posodi in izročijo
pooblaščenemu odjemalcu nevarnih odpadkov. |
(2) Ravnanje s komunalnimi odpadki se izvaja v skladu z določili
občinskega odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki. |
|
XIII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE |
32. člen |
(etapnost izvedbe podrobnega načrta) |
(1) Gospodarska javna infrastruktura in grajeno javno dobro se v celoti
izvedeta etapno v skladu z napredovanjem pozidave območja. |
(2) Stanovanjske stavbe se lahko izvaja v več etapah, ki so časovno
medsebojno neodvisne, pri čemer mora biti vsaka etapa funkcionalno
zaključena celota. |
|
XIV. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN |
|
33. člen |
(organizacija gradbišč) |
(1) Za potrebe gradbišča se kar največ uporabljajo že obstoječe
komunikacije. |
V kolikor je potrebno med gradnjo izvesti dodatne začasne dostopne poti
do gradbišča, se upošteva trenutna raba tangiranega in sosednjih
zemljišč. |
(2) Gradbišča se ne osvetljuje. V primeru, da je to nujno potrebno, je
izjemoma dovoljena postavitev izključno posameznega svetila za
varovanje. |
(3) Med gradnjo se zagotovi: |
– ukrepe za preprečevanje onesnaženja in uničenja naravnih površin ter
zmanjšanja potencialnih emisij (brezhibna gradbena mehanizacija), |
– odlaganje gradbenih odpadkov in gradbenega materiala ali parkiranje
gradbene mehanizacije se ne načrtuje na območjih naravovarstveno
pomembnejših habitatnih tipov, |
– po končanju del se prizadeto območje čim prej zasadi z lokalno
avtohtono vegetacijo. |
(4) Investitor in izvajalci morajo v času gradnje in po izgradnji
upoštevati tudi naslednje pogoje: |
– zemeljski material deponirati izven območja vodotokov, |
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in
organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaževanje okolja in
voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih
goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode zagotoviti
takojšnje ukrepanje za to usposobljenih |
– gradnjo organizirati tako, da ne bo prihajalo do oviranega pretoka v
vodotokih ali zadrževanja zalednih voda ob večjih nalivih. |
|
XV. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV |
|
34. člen |
(obveznosti investitorjev in izvajalcev pri izvajanju podrobnega |
načrta) |
(1) Investitor je dolžan: |
– pred začetkom gradnje pravočasno obvestiti upravljavce gospodarske
javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, da se z njimi
evidentirajo obstoječi objekti in naprave ter uskladijo vsi posegi v
območje objektov in naprav ter v njihove varovalne pasove, |
– zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost
in raba bližnjih objektov in zemljišč, |
– promet med gradnjo organizirati tako, da ne prihaja do večjih zastojev
na obstoječem cestnem omrežju ter obveščati lokalno prebivalstvo o
zaporah cest zaradi gradnje, |
– zagotoviti ukrepe na obstoječem cestnem omrežju v takšnem obsegu, da
se prometna varnost zaradi graditve ne poslabša ter zagotoviti dostope
do objektov in zemljišč, ki so bili zaradi gradnje prekinjeni, |
– zagotoviti nemoteno oskrbo preko vseh obstoječih vodov in naprav
gospodarske javne infrastrukture (infrastrukturne vode je potrebno takoj
obnoviti v primeru poškodb), |
– sprotno rekultivirati območja posegov, |
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev
prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka, v primeru nesreče
zagotoviti takojšnje ukrepanje usposobljenih služb, |
– preprečiti onesnaženje cest med gradnjo in ceste sproti čistiti, |
– sanirati oziroma povrniti v prejšnje stanje vse poti in ceste, ki so
zaradi gradnje ali uporabe pri gradnji prekinjene in poškodovane,
|
– začasno pridobljena zemljišča po izgradnji posegov in spremljajočih
ureditev vrniti v prejšnje stanje. |
(2) Vsi navedeni ukrepi iz prejšnjega odstavka se morajo izvajati
skladno s predpisi s področja, v katerega sodijo njihove pristojnosti. |
(3) Investitor oziroma izvajalec je dolžan kriti stroške spremembe
dokumentacije, zakoličbe, zaščite in prestavitve obstoječe
infrastrukture, eventualnih poškodb in nadzora. |
(4) Investitor OPPN je dolžan izvesti komunalno opremo zemljišč ter
zgraditi dostopno protiprašno cesto. Za predvideno opremo si mora
pridobiti ustrezno dokumentacijo in dovoljenja za poseg v prostor v
skladu z veljavno zakonodajo. Zgrajena infrastruktura se brezplačno
prenese v javno dobro ter upravljanje izvajalcem javnih gospodarskih
služb. |
(5) Izvajalci so dolžni upoštevati določila občinskega podrobnega
prostorskega načrta, projektne dokumentacije za posege ter določila
veljavnih predpisov in standardov. |
|
XVI. TOLERANCE PRI LEGI, VELIKOSTI IN FUNKCIJI OBJEKTOV IN NAPRAV |
|
35. člen |
(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev) |
(1) Odstopanja pri načrtovanju objektov: |
V območju obdelave veljajo naslednje urbanistične omejitve, ki |
so prikazane v grafičnem delu: |
– gradbena linija je črta, ki se ne sme presegati (razen z zunanjim |
stopniščem, nadstreškom in napuščem max. 1 m) in na katero morajo biti z
enim robom postavljeni novozgrajeni objekti, dovoljeni so le manjši
odmiki delov fasad v notranjost; |
– gradbena meja je črta, ki je novozgrajeni objekti ne smejo presegati,
lahko pa se je dotikajo ali so od nje odmaknjeni v notranjost. |
Dovoljena je izgradnja objektov manjših tlorisnih gabaritov, tolerance
do -3 m. |
(2) Dopustno odstopanje od višinskih gabaritov je možno le za postavitev
strojne opreme (klimatske naprave, prezračevalni sistemi, dimniki,
sončni kolektorji, fotovoltaične celice,…). |
(3) Dopustna so odstopanja od tras predvidenih infrastrukturnih
ureditev, v kolikor je k spremembi pridobljeno soglasje upravljavca. |
(4) Dopustno je preoblikovanje površin za dostavo – parkiranje, dostopov
in vhodov skladno s potrebami investitorjev. Natančnejše rešitve se
opredelijo v projektni dokumentaciji. |
|
XVII. KONČNE DOLOČBE |
|
36. člen |
(dostopnost podrobnega načrta) |
OPPN je v času uradnih ur na vpogled pri Skupni občinski upravi občin v
Spodnjem Podravju, Mestni trg 1, Ptuj. |
|
37. člen |
(nadzor) |
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske
službe za posamezna področja. |
|
38. člen |
(pričetek veljavnosti) |
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne
občine Ptuj. |
|
Številka: 3505-9/2015 |
Datum: 19. 9. 2016 |
|
Miran SENČAR, s.r. |
župan Mestne občine Ptuj |
|