Na podlagi 61. člena
Zakona o prostorskem načrtovanju
(Ur.l. RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B in 108/09) ter na podlagi
16. člena
Statuta Občine Zreče (Ur.l. RS,
št. 95/08 – UPB, 55/09 in 57/10) je Občinski svet Občine Zreče
dne ___________ sprejel |
ODLOK |
o občinskem podrobnem prostorskem
načrtu za območje počitniških hiš na Rogli |
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
(splošno) |
S tem odlokom se
sprejme občinski podrobni prostorski načrt za območje
počitniških hiš na Rogli (v nadaljnjem besedilu: OPPN), ki ga je
izdelal ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d. o. o., pod
številko naloge: 9020. |
2. člen |
(vsebina odloka) |
Odlok o občinskem
podrobnem prostorskem načrtu za območje počitniških hiš na Rogli
(v nadaljnjem besedilu: odlok) določa ureditveno območje,
umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnovo projektnih
rešitev prometne, energetske, vodovodne in druge komunalne
infrastrukture, rešitve in ukrepe za varstvo okolja, ohranjanje
narave, varstvo kulturne dediščine ter trajnostno rabo naravnih
dobrin, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi
in drugimi nesrečami ter možna odstopanja. |
Sestavine iz prejšnjega
odstavka so prikazane v grafičnem delu, ki je skupaj z obveznimi
prilogami na vpogled v prostorih Občine Zreče. |
II. OBMOČJE OPPN |
3. člen |
(opis območja) |
Območje obravnave OPPN,
v velikosti ca. 6 ha, predstavlja del rekreacijsko turističnega
centra Rogla (RTC Rogla), ki posega v prostor več občin in je
del širšega turističnega potenciala Pohorje. Ureditveno območje
OPPN obsega površine južno od obstoječe ceste RTC Rogla, to je
površine obstoječega kompleksa počitniških hišic: apartamjev,
bungalovov in brunaric. |
Območje OPPN obsega
naslednje parcele št.: 1095/9-del, 1095/12, 1095/13, 1095/14,
1095/15, 1095/16, 1095/17, 1095/18, 1095/19, 1095/20, 1095/26,
1095/28, 1095/29, 1095/30, 1095/31, 1095/32, 1095/33, 1095/34,
1095/35, 1095/39, 1095/40, 1095/41, 1095/42, 1095/43, 1095/44,
1095/45, 1095/46, 1095/47, 1095/48, 1095/49, 1095/50, 1095/51,
1095/52, 1095/53, 1095/54, 1095/55, 1095/56, 1095/57, 1095/58,
1095/59, 1095/60, 1095/61, 1095/62, 1095/63, 1095/64, 1095/65,
1095/66, 1095/67, 1095/68, 1095/69, 1095/74, 1095/77, 1095/78,
1095/83, 1095/84, 1095/85, 1095/86, 1095/87, 1095/88, 1095/89,
1095/90, 1095/92, 1095/93, 1095/97-del, 1095/98, 1095/99,
1095/100, 1095/102, 1095/103, vse |
k. o. Hudinja.
|
4. člen |
(funkcija območja) |
Ureditveno območje OPPN
je del območja klimatsko turističnega centra Rogla (KTC), ki
predstavlja pomemben zimski smučarski in poletni rekreativni
center v zaledju Pohorskih gozdov, natančneje del enote urejanja
prostora (EUP): RO2, namenjene površinam za turizem.
|
III. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE
V PROSTOR |
5. člen |
(opis prostorskih ureditev) |
Ureditveno območje OPPN
se glede na morfologijo zazidave deli na štiri večja območja:
zgornji plato, kjer sta zgrajeni dve večji apartmajski stavbi,
osrednji plato z brunaricami po prvotnem zazidalnem načrtu iz
leta 1980, južni plato z etažnimi bungalovi ter območje ob
Gabrovi cesti s pritličnimi bungalovi. |
S tem odlokom se
določijo pogoji za dozidave, sanacijo in vzdrževanje obstoječih
objetkov ter novogradnje v primeru rušitev obstoječih objektov.
Prav tako so podane usmeritve za urejanje odprtih površin.
|
Predvidena je tudi
ureditev prometnih površin, energetske, vodovodne ter druge
komunalne infrastrukture, ki je opredeljena v IV. poglavju.
|
6. člen |
(pogoji za urbanistično in
arhitekturno oblikovanje) |
Splošno: - vsi posegi
se izvajajo s soglasjem občine, posegi na občinsko zemljišče pa
samo s pridobitvijo stavbne
pravice |
- dovoljene so
sanacije, dograditve, rušitve in novogradnje po vzorčnem načrtu,
ki ga lastnik objekta/zemljišča naroči v dogovoru z občino, in
ki bo upošteval pogoje in merila za gradnjo stavb, določenih v
tem odloku (v nadaljevanju vzorčnem načrtu); |
- nelegalne gradnje se
sanira skladno s tem odlokom, v nasprotnem primeru jih je
potrebno odstraniti; |
- potrebno je
odstraniti azbestne kritine; |
- žlebovi so iz bakra
ali iz pocinkane in pobarvane pločevine (usklajeni z barvo
fasade) |
- postavljanje opreme v
odprtem prostoru je možno samo s soglasjem občine in
pridobitvijo stavbne pravice ter skladno z načrtom krajinske
arhitekture; |
- prepovedano je
ograjevanje objektov ter individualno nameščanje anten na fasade
in strehe. |
OBJEKTI »A« – APARTMAJI JELKA |
- Etažnost: max. P + M,
max. kolenčni zid je lahko 0,6m; |
- Horizontalni gabarit:
ca. 10,6 m x 25,6 m s tolerancami ±2,00m; |
- Streha: simetrična
dvokapnica, temna, po enotnem načrtu; |
- Fasada: obložena z
lesom -po stavbi dovoljen samo en odtenek barve – od temno
rjave: RAL 8011, 8014, 8016, 8017, 8022 in 8028 -do črne;
|
- Dozidave: dovoljena
je postavitev vetrolova ob objektu »a1« po vzoru obstoječega ob
objektu »a2« |
OBJEKTI »B« – ETAŽNI BUNGALOVI OB GABROVI CESTI |
- Etažnost: max. K+P+M,
pri čemer ima kletna etaža na južni strani izhod na teraso;
višina objektov je maksimalna in se ne sme povišat; |
- Strehe: asimetrične
dvokapnice, severna kap je strmejša od južne; |
- Strešna okna:
dovoljena le v ravnini strehe; |
- Fasade: demit-bele
barve, kombinirano z lesom: po stavbi dovoljen samo en odtenek
barve – od temno rjave: RAL 8011, 8014, 8016, 8017, 8022 in 8028
-do črne; |
- Dozidave: prepovedano
je individualno širjenje objektov. S soglasjem občine so
dovoljene dozidave za skupne prostore na vzdolžnih straneh po
vzorčnem načrtu; |
- Povečanje balkonov je
možno po dogovoru z občino, primer po vzoru stavbe »b7«
|
– GABER 25-36;
|
- Postavljanje teras in
nadstreškov je možno samo s soglasjem in pridobitvijo stavbne
pravice občine ter skladno z načrtom krajinske arhitekture.
Nastreški so iz lesene – masivne konstrukcije (bruna) v barvi
odtenka lesenega dela fasade ; |
OBJEKTI »C« – BRUNARICE |
- Kapaciteta -št.
apartmajev do največ dveh enot -izjema so obstoječe stavbe;
|
- Etažnost: max. K+P+M,
klet je na severni strani popolnoma vkopana v raščen teren, na
južni strani je lahko vidna max. 1,5 m; višina kolenčega zidu
(osnovnega gabarita) je 0,6 m, pri čemer svetla višina mansarde
pod slemenom ne sme presegati 3,6 m; |
- Streha: simetrična
dvokapnica z naklonom 35°– 45°, sleme vzporedno s plastnico
|
(ca. vzhod-zahod) in
daljšo stranico -prečna slemena niso dovoljena. - Terase/
balkoni v pritličju so dovoljeni v nivoju pritličja; - Fasada:
|
- obložena z lesom
(bruna -po stavbi dovoljen samo en odtenek barve – od temno
rjave: RAL 8011, 8014, 8016, 8017, 8022 in 8028 -do črne) - in
delno s avtohtonim kamnom (tonalit, skrilj, triočni apnenec,
dolomit – po |
stavbi ena vrsta
kamna); - »cokl« je v kamnu; - podporniki pod balkonom so leseni
ali oblečeni v kamen, lahko so podzidani |
in oblečeni v les ali
kamen; - po vzoru obstoječih brunaric so ograje teras
sestavljene iz brun enake barve kot preostala fasada;
|
- kjer je možno, se
kamini integrirajo v fasado po vzoru objekta »c35« ali »c36«, v
odprtem prostoru se lahko postavijo samo s soglasjem in
pridobitvijo stavbne pravice občine in v skladu z načrtom
krajinske arhitekture; |
- Okna: max. 1,2 m x
1,2 m, obvezna so zunanja dvokrilna polkna -zunanje žaluzije in
roloji niso dovoljeni; |
- Strešna okna: po
vzorcu obstoječih brunaric je dovoljeno po eno koničasto okno
45° na južni strani objekta. Širina okna naj bo enaka razdalji
med špirovcema. Možna so odstopanja, če je za objekt že bilo
izdano gradbeno dovoljenje pred uveljavitvijo predmetnega akta;
|
- Dozidave in
novogradnje (v primeru rušitve obstoječega objekta) se izvajajo
v smislu prvotnih brunaric (vzorčni načrt): osnovni tloris
(fundus) ca. 6,5 m x 11 m; dozidave so možne v dolžino do 4 m, v
širino so možne samo za namene vetrolova, drvarnice, terase, pri
čemer ima streha isti naklon kot osnovna streha (podaljšek
le-te). V primeru povečanja objekta je potrebno od občine
pridobiti soglaje in stavbno pravico. |
OBJEKTI »D« – PRITLIČNI BUNGALOVI |
- Etažnost: max. P+M -
Streha: dvokapnica, enotna (tako po materialu kot obliki) -
Fasada: bela demit, kombinirana s temno pobarvanim lesom -po
stavbi dovoljen |
samo en odtenek barve –
od temno rjave: RAL 8011, 8014, 8016, 8017, 8022 in 8028 -do
črne; - Dozidave – po soglasju občine in pridobitvijo stavbne
pravice ter v skladu z |
vzorčnim načrtom je
dovoljena dograditev: - objektov d1 – d6 za skupne prostore na
vzdolžni strani; - objektov d7 -d37 na južni strani – zaprtje
terase, ki se pokrije tako, da se |
podaljša streha. Ob
stranskih enotah je možna postavitev nadstreška ali lesene
pergole, ki se zazeleni. |
V ureditvenem območju
je, v skladu s predpisi, ki urejajo področje graditve objektov,
dovoljena postavitev pomožnih infrastrukturnih objektov
(pomožnih cestnih, energetskih in komunalnih objektov) ter
vadbenih objektov, namenjenih športu in rekreaciji na prostem
(kolesarske steze, sprehajalne poti, trimske steze).
|
Dodatna zbiralnica
ločenih frakcij (ekološki otok) se oblikovno prilagodi
obstoječiobjekt »e«: lesena stavba z dvokapno streho.
|
Vrtna oprema (klopce,
mize, kamini,…) se načrtujejo z načrtom krajinske arhitekture.
Kamini morajo biti obdelani s pohorskim skriljem in maksimalne
velikosti: 0,8 m x 0,6 m x 2,3 m. |
7. člen |
(zasnova in usmeritve urejanja
odprtih površin) |
V skladu s predmetnim
odlokom in smernicami Zavoda RS za varstvo narave št.
1-III356/2-O-10/TA (Priloga 4: Smernice in mnenja) se za
celotno območje pripravi načrt krajinske arhitekture, ki bo
natančno opredelil pravila urejanja okolice objektov (sistem
poti, vrtno opremo, premoščanje višinskih razlik, zasaditve
itd.) |
V območju se opredeli
zasaditev po sklopih in to po namenu kot: - varovalna zasaditev,
- dopolnjena zasaditev - in zasaditev ob škarpi. |
Z varovalno zasaditvijo
se zakrijejo pogledi na objekte, ki so moteči oz. vizualno
izpostavljeni in to na obrobju severnega dela naselja in na
južni strani oz. severno od objektov Gaber. Varovalno zasaditev
se izvede po sklopu zasaditve št. 1, ki ga sestavljajo le dve
rastlinski vrsti, in sicer smreka (Picea excelsa) in malina
(Rubus idaeus). |
Dopolnjena zasaditev je
znotraj naselja na izpostavljenih legah. Izvede se po sklopu
zasaditve št. 2 in 3. Sklop zasaditve št. 2 sestavljajo sledeče
rastlinske vrste smreka (Picea excelsa), jerebika (Sorbus
aucuparia), šipek (Rosa canina) in maline (Rubus idaeus). Sklop
zasaditve št. 3 pa sestavljajo sledeče rastlinske vrste smreka
(Picea excelsa), jerebika (Sorbus aucuparia), jesensko resje
(Caluna vulgaris), borovnica (Vaccinium myrtilus) in brusnica
(Vaccinium vitis – ideae). |
Ob škarpi na južnem
obrobju naselja se zasadi na zgornjem delu škarpe srobot
(Clematis vitalba), tako da se bo prevesil preko škarpe in jo s
tem zakril. |
Prostorska razmestitev
sklopov zasaditve je razvidna v grafični prilogi načrta.
|
Ureditev okolice mora
upoštevati gorski značaj prostora. Na območje se ne vnaša
netipična urbana oprema: plastični, mavčni odlitki, betonski
elementi, kamini, svetilke, kovinske ograje ipd. |
Izvedejo se dodatne
poti in povezave objektov s potmi. Poti se popločijo z
avtohtonim kamnom ali pa se izvedejo iz utrjene zemljine. Širina
poti ne sme omogočati prevoza z motornimi vozili do objektov.
|
Razmestitev rastlin po
sklopih zasaditev je stvar projektne dokumentacije in to po
principu vzorcev za vsak sklop. |
V kolikor obstaja
interes upravljavca odprtih površin, se (izven območja OPPN na
vzhodni strani naselja) zasadijo sklopi 2 in 3, saj je ta del
naselja vizualno zelo izpostavljen. |
IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN
POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA
GOSPODARSKO
INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV PROMETNE
INFRASTRUKTURE |
Zasnova projektnih rešitev prometne
infrastrukture |
8. člen |
(splošno) |
Osnovno prometno
navezavo območja obdelave zagotavljata občinski cesti, ki še
nimata imen in sta poimenovani z delovnimi imeni Parkirna cesta
in Gabrova cesta. Cesti se posredno, preko obstoječih križišč in
priključkov, prometno podrejeno navezujeta na regionalno cesto
R3-701 (Ruta – Pesek – Rogla – Zreče -Zeče). Cesti sta v osnovi
namenjeni dostopu in parkiranju gostov, ki bivajo v brunaricah,
bungalovih in apartmajih. |
9. člen |
(notranje cestno omrežje) |
Parkirna cesta bo
rekonstruirana obstoječa parkirna cesta, ki se na zahodu in
vzhodu navezuje na regionalno cesto R3-701. Cesta bo dvosmerna
dvopasovna s širino vozišča 6,0 m, obojestranskim parkiranjem in
enostranskim pločnikom širine 1,5 m. Ob južnem robu vozišča bodo
urejena tudi 4 vzdolžna odstavna mesta za turistične avtobuse.
|
Gabrova cesta bo
rekonstruirana obstoječa parkirna cesta, ki se bo zaključila z
obračališčem za interventna in dostavna vozila. Cesta bo
dvosmerna dvopasovna s širino vozišča 6,0 m in obojestranskim
parkiranjem. |
Hitrost na notranjih
cestah mora biti omejena. V območju priključkov se zagotovi
preglednost, ki mora biti določena s preglednimi trikotniki, ki
upoštevajo predvideno hitrost na prednostni cesti. |
Neposredni dostopi do
posameznih objektov za motorni promet niso predvideni.
|
10. člen |
(mirujoči promet) |
Parkiranje osebnih
vozil je predvideno na ob voziščnih parkirnih mestih ob Parkirni
cesti in Gabrovi cesti. Ob Parkirni cesti so predvidena tudi 4
vzdolžna odstavna mesta za avtobuse. V primeru parkirnih mest
pod nadstrešnicami na severni strani Gabrove ceste, morajo biti
dimenzije nadstrešnic in postavitev njihove nosilne konstrukcije
prilagojene merodajnim vozilom, ki bodo parkirali pod njimi in
njihovim lastnostim. Nadstrešnice morajo biti odmaknjena od roba
vozišča tako, da bo zagotovljena potrebna manipulativna površina
pri uvažanju na parkirna mesta. Neutrjene parkirne površine niso
dovoljene. |
11. člen |
(peš in kolesarski
promet) |
Pešcem bo namenjen
razvejanem sistemu peš poti med objekti in enostranski pločnik
ob Parkirni cesti. Kolesarski promet se bo odvijal znotraj
območja po voziščih in peš poteh. Točne trase pešpoti se
določijo v načrtu krajinske arhitekture. |
Pri ureditvi vseh
pločnikov, ploščadi in dostopov do objektov se upoštevajo vsa
določila veljavnega pravilnika o zahtevah za zagotavljanje
neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter
večstanovanjskih stavb. |
12. člen |
(promet zaradi dostave in
intervencije) |
Izbrana širina
rekonstruiranih cest in dimenzije priključnih radijev
zagotavljajo prevoznost za merodajna intervencijska in dostavna
vozila. |
POGOJI ZA KOMUNALNO IN ENERGETSKO
UREJANJE |
13. člen |
(splošno) |
Za načrtovano
energetsko in komunalno infrastrukturo ter infrastrukturo
omrežja zvez je treba naročiti projektno dokumentacijo.
Projektiranje in gradnja te infrastrukture mora potekati v
skladu s projektnimi pogoji posameznih upravljavcev teh objektov
in naprav, v kolikor niso v nasprotju s tem odlokom ter skladno
z zakonodajo, ki ureja področje sanitarnega, higienskega in
požarnega varstva. Upoštevati je treba predpisane minimalne
odmike med vodovodom in kanalizacijo; minimalni horizontalni
odmik je 3,0 m in minimalni vertikalni odmik je 0,5 m. V kolikor
tega odmika ni mogoče doseči je potrebno vodovod ustrezno
zaščititi. |
14. člen |
(vodovodno omrežje) |
Vodooskrba na
obravnavanem območju je zadovoljivo rešena, vendar je treba
dotrajano vodovodno omrežje po potrebi nadomestiti z novim
vodovodnim omrežjem. |
Dimenzije novih
cevovodov morajo biti v skladu z veljavnim Pravilnikom o
tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov. Po
istem pravilniku je treba zagotoviti tudi požarno varnost
(hidrantno omrežje). Hidranti morajo biti nadzemni, postavljeni
tako, da so dostopni ob vsakem času in na varnih lokacijah izven
deponij spluženega oziroma odmetanega snega. |
15. člen |
(odvajanje padavinskih in
sanitarnih odpadnih vod) |
Za obravnavano območje
je treba predvideti ločeni sistem odvajanja odpadnih voda.
|
Obravnavano območje je
ustrezno pokrito z javno komunalno kanalizacijo z iztokom na
čistilno napravo kapacitete 2000 PE. |
Na obravnavanem območju
se bodo rekonstruirale prometne površine, zato bo treba sočasno
urediti tudi odvajanje odpadnih padavinskih voda. Odvajanje
ostalih padavinskih voda (strešine) je na območju že ustrezno
rešena. |
Odvajanje čistih
padavinskih voda iz utrjenih površin in strešin je potrebno
urediti tako, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok
padavinskih voda z urbanih površin. |
Odvodnjo padavinskih
vod iz parkirnih in manipulativnih površin je potrebno urediti
preko peskolovov in lovilcev olj iz katerih se nato odpadne
padavinske vode preko predvidene padavinske kanalizacije
speljejo v obstoječi obcestni jarek. |
Vsa kanalizacija mora
biti grajena v vodotesni izvedbi. Po njeni izgradnji je potrebno
pridobiti atest o vodotesnosti. |
16. člen |
(elektroenergetska infrastruktura) |
Obravnavano območje je
ustrezno pokrito zato niso predvideni posegi v elektro omrežje
razen manjše prestavitve NN omrežja ter javne razsvetljave,
zaradi izgradnje parkirnih mest. |
17. člen |
(TK omrežje) |
Območje je ustrezno
pokrito s TK omrežjem. Po potrebi bo potrebno TK inštalacije, ki
potekajo na območju zaščititi oziroma prestaviti na osnovi
projektne rešitve. Vsa dela v zvezi z zaščito in prestavitvami
tangiranih TK kablov izvede Telekom Slovenije d.d. (ogledi,
izdelava tehničnih rešitev in projektov, zakoličbe, izvedba del
in dokumentiranje izvedenih del). |
CATV omrežje je
dostopno na željo uporabnikov. |
18. člen |
(ogrevanje) |
Obstoječi objekti na
obravnavanem območju so že ogrevani. |
Ogrevanje se vrši na
ekološko primerna goriva: drva, daljinsko ogrevanje na biomaso
in električno energijo. Objekti, ki se ogrevajo na utekočinjen
naftni plin na dan veljavnosti tega predpisa se lahko ogrevajo
tudi v bodoče«. Vsi ostali objekti pa se morajo ob izgradnji
daljinskega ogrevanja na bio maso priključiti le na to ogrevanje
ali pa se ogrevajo z električno energijo. |
Na obravnavanem območju
ni plinovodnega omrežja. Delno se objekti ogrevajo iz skupnega
rezervoarja na utekočinjen naftni plin (UNP) za več objektov
skupaj. Rezervoarji za utekočinjen naftni plin so vkopani.
|
V neposredni bližini na
severni meji predmetnega OPPN-ja je predvidena kotlovnica na
lesno biomaso. Obstoječe objekte bo možno ogrevati tudi preko
predvidenega vročevoda. |
V. REŠITVE IN UKREPE ZA VARSTVO
OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE, VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE TER
TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN |
19. člen |
(varstvo narave) |
Upoštevati je potrebno
sledeče naravovarstvene pogoje: |
- vse objekte, ki se
bodo sanirali je potrebno zavarovati s polno ograjo;
|
- izven meje območja
OPPN ali v gozd na območju OPPN naj se fizično ne posega (npr.
parkiranje gradbene mehanizacije, odlaganje odvečnega materiala
ali kakršnih koli odpadkov). Zasipavanje kotanj in depresij v
okolici naj se ne izvaja. Gradbenih odpadkov, ki nastanejo med
gradnjo, se ne odlaga v naravi, pač pa se jih odpelje na
ustrezno deponijo. Odpadnega lesa naj se ne kuri na odprtem
prostoru; |
- v kolikor je v
bližini saniranega objekta obstoječe posamezno drevo ali
vegetacijski sestoj se zavaruje s polno ograjo z odmikom 2 – 3
m, da ne pride do poškodb; |
- višinske premostitve
na območju (med objekti) je treba izvesti v obliki položnih
zatravljenih brežin ali suhozidov iz kamna lokalnega izvora.
Prehodi v okoliški teren morajo biti postopni, mehki. Oporne
zidove (škarpe) se gradi le izjemoma, ko ni možno drugačno
uravnavanje višin zemljišč ali zavarovanje brežin, pri čemer na
vidnih delih ne sme biti betona. Višina škarp ne sme presegati
1,5 m. Obstoječe oporne zidove je treba poenotiti in po potrebi
sanirati; |
- širitev parkirnih
površin naj se izvede z minimalnimi posegi v zemljišče, da se v
čim večji meri ohranijo geomorfološke in vegetacijske lastnosti
območja. Možna je odstranitev manjšega dela drevnine ob dovoznih
cestah zaradi širitve parkirnih površin, pri čemer se posekano
drevje nadomesti z novimi sadikami. Spremembe se izvedejo na
delih terena, kjer so potrebna manjša zemeljska dela (nasipi,
vkopi). Za tlakovanje parkirnih površin priporočamo uporabo
tratnih plošč; |
- vsa zemeljska dela za
nove poti je treba vpeti v obstoječi relief. Za poti se uporabi
avtohtoni kamen ali utrjena zemljina. Nove poti se naveže na
obstoječe. Uredi se odvodnjavanje peš poti, da se prepreči
erozija; |
- prepreči se prašenje
med sanacijo objektov; |
- gradbena dela s
težkimi stroji se izvajajo izven gnezditvenega obdobja ptic (med
začetkom aprila do konca julija). Dela pri katerih se ne
uporabljajo težki stroji, se lahko izvajajo preko celega leta;
|
- gradbena dela se ne
izvajajo v nočnem času; |
- odstranjena travna
ruša naj se začasno deponira in uporabi pri prekrivanju
razgaljenih površin; |
- za vsa nasutja
(gramoz, pesek) se uporablja lokalni material; |
- na območje se ne
vnaša umetnih gnojil, pesticidov in dodatkov za izdelavo
umetnega snega; |
- na območju se posebej
varujejo stara, odmirajoča drevesa z dupli, značilne skupine
drevja, omejki in posamično večje drevje; |
- ne dovoli se
poseganja v geomorfologijo izven območja saniranega objekta;
|
- v poletnem času se po
peš poteh ne dovoli rolkanje, vožnja z motorji (tudi avtomobili)
in pozimi z motornimi sanmi. V ta namen lastniki oz. upravljavec
odprtega prostora postavi ustrezne table ali ovire; |
- peš poti se ne
osvetljuje kot tudi ne objekte z reflektorji; |
- gradbišča se ponoči
naj ne osvetljuje, kvečjemu je dovoljena postavitev izključno
posameznega svetila za varovanje, ki naj bo opremljeno s
senzorjem. Načini osvetljevanja so predpisani z Uredbo o mejnih
vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (po veljavni
zakonodaji); |
- ne dovoli se paša v
območju OPPN. |
20. člen |
(zrak) |
Območje OPPN na Rogli
leži na območju II. stopnje onesnaženosti (območje z zmerno
onesnaženostjo zraka). |
Zaradi novogradnje bo
prihajalo do naslednjih emisij snovi v zrak:
- emisije snovi
zaradi povečanja prometa na območju; |
V času gradbenih del pa
se pričakuje še:
- emisije prašnih delcev. |
Uredba o ukrepih za
ohranjanje in izboljšanje kakovosti zraka (Ur. list RS, št.
52/02) določa, da je na ureditvenem območju, kjer zrak ni
čezmerno onesnažen, je treba z ukrepi za ohranjanje kakovosti
zraka zagotoviti, da ravni onesnaženosti snovi ne presežejo
predpisanih mejnih vrednosti in da se obstoječa kakovost zraka
ne slabša. |
V izogib onesnaženju
zraka se objekti ogrevajo z utekočinjenim naftnim plinom oz.
variantno z ekstra lahkim kurilnim oljem, ali preko predvidenega
vročevoda. |
Med gradnjo bodo na
območju ureditve v obdobjih suhega in vetrovnega vremena
povečane emisije prahu. Ukrepi za zmanjšanje emisij prašnih
delcev na območju ureditve morajo vključevati:
- preprečevanje
prašenja z odkritih delov območja ureditve, prometnih in
|
manipulativnih površin
in deponij materiala; ukrep zahteva prekrivanje začasnih deponij
gradbenih in odpadnih materialov, vlaženje prometnih in
manipulativnih površin, s katerih se lahko nekontrolirano širijo
prašni delci ob suhem in vetrovnem vremenu; |
- redno čiščenje
prometnih površin na območju urejanja in javnih prometnih
površin, ureditev čim krajših poti za prevoze za potrebe
ureditev in gradbišč ter sprotno rekultiviranje območij večjih
posegov; |
- upoštevanje
emisijskih norm v skladu s predpisi, ki urejajo področje emisij
pri začasnih gradbenih objektih, uporabljeni gradbeni
mehanizaciji in transportnih sredstvih; ukrep zahteva uporabo
tehnično brezhibne gradbene mehanizacije in transportnih
sredstev ter njihovo redno vzdrževanje. |
21. člen |
(tla) |
Med gradnjo je treba: -
posege v tla izvajati tako, da bodo prizadete čim manjše
površine tal;
- z viški materiala iz izkopa gradbenih jam za
temeljenje ravnati v skladu z veljavnim pravilnikom o
obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov; |
- posebno pozornost
posvetiti onesnaženim tlom v primeru razlitja ali razsutja
nevarnih tekočin ali drugih materialov. V tem primeru je treba
onesnaženi material pred odlaganjem na začasno ali trajno
odlagališče preiskati skladno z določili veljavnega pravilnika o
ravnanju z odpadki. Pred začetkom odstranjevanja mora biti določena tudi
lokacija začasnega odlagališča;
- na celotnem območju gradbenih
del, dovoznih cest in drugih manipulativnih površin, ki so povezane
z izvajanjem gradnje, zagotoviti zbiranje in odstranjevanje
odpadnih vod (v kolikor
te nastajajo). To še posebno velja za primer nezgode z razlitjem ali razsutjem
nevarnih snovi;
|
- na območju gradbišča, transportnih poti in
drugih manipulativnih površin, po katerih bo potekal
transport odstranjenega in gradbenega materiala, uporabljati le
tehnično ustrezna
vozila, pri sami gradnji pa uporabljati tehnično brezhibne
gradbene stroje in
ostalo mehanizacijo. |
Parkirna mesta, vozišča
in druge površine namenjenemu prometu motornih vozil, morajo
biti utrjene, tako, da so meteorne vode z njih speljane v
kanalizacijo preko ustrezno dimenzioniranih peskolovov in
lovilcev olj in goriv in obdane z robniki. |
Na gradbišču je
potrebno urediti sanitarije, garderobe in umivalnice tako, da
komunalna voda in odpadki ne bodo onesnažili tal in podtalnice.
Potrebno je namestiti prenosne sanitarije. |
Na območje ni dovoljeno
vnašati umetnih gnojil in kemičnih preparatov. |
Pri gradnji je treba
uporabljati izključno inerten in kakovostno neoporečen material.
|
V primeru možnosti
onesnaženja okolja z nevarnimi odpadki je treba izdelati načrt
sanacije območja. |
Z morebitnimi nevarnimi
odpadki, nastalimi ob vzdrževanju gradbene in strojne
mehanizacije, ali kot posledica nepredvidenih dogodkov, je treba
pravilno ravnati in jih oddajati pooblaščenemu zbiralcu teh
odpadkov, kar mora biti ustrezno evidentirano. |
Po končani gradnji je
treba odstraniti pomožne objekte in vse ostanke začasno
deponiranih materialov ter primerno urediti površine.
|
22. člen |
(odpadki) |
Zaradi varovanja okolja
in higiensko estetskih pogojev je zagotovljeno deponiranje in
odvoz odpadkov v skladu z veljavnim občinskim Odlokom o ravnanju
z odpadki na območju občine Zreče. |
Treba je zgraditi
zbiralnico ločenih frakcij. |
Z zemeljskim materialom
od izkopov za temelje je treba ravnati v skladu z veljavnim
pravilnikom o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih
delih. |
Odvečen izkopani
material oz. zemljino iz večjih globin, ki ni primeren za
rekultivacijo je treba deponirati na zato pripravljeno mesto na
ustrezni deponiji v Slovenskih Konjicah. |
Gradbene odpadke je
treba voziti na ustrezno deponijo v Slovenskih Konjicah.
|
Treba je izdelati Načrt
gospodarjenja z odpadki. |
Odpadke v času
gradbenih del in po izgradnji je potrebno zbirati ločeno ter
poskrbeti za njihovo dokončno deponiranje ali recikliranje.
|
V primeru možnosti
onesnaženja okolja z nevarnimi odpadki je treba izdelati načrt
sanacije območja. |
Z morebitnimi nevarnimi
odpadki, nastalimi ob vzdrževanju gradbene in strojne
mehanizacije, ali kot posledica nepredvidenih dogodkov, je treba
pravilno ravnati in jih oddajati pooblaščenemu zbiralcu teh
odpadkov. |
Med gradnjo je treba
uvesti ločeni sistem zbiranja gradbenih in drugih odpadkov glede
na možnosti ponovne uporabe posameznih frakcij. |
Začasne deponije
gradbenih odpadkov in izkopnega materiala se locirajo na
obstoječih parkiriščih. |
Ni dovoljeno izpiranje
vozil za odvoz odpadkov. |
23. člen |
(varstvo pred hrupom) |
Skladno z veljavno
zakonodajo se ureditveno območje nahaja v območju III. stopnje
varstva pred hrupom. Umeščene dejavnosti ne smejo biti vir
hrupa, ki bi presegal predpisane mejne ravni hrupa. Dovoljena je
uporaba tistih delovnih naprav in mehanizacije, ki so izdelane v
skladu z normami kakovosti za emisije hrupa. Gradnja naj poteka
v dnevnem času med 8.00 in 18.00 uro, v nočnem času pa samo v
primeru neodložljivih vzdrževalnih ali drugih del. |
Intenzivna gradbena
dela, ki se izvajajo s težkimi gradbenimi stroji naj se izvajajo
izven gnezditvenega obdobja ptic, ki je med začetkom aprila in
koncem julija. |
24. člen |
(varstvo voda) |
Območje se nahaja v
ožjem pasu podtalnice – vodovarstveno območje občinskega nivoja
(Odlok o varovanju pitne vode v zajetjih in črpališčih na
območju Občine Zreče, Ur.l.RS št. 49/2002). Ožji varstveni
pas-cona 2 predstavlja območje s strogim režimom varovanja pitne
vode in obsega prostor, kjer še obstaja možnost hitrega
posrednega ali neposrednega onesnaženja zajetja pitne vode.
|
Negativne vplive na
vode v času gradnje in po njej je treba na celotnem območju
urejanja omejiti ali preprečevati z naslednjimi ukrepi:
-
odpadne in izcedne vode, ki nastajajo na gradbenih površinah in
infrastrukturnih objektih na gradbišču,
se ne smejo izpuščati v podzemne vode. Z njimi je treba ravnati
v skladu z določili Uredbe o emisijah snovi in toplote pri
odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja. Za primere
razlitja škodljivih tekočin (olja, goriva) je potrebno
pripraviti načrt za hitro ukrepanje in voditi evidenco o
nevarnih snoveh, ki se uporabljajo na gradbišču. Ureditev
gradbišča mora biti takšna, da graditev ne ogroža podtalnice;
|
- na gradbišču ni
dovoljeno izpiranje mobilnih transporterjev (hrušk);
- vsa
začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih
nevarnih snovi je treba zaščititi pred možnostjo izliva v tla;
|
- oskrba delovnih
strojev se mora vršiti na ustrezno utrjenih površinah. Gorivo je
dovoljeno dovažati le v originalni embalaži. Na gradbišču mora
biti na voljo ustrezna oprema in sredstva za takojšen poseg v
primeru nesreče. V primeru razlitja tekočin je treba onesnaženo
zemljino odstraniti in ravnati z njo kot z nevarnim odpadkom.
|
- komunalne odpadne
vode iz obstoječih objektov je treba voditi v obstoječo fekalno
kanalizacijo, z iztokom na obstoječo čistilno napravo
- odvodnjo padavinskih
vod iz parkirnih in manipulativnih površin je treba urediti preko peskolovov in
lovilcev olj iz katerih se nato vode speljejo v meteorno kanalizacijo, z iztokom
v obcestni jarek
- treba je izbrati takšne lovilce olj, ki bodo
zadostili izračunu o dopustnem dotoku. Pravilna
dimenzioniranost lovilca olj se mora podati v tehničnem
poročilu.
- na območje se ne vnaša umetnih gnojil, hranil in
kemičnih preparatov.
- v skladu z Odlokom o varovanju pitne vode
v zajetjih in črpališčih na območju Občine Zreče je v ožjem
varstvenem pasu zajetij ter črpališč prepovedano graditi skladišča nafte,
naftnih derivatov, nevarnih in škodljivih snovi
|
25. člen |
(svetlobno onesnaženje) |
Osvetljevanje je
potrebno urejati v skladu s predpisi s področja svetlobnega
onesnaženja okolja (Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega
onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07).
|
Prepovedano je
celonočno osvetljevanja objektov. |
Za osvetljevanje
območja se uporabijo popolnoma zasenčena svetila z ravnim
zaščitnim in nepredušnim steklom in s čim manjšo emisijo UV
svetlobe (npr. halogenska svetila), namestitev svetilk se omeji
na minimum, po polnoči se moč osvetljevanja zmanjša, reklamno in
okrasno osvetlitev na območju je prepovedano, posamezni objekti
naj imajo svetila opremljena s senzorji. |
Gradbišča se ponoči naj
ne osvetljuje, kvečjemu je dovoljena postavitev izključno
posameznega svetila za varovanje, ki naj bo opremljeno s
senzorjem. |
26. člen |
(kulturna dediščina) |
Območje OPPN leži izven
evidentiranih in zavarovanih območij nepremične arheološke
kulturne dediščine, potrebno je upoštevati le zakonska določila
glede varstva arheoloških ostalin (omogočiti pooblaščeni osebi
javne službe za varstvo kulturne dediščine dostop do zemljišč,
kjer se bodo izvajala zemeljska dela in zaveza najditelja ali
lastnika zemljišča ali investitorja ali odgovornega vodjo del,
da ob morebitnem odkritju arheološke ostaline, najdbo zavaruje
na mestu odkritja in o najdbi takoj obvestiti pristojno enoto
Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki ukrepa v
skladu s svojimi pristojnostmi). |
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO
TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI |
27. člen |
(varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami) |
Obravnavano območje
leži v potresni coni 7. stopnje po MCS lestvici (500-letno
povratno obdobje) s projektnim pospeškom tal 0,10 g, zato je
treba temu primerno predvideti način gradnje. |
V objektih, ki so
določeni s predpisi, je treba zgraditi zaklonišča, v ostalih
objektih je treba zagotoviti ojačitev prve plošče. |
Na obravnavanem območju
ni nevarnosti poplav in visoke podtalnice. |
Za objekte, ki so
določeni v pravilniku o študiji požarne varnosti, je treba
izdelati študijo požarne varnosti, za druge mora doseganje
predpisov ravni požarne varnosti izhajati iz zasnove požarne
varnosti, ki je del PGD dokumentacije. |
V primeru nezgod v času
gradnje, prometnih nesreč v času obratovanja ali razlitja večjih
količin goriv, olj in drugih škodljivih tekočin in materialov,
je treba z ukrepi preprečiti izlitja nevarnih snovi v vodotoke
in podtalnico in takoj obvestiti najbližji center za obveščanje,
policijo ali gasilsko enoto. |
Požarno varnost je
treba zagotoviti v skladu z zakonodajo, ki ureja to področje.
Pri projektiranju je treba upoštevati požarna tveganja, ki so
povezana s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe
požarno nevarnih snovi ter širjenja požara med posameznimi
poselitvenimi območji.
- treba je upoštevati požarno ogroženost
naravnega okolja,
- zagotoviti ukrepe varstva pred požarom v
skladu z veljavno zakonodajo,
- treba je zagotoviti vire za
zadostno oskrbo z vodo za gašenje: |
- v sklopu OPPN je
načrtovano hidrantno omrežje, katero se priključi na obstoječe
vodovodno omrežje, ki nudi zadostne količine požarne vode,
- v
hidrantnem omrežju je treba zagotoviti zadostno količino vode za
gašenje požarov, |
- treba je
zagotoviti potrebne odmike med objekti ali potrebne protipožarne
ločitve,
- zagotoviti pogoje za varen umik ljudi, živali ali
premoženja pri požaru ter dostopov, dovozov, -
dovozne poti za gasilsko intervencijo morajo biti projektirane
in izvedene tako, da omogočajo osni pritisk 100 kN, |
- treba je zagotoviti
potrebne površine za gasilce ob zgradbah: dostopne poti za
gasilce, dovozne poti za gasilska vozila, postavitvene površine
in delovne površine za gasilska vozila. |
Med gradnjo je treba
usposobiti in zagotoviti intervencijsko skupino za primer
nepredvidenih nesreč in njihovo sanacijo. |
28. člen |
(zaščita pred erozijo) |
Nasipi in izkopi se
izvedejo do planumske podlage po odstranitvi humusa. Nasipi oz.
podlaga kjer je to potrebno po pregledu geomehanika se izvedejo
iz kamnitega naravnega materiala iz izkopa in uvalja v slojih
deb. 30 cm. Planum nasipov se uvalja do Ev2 = 60 MN/m2.
|
VII. DOPUSTNA ODSTOPANJA |
29. člen |
(odstopanja) |
Tehnični elementi za
zakoličenje parcel se določijo v projektni dokumentaciji v
skladu z določili tega odloka. |
Pri realizaciji OPPN so
dopustna odstopanja od tehničnih in oblikovalskih rešitev,
lokacij ter dimenzij, če se v nadaljnjem podrobnejšem
proučevanju geoloških, |
hidroloških,
geomehanskih in drugih razmer poiščejo rešitve, ki so
primernejše z oblikovalskega, prometno-tehničnega, tehnološkega
ali okoljevarstvenega vidika, s katerim pa se ne smejo
poslabšati prostorski in okoljski pogoji. Ta odstopanja ne smejo
biti v nasprotju z javnimi interesi. Pri vseh večjih odstopanjih
morajo biti nove rešitve usklajene s pogoji, ki so jih nosilci
urejanja prostora podali k temu podrobnemu prostorskemu načrtu.
V primeru odstopanj od pogojev je treba ponovno pridobiti mnenje
pristojnih nosilcev urejanja prostora. |
VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
30. člen |
(roki za izvedbo prostorske
ureditve) |
Obstoječe objekte je
treba uskladiti z določili predmetnega OPPN takoj oz. najkasneje
v roku enega leta po pričetku veljavnosti OPPN Rogla. Sanacija
streh (zamenjava kritine) se izvede ob prvi sanaciji strehe oz.
najkasneje v roku 15 let po pričetku veljavnosti OPPN Rogla.
|
31. člen |
(prenehanje veljavnosti ZN) |
Z dnem uveljavitve tega
odloka na ureditvenem območju iz3. člena tega odloka prenehajo
veljati določila Odloka o zazidalnem načrtu Rogla na Pohorju v
občini Slovenske Konjice (Ur. List SRS, št. 24/80, 31/81 –
manjši odmik, 19/82 in 34/87 ter Ur. list RS, št. 81/05 in
07/11). |
32. člen |
(začetek veljavnosti) |
Ta odlok začne veljati
osmi dan po objavi v Uradnem listu RS. |
|
Številka: |
Datum: |
Drago Šešerko, |
Podžupan |