|
Na podlagi 23. člena
Zakona
o urejanju prostora (ZureP-1, Uradni list Republike Slovenije, št.
110/02 in 8 – popr./2003) in 17. člena
Statuta Občine Prevalje (Uradni list Republike Slovenije, št. 15/99,
51/01 in 100/03) je Občinski svet Občine Prevalje na 26. redni seji dne
14. 3. 2006 sprejel |
|
|
O D L O K |
|
|
o lokacijskem načrtu
za odlagališče nenevarnih odpadkov koroške regije |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
(podlaga za lokacijski
načrt) |
|
|
S tem odlokom se ob upoštevanju prostorskih sestavin
dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Ravne na Koroškem za območje
Občine Prevalje za obdobje 1986–2000, dopolnjen v letu 1998 in 2004
(Uradni list Republike Slovenije, št. 83/01, 64/04), sprejme lokacijski
načrt za odlagališče nenevarnih odpadkov (v nadaljevanju: lokacijski
načrt) ki ga je izdelal URBIS d. o. o., Svetozarevska ul. 6 Maribor, pod
številko naloge 060-LN/2004. |
|
|
2. člen |
|
|
(vsebina lokacijskega
načrta) |
|
|
(1) Lokacijski načrt (v nadaljnjem LN) določa: |
|
|
– mejo oziroma obseg ureditvenega območja, |
|
|
– funkcijo območja s pogoji za oblikovanje posegov v
prostor, |
|
|
– zasnovo projektnih rešitev prometne, komunalne,
energetske in druge gospodarske infrastrukture, zasnovo projektnih
rešitev za krajinsko in arhitekturno oblikovanje, |
|
|
– rešitve in ukrepe za varovanje okolja ter trajnostno
rabo naravnih dobrin, |
|
|
– dinamiko izvajanja posegov, |
|
|
– obveznosti investitorja in izvajalcev, |
|
|
– tolerance ter |
|
|
– nadzor nad izvajanjem tega odloka. |
|
|
(2) Lokacijski načrt obsega besedilo in kartografski del: |
|
|
1 Načrt namenske rabe prostora |
|
|
1.1 Prikaz območja LN na izseku iz prostorskega plana
občine, merilo 1: 5.000 |
|
|
1.2 Namenska raba prostora in členitev na funkcionalne
enote, merilo 1: 5.000 |
|
|
2 Načrt ureditvenega območja z načrtom parcelacije, merilo
1: 1.000 |
|
|
3 Načrt umestitve načrtovane ureditve v prostor |
|
|
3.1 Pregledna situacija, merilo 1: 5.000 |
|
|
3.2 Ureditvena situacija po fazah izgradnje (List 1 – 4),
merilo 1: 1.000 |
|
|
3.3.1 Pregledna karta komunalnih naprav – prikaz navezave
na obstoječe omrežje, merilo 1: 5.000 |
|
|
3.3.2 Zbirnik komunalnih vodov, merilo 1: 1.000 |
|
|
3.4 Značilni prerezi (List 1 – 3), merilo 1: 500 |
|
|
(3) Lokacijski načrt je skupaj z obveznimi prilogami na
vpogled v uradnih prostorih Občine Prevalje. |
|
|
II. UREDITVENO OBMOČJE |
|
|
3. člen |
|
|
(ureditveno območje) |
|
|
(1) Ureditveno območje LN obsega parcele oziroma dele
parcel, na katerih so načrtovani posegi, v skupni površini 7,7 ha: 336,
338, 339, 340, 346, 347, 348, 349, 350, 352, 371/1, 371/2, 372, 374 in
542/1, vse k.o. Dolga Brda. |
|
|
a) v prvi (I.) fazi se izvede poseg na naslednje parcele
oziroma dele parcel: |
|
|
336, 352, 371/1, 371/2, 374 in 542/1, vse k.o. Dolga Brda. |
|
|
b) v drugi (II.) fazi se: |
|
|
– odlagalna polja na parcelah oziroma delih parcel št.
352, 371/1, 371/2 in 372 rekultivirajo, |
|
|
– odlagalna polja za II. fazo pa se izvedejo na naslednjih
parcelah oziroma delih parcel: 338, 339, 340, 346, 347, 348 in 372, vse
k.o. Dolga Brda |
|
|
c) v tretji (III.) fazi se: |
|
|
– odlagalna polja na parcelah oziroma delih parcel št.
336, 338, 339, 346, 347, 348 in 372 rekultivirajo, |
|
|
– odlagalna polja za III. fazo pa se izvedejo na
naslednjih parcelah oziroma delih parcel: 347, 348, 349, 350 in 352, vse
k.o. Dolga Brda |
|
|
(2) Ureditveno območje LN obsega tudi parcele oziroma dele
parcel, na katerih so načrtovani objekti potrebni za izvedbo
lokacijskega načrta, po izvedbi tega pa se na njih vzpostavi prejšnje
stanje (območje prestavitve, novogradnje oziroma rekonstrukcije
infrastrukture). |
|
|
4. člen |
|
|
(funkcija ureditvenega
območja) |
|
|
(1) Določila ureditvenega načrta postavljajo pogoje
urejanja za: |
|
|
– ureditev internih transportnih cest, |
|
|
– ureditev platoja z infrastrukturnimi objekti. |
|
|
– ureditev površin za odlaganje ostanka odpadkov, |
|
|
– ukrepe za preprečevanje oziroma zmanjšanje negativnih
vplivov na okolje, |
|
|
– izgradnjo drugih infrastrukturnih naprav in objektov na
območju ureditvenega načrta in |
|
|
– sanacijo celotnega območja. |
|
|
(2) Rekonstrukcija dostopne ceste od odcepa z regionalno
cesto v dolžini pribl. 3,6 km ni predmet LN, se pa načrtuje sočasno. |
|
|
III. FUNKCIJA OBMOČJA
S POGOJI ZA OBLIKOVANJE POSEGOV V PROSTOR |
|
|
5. člen |
|
|
(namembnost površin in
razporeditev dejavnosti) |
|
|
Območje LN je namenjeno izključno sprejemu in odlaganju
ostankov odpadkov po mehansko biološki predelavi in po sortiranju in
obsega: |
|
|
a) območje sprejema odpadkov s tehtanjem, vizualnim
pregledom in kontrolo sprejemnih listin pripeljanih odpadkov ob vstopu v
območje. Ob vhodu je elektronska mostna tehtnica, upravno poslovni in
sanitarno garderobni objekt ter parkirišča za osebna vozila upravljalca
odlagališča; |
|
|
b) asfaltni plato z začasnim odprtim skladiščem za
kontejnerje, garažo za delovne stroje, bazenom za izcedne in odpadne
vode, prostorom za čistilno napravo, baklo za sežig plinov, ploščadjo za
pranje koles transportnih vozil, kanalizacijo odpadnih meteornih vod z
objekti ter priključki na strojne instalacije; |
|
|
c) območje odlaganja odpadkov z ureditvijo potrebnih
dostopnih poti in komunalne infrastrukture. |
|
|
Sočasno z izgradnjo deponijskega telesa je načrtovana
odvodnja čistih zalednih vod. Skladno z zakonodajo je načrtovano sprotno
in končno prekrivanje odpadkov. |
|
|
6. člen |
|
|
(območje
infrastrukturnega platoja) |
|
|
(1) Območje platoja z infrastrukturnimi objekti bo
ograjeno z ograjo iz žičnega pletiva višine 2,0 m. |
|
|
(2) Vhod na območje odlagališča bo mogoč z avtomatiziranim
odpiranjem drsnih vrat na interni cesti. |
|
|
(3) Na platoju bodo: |
|
|
– vhodna dvižna rampa, |
|
|
– elektronska mostna tehtnica, |
|
|
– upravno poslovni in sanitarno garderobni objekt (9,0 x
10,40 m), (pisarne, sanitarije, garderobe, laboratorij), |
|
|
– parkirna mesta za osebna vozila (5 PM), |
|
|
– začasno odprto skladišče za kontejnerje (površina 1000
m2), |
|
|
– garaža za delovne stroje (7,0 m x 12,0 m), |
|
|
– bazen za izcedne in odpadne vode (387 m3), |
|
|
– rezervacija prostora za čistilno napravo, |
|
|
– rezervacija platoja za baklo za sežig plinov (6,0 x 10,0
m), |
|
|
– pralna ploščad za pranje koles transportnih vozil (3,0 m
x 12,0 m), |
|
|
– kanalizacija odpadnih meteornih vod z objekti, |
|
|
– priključki na strojne instalacije. |
|
|
7. člen |
|
|
(območje odlaganja
odpadkov) |
|
|
(1) Območje odlaganja odpadkov je razdeljeno na tri faze. |
|
|
Pred začetkom odlaganja se izvedejo: |
|
|
– ureditve dostopne ceste in internih transportnih cest; |
|
|
– ureditve območja sprejema odpadkov; |
|
|
– zajem in kontrolirana odvodnja izvirskih vod ter čistih
zalednih vod izven območja tesnjenega dna v zajezbo za požarne vode ali
naravni odvodnik; |
|
|
– ureditve dna deponije s talnim tesnilnim slojem po
predpisih o odlaganju odpadkov in sprotnim tesnenjem brežin; |
|
|
– ureditve sistema za zajem, zadrževanje in prečrpavanje
izcednih vod v bazen za izcedne vode na infrastrukturnem platoju; |
|
|
– ureditve sistema za odplinjevanje z vertikalnimi
plinjaki v rastru 40 x 40 m, ki se ob zaključku vsake etaže povežejo in
priključijo na zbirni cevovod z odsesavanjem za sežig na bakli; |
|
|
– varovalna zasaditev na vzhodni strani območja. |
|
|
(2) Zaključene površine se sprotno prekrivajo takoj po
zaključku odlaganja s predpisanimi prekrivnimi sloji. |
|
|
Končna rekultivacija se izvede z zasaditvijo avtohtone
vegetacije. |
|
|
Zemeljska prekrivka se površinsko oblikuje tako, da
omogoča tehnično izvedbo odvodnje padavinskih vod, zasaditev in
vzdrževanje zasaditve ter nadzor nad zaključki plinjakov. |
|
|
IV. ZASNOVA PROJEKTNIH
REŠITEV PROMETNE, KOMUNALNE, ENERGETSKE IN DRUGE GOSPODARSKE
INFRASTRUKTURE |
|
|
8. člen |
|
|
(prometna ureditev) |
|
|
(1) Notranje ceste v ureditvenem območju deponije so
namenjene zagotovitvi ustreznega dostopa do posameznih objektov v
območju deponije in se dimenzionirajo na promet s težkimi tovornimi
vozili: |
|
|
– cesta do platoja, ki poteka od javne ceste na severni
strani ureditvenega območja do vstopa je širine 4,0 m + 2 x 0,5 m + 0,5
m mulde, v asfaltni izvedbi z nosilnim in obrabnim asfaltnim slojem.
Padavinske vode se odvajajo s sistemom vodotesnih linijskih požiralnikov
v iztočni peskolov pred navezavo na sistem zaprtih kanalizacijskih cevi; |
|
|
– cesta do dna poteka od platoja do dna deponijskih polj v
posameznih etapah oziroma konstrukcijskega nasipa, kjer je glavni
manipulacijski plato. Je širine 4,0 m + 2 x 0,5 m bankine + 0,5 m mulde.
Padavinske vode s ceste se odvajajo s sistemom točkovnih požiralnikov in
vodotesnih cevi. Iztok padavinske vode iz kanalizacije je predviden v
površinski odvodnik na zahodnem robu odlagališča; |
|
|
– cesta ob platoju se priključi na cesto do platoja, vodi
preko tehtnice vzdolž infrastrukturnega platoja in se na koncu platoja
vključi na 1. fazo ceste do dna. Padavinske vode s ceste in platoja se
odvajajo s sistemom vodotesnih točkovnih požiralnikov in kanalizacijskih
cevi, ki se preko razbremenilnika priključijo na usedalnik in lovilec
mineralnih olj ter na objekt za odvzem vzorcev vode. Odtok iz
razbremenilnika in lovilca olj je predviden v zbirni jašek, kamor se
bodo tudi kasneje priključile izcedne vode iz čistilne naprave za
izcedne vode; |
|
|
– transportna cesta za delovne stroje vodi od garaže za
kompaktor do dna I. in II. etape deponijskega polja bo izvedena v
makadamu, širine 6,0 m z dvema bankinama po 0,5 m, smerno in višinsko s
padci prilagojena zmogljivosti mehanizacije. |
|
|
(2) Ob poslovnem in sanitarno garderobnem objektu je pet
(5) parkirnih mest za osebna vozila. |
|
|
(3) Za pranje koles transportnih vozil se izvede pralna
ploščad velikosti 10,0 m x 4,0 m. |
|
|
Pralne vode se vodijo preko lovilca olj in peskolova v
kanalizacijo odpadnih meteornih vod. |
|
|
9. člen |
|
|
(zajem izcednih vod) |
|
|
(1) Zajem in odvajanje izcedne vode se gradi sočasno z
izgradnjo posameznih faz odlagalnih polj. Izvede se s sistemom cevnih
drenaž po dnu odlagalnih polj, ki omogočajo gravitacijski odtok izcednih
vod iz telesa odlagališča, do centralnega revizijsko črpalnega jaška, od
koder se prečrpavajo v bazen za izcedne vode na sprejemnem platoju. |
|
|
(2) Cevni sistem po dnu odlagalnih polj se zasuje s
plastjo okroglozrnatega filtrnega materiala zahtevane mineralne sestave
po prilogi 7 Pravilnika o odlaganju odpadkov. Drenažni sloj se zaradi
relativno velikega vzdolžnega sklona dna zaščiti pred zdrsi in
površinsko zaščiti s položitvijo ločilne plasti geotekstila. |
|
|
(3) Volumen zadrževalnega bazena se dimenzionira na
značilnosti meteoroloških razmer makrolokacije ter načrtovane etapnosti
izgradnje. |
|
|
Armiranobetonski bazen iz vodotesnega betona MB 30
sestavljata dve enoti: |
|
|
– manjša je tlorisne velikosti 6,5 m x 6,2 m in |
|
|
– večja 8,6 m x 16,6 m. |
|
|
a) Iz zadrževalnega bazena se izcedne vode v I. fazi
odvažajo na čistilno napravo v Slovenj Gradec, kjer se bodo očistile
skupaj z ostalimi komunalnimi vodami. |
|
|
b) Kasneje se bo na osnovi ugotovljenih obremenitev ob
bazenu načrtovala samostojna čistilna naprava, ki mora zagotavljati
čiščenje do zahtevane stopnje za izpust v vodotok. Za odvajanje
tehnološke in odpadne odpadne vode v vode je potrebno pridobiti
okoljevarstveno dovoljenje po Zakonu o varstvu okolja (ZVO-1, Uradni
list Republike Slovenije, št. 41-1694/2004). |
|
|
10. člen |
|
|
(odvodnja meteornih
vod) |
|
|
(1) Začasna in končna odvodnja čistih vod se izvede z
obodnimi jarki in kanaletami na stičiščih brežin in vsake berme. |
|
|
(2) V končni fazi se čiste zaledne padavinske vode
zajemajo z obodnimi jarki na obrobju območja deponije, v vmesnih fazah
pa se zajemajo s kanaletami vzdolž posameznih berm. |
|
|
(3) V prvi in drugi etapi se odvajajo v zajezbo za požarne
vode, v tretji etapi pa v odvodnik pod peto vznožnega platoja
odlagališča. |
|
|
(4) Po vsakokratni izvedbi tesnilnih slojev iz spodnje
berme na višjo, se v kanaleto, ki je fazno služila odvodnji čistih vod,
položi drenažna cev kot dodatna drenaža za izcedne vode, ki se vodijo v
zbirni kanal in dalje v centralni črpalni jašek. |
|
|
(5) Padavinske vode iz utrjenih površin območja
odlagališča se odvajajo preko odprtih in zaprtih kanalizacijskih
sistemov. |
|
|
(6) Onesnažene vode zgornjega dela odlagališča (cesta do
platoja in manipulativne površine z objekti na infrastrukturnem platoju)
se preko razbremenilnika in usedalnika vodijo v lovilec mineralnih olj. |
|
|
(7) Pralna ploščad ima ločen zajem odpadnih vod, ki se
vodijo v kanalizacijo ter se preko peskolova in lovilca olj očistijo
pred izpustom v vodotok. |
|
|
(8) Manj onesnažene vode z vzdrževalnih cest spodnjih
delov odlagališča pa se preko požiralnikov s peskolovi odvajajo
neposredno v površinski odvodnik. |
|
|
11. člen |
|
|
(zajem deponijskega
plina) |
|
|
(1) Zaradi odlaganja že biološko obdelanih ostankov
odpadkov se pričakuje zelo majhna produkcija plinov. |
|
|
(2) Za zajem je načrtovana izgradnja vertikalnih tipskih
plinjakov v rastru od 40 m do 50 m. |
|
|
Sistem plinjakov se horizontalno poveže po fazah izgradnje
in priključi na baklo. V primeru zadostne produkcije plina je potrebno
načrtovati tudi njegovo energetsko izrabo. |
|
|
12. člen |
|
|
(zajem vode) |
|
|
(1) Čiste zaledne padavinske vode in izvirne vode se
zajemajo z obodnimi jarki na obrobju območja za potrebe zagotovitve
požarne vode. |
|
|
(2) Za neposredno rabo vode si je po Zakonu o vodah (ZV-1,
Uradni list Republike Slovenije, št. 67-3237/2002) potrebno pridobiti
vodno dovoljenje. |
|
|
13. člen |
|
|
(elektroenergetsko
omrežje) |
|
|
(1) Obstoječi srednje- in nizko-napetostni nadzemni vodi v
ureditvenem območju se prestavijo oziroma nadomeste z novimi podzemnimi
kabli. |
|
|
(2) Za napajanje z električno energijo se zgradi: |
|
|
– nova transformatorska postaja 20/0,4 kV; |
|
|
– napajalni kablovod 20 kV od obstoječega daljnovoda 20 kV
Poljana D-4 do nove transformatorske postaje; |
|
|
– nizkonapetostni kabelski razvod iz nove transformatorske
postaje do obstoječih objektov ter do predvidenih objektov odlagališča. |
|
|
(3) TP, napajalni kablovod in vključitev obstoječega NN
omrežja v TP se ne načrtuje s tem lokacijskim načrtom, se pa načrtuje
sočasno. |
|
|
14. člen |
|
|
(vodooskrba) |
|
|
(1) Sanitarna voda za upravno poslovni in sanitarno
garderobni objekt se zagotovi z dovozom s cisterno in polnjenjem
podzemnega rezervoarja tudi s strešnimi vodami. |
|
|
(2) Požarna voda se zagotovi v bazenih požarne vode z
zajezitvijo izvirskih vod območja na vznožju I. in II. faze, nato pa na
vznožju III. faze. |
|
|
15. člen |
|
|
(telekomunikacije) |
|
|
Priključek na obstoječe TK omrežje se izvede v skladu s
pogoji upravljavca. |
|
|
16. člen |
|
|
(ogrevanje objektov) |
|
|
Upravno poslovni in sanitarno garderobni objekt se
ogrevata na elektriko. |
|
|
V. ZASNOVA PROJEKTNIH
REŠITEV ZA KRAJINSKO |
|
|
IN ARHITEKTURNO
OBLIKOVANJE |
|
|
17. člen |
|
|
(zasnova krajinske
ureditve) |
|
|
(1) Pri načrtovanju se ohranja oziroma oblikuje vizualna
bariera proti poseljenim območjem. |
|
|
(2) Novonastale brežine se sanirajo, da se ne rušijo
oziroma da ne bo erozije, in ustrezno zasadijo. |
|
|
a) V prvi fazi se po obodu na vzhodni strani območja
zasadi avtohtona grmovna in drevesna vegetacija, zasnovana kot naraven
gozdni rob. |
|
|
b) Končna sanacija območja odlagališča vključuje
oblikovanje zaobljene reliefne oblike s speljavo v raščeni teren,
zatravitev brežine in zasaditev z avtohtono grmovno in drevesno
vegetacijo, da se ustvarijo zametki za razvoj gozdne vegetacije. |
|
|
(3) Ureditev internih zelenih površin je predvsem v
funkciji okrasne zasaditve in členitve prostora z zasaditvijo dreves,
lahko tudi grmovnic in pokrovnic v sklenjenih prehodih različnih vrst. |
|
|
(4) V sklopu projektne dokumentacije se mora izdelani
načrt krajinske arhitekture z načrtom zasaditve, ki natančneje opredeli
izbor rastlinskih vrst in njihovo število ter način zasaditve. |
|
|
18. člen |
|
|
(oblikovanje objektov) |
|
|
(1) Lega in gabariti objektov so razvidni iz grafičnih
prilog. |
|
|
(2) Oblikovanje objektov je podrejeno funkciji in
tehnologiji, dopustna je postavitev tipskih objektov. |
|
|
VI. REŠITVE IN UKREPI
ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE IN KULTURNE DEDIŠČINE TER
TRAJNOSTNE RABE NARAVNIH DOBRIN |
|
|
19. člen |
|
|
(obstoječi objekti) |
|
|
Za izvajanje LN je potrebno obstoječe objekte v 300- in
600-metrskem pasu okrog zunanje meje telesa odlagališča urediti v skladu
s predpisi o odlaganju odpadkov. |
|
|
20. člen |
|
|
(varstvo tal) |
|
|
(1) Pri gradnji se uporabljajo transportna sredstva in
gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni. |
|
|
(2) S transportnih in gradbenih površin ter deponij
gradbenih materialov je treba preprečiti emisije prahu z vlaženjem teh
površin ob sušnem in vetrovnem vremenu. V sklopu projektne dokumentacije
je potrebno predvideti nujne ukrepe za odstranitev in odlaganje
materialov, ki vsebujejo škodljive snovi zaradi nezgod na tehnoloških
površinah. |
|
|
(3) Pri izkopih je potrebno vrhnji humusni sloj ustrezno
odstraniti in deponirati za uporabo pri rekultivaciji odlagališča. Viški
materiala, ki nastanejo pri izkopu, se odstranjujejo v skladu s predpisi
o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih. |
|
|
(4) Vse nastale odpadke pa je potrebno spremljati preko
evidenčnih listov in voditi predpisane evidence. Morebitnih nevarnih
odpadkov ni dovoljeno mešati z ostalimi odpadki. |
|
|
(5) Za varovanje tal in talnih ter površinskih vod pred
onesnaženjem se zagotovi visoka stopnja neprepustnosti deponijskega dna
in ukrepi za odvajanje izcednih in onesnaženih meteornih vod. |
|
|
21. člen |
|
|
(varstvo vode pred
onesnaženji) |
|
|
(1) Med izvajanjem gradbenih del niso dovoljeni posegi v
strugo potoka z materiali, ki vsebujejo nevarne spojine, kot so
klorirane organske spojine, toksične kovine in druge sestavine. |
|
|
Prav tako se preprečijo izlitja cementnih in apnenih
mešanic v vodo. |
|
|
(2) V struge vodotokov se lahko spušča le čista padavinska
voda oziroma voda, ki po kvaliteti ustreza predpisom in navodilom, ki
določajo, katere snovi se štejejo za nevarne in škodljive snovi in v
skladu s predpisi, ki določajo, katere snovi se štejejo za nevarne in
škodljive snovi in v skladu s predpisi, ki urejajo področje emisij snovi
in toplote pri odvajanju voda v vode. |
|
|
(3) V času obratovanja se tako ločeno zbirajo: |
|
|
– čiste padavinske vode, ki se po sistemu kanalet in
odprtih jarkih vodijo v površinski odvodnik; |
|
|
– odpadne padavinske vode iz utrjenih površin odlagališča,
z infrastrukturnega platoja in internih cest se zbirajo v odprtih in
zaprtih kanalizacijskih sistemih z iztokom preko razbremenilnega objekta
in usedalnika do lovilca olj, kjer se odstranijo ogljikovodiki. Tako
prečiščena voda se odvaja v površinski odvodnik; |
|
|
– sanitarne odpadne vode se zbirajo v nepretočni greznici
in se skupaj z izcednimi vodami v začetni fazi odvažajo na čiščenje na
čistilno napravo; |
|
|
– V nadaljnji fazi je predvideno čiščenje izcednih voda na
lastni čistilni napravi. |
|
|
22. člen |
|
|
(varstvo zraka) |
|
|
(1) V času gradnje je potrebno preprečiti nekontrolirani
raznos gradbenega materiala, prašenje z odkritih delov gradbišča,
prometnih in manipulativnih površin ter odlagališč materiala,
upoštevanje emisijskih norm v skladu z zahtevami emisijskih uredb pri
začasnih gradbenih objektih, uporabljeni gradbeni mehanizaciji in
transportnih sredstvih. |
|
|
(2) Dostopna cesta iz regionalne ceste do odlagališča se
mora urediti in asfaltirati pred pričetkom gradnje odlagališča. |
|
|
(3) Za zmanjšanje emisij iz odlagališča je že v prvi fazi
izgradnje potrebna zasaditev pasu vegetacije na vzhodnem robu območja,
sprotna izgradnja ter ustrezno vzdrževanje sistema razplinjevanja ter
sprotno zaključevanje površin telesa odlagališča. |
|
|
23. člen |
|
|
(varstvo pred hrupom) |
|
|
(1) V času gradnje in obratovanja je potrebno zagotoviti
vse ukrepe, da izven območja ravni hrupa ne bodo presegale zakonskih
vrednosti za III. območje varstva pred hrupom (uporaba delovnih naprav,
ki so izdelane v skladu z normami kakovosti za emisije hrupa, gradnja le
v dnevnem času ipd.). |
|
|
(2) Izbira opreme v objektih mora zagotavljati ravni
hrupa, ki ne presegajo mejnih vrednosti. Stene, strehe in okna objektov
morajo imeti ustrezno zvočno izolativnost. |
|
|
24. člen |
|
|
(varstvo biosfere) |
|
|
(1) Vegetacijski pokrov se lahko odstrani samo v obsegu,
ki je potreben za izvedbo posamezne faze odlaganja, po možnosti izven
gnezditvene sezone ptic (od sredine avgusta do sredine marca). |
|
|
a) Na robovih odlagališča se ohrani pas naravne vegetacije
oziroma v prvi fazi vzpostavi zaščitni pas vegetacije. |
|
|
b) V času gradnje ni dovoljeno odlaganje gradbenega in
drugih materialov na naravovarstveno vrednejše habitate ter uničevanje
vegetacije izven območja posega. |
|
|
c) V neposredni okolici deponije se ohrani komplekse
visokih dreves (predvsem smrek), ki omogočajo gnezdenje ujedam in sovam. |
|
|
(2) Sanacija in rekultivacija odlagališča se izvaja
postopoma v skladu z zaključevanjem posameznih faz odlaganja odpadkov. |
|
|
25. člen |
|
|
(ohranjanje narave) |
|
|
Na obravnavanem območju ni naravnih vrednot, zavarovanih
območij ali območij pomembnih za biotsko raznovrstnost, zato posebni
ukrepi varstva niso potrebni. |
|
|
26. člen |
|
|
(varstvo kulturne
dediščine) |
|
|
Na območju ni zavarovane in varovane kulturne dediščine,
zato posebni ukrepi varstva kulturne dediščine niso potrebni. |
|
|
27. člen |
|
|
(varstvo pred požarom) |
|
|
(1) Na območju deponije se zagotovijo vsi potrebni ukrepi
za varstvo pred požarom v skladu z veljavno zakonodajo, s katerim bodo
zagotovljeni: pogoji za varen umik ljudi in premoženja, ustrezni odmiki
med objekti oziroma ustrezna požarna ločitev objektov, prometne in
delovne površine za intervencijska vozila in viri za zadostno oskrbo z
vodo za gašenje. |
|
|
(2) Požarna voda se zagotovi v bazenih požarne vode z
zajezitvijo izvirskih vod območja na vznožju I. in II. faze, nato pa na
vznožju III. faze. |
|
|
Bazena se opremita s tlačnima črpalkama in požarnimi
cevovodi s hidrantno mrežo, ki se gradi skladno s fazno izgradnjo
odlagalnih polj. |
|
|
28. člen |
|
|
(ukrepi za preprečitev
ekološke nesreče) |
|
|
Ekološka nesreča na območju odlagališča se prepreči z
naslednjimi ukrepi: |
|
|
– redna kontrola delovanja črpalk in redna vzdrževalna
dela v črpališču izcednih voda; |
|
|
– redna kontrola delovanja odplinjakov; če se ugotovi
nedelovanje in se ne pozna vzrok oziroma se ne da odpraviti motnje, se
naj v neposredni bližini izvede nadomestni odplinjak in se poveže v
mrežo; |
|
|
– ograditev odlagališča z zaščitno mrežo višine 2–3 m, ki
preprečuje raznos večjih ter delno prašnih delcev; |
|
|
– spremljanje stanje kakovosti vode v potoku in ob
izrazito povečani onesnaženosti, ki bi bila tipična za iztok izcedne
vode, je potrebno preveriti, če je prišlo do poškodbe cevovoda za
izcedne vode. |
|
|
VII. ETAPNOST IZVEDBE |
|
|
29. člen |
|
|
(etape) |
|
|
Zaradi primerne porazdelitve investicijskih stroškov,
racionalizacije nastanka količin izcednih vod, možnosti ureditve
internih transportnih poti in možnosti postopnega zapiranja dokončno
zaključenih površin telesa odlagališča je predvidena naslednja etapnost
izgradnje, ki je prilagojena morfologiji terena: |
|
|
A) Prva (I.) faza obsega območje sprejema odpadkov in prvo
odlagalno polje oziroma naslednje objekte in naprave: |
|
|
– dostopna cesta do vhoda na območje deponije z rampo; |
|
|
– sprejemni objekt in elektronska osna tehtnica; |
|
|
– poslovni in sanitarno garderobni objekt; |
|
|
– začasno skladišče kontejnerjev za odpadke; |
|
|
– garaža za delovne stroje; |
|
|
– transportna cesta; |
|
|
– deponijsko polje v vzhodnem kraku doline s 140.000 m3
neto volumenskega prostora, z vso potrebno funkcionalno infrastrukturo
(sistem za zajem, zadrževanje in prečrpavanje izcednih vod, ureditev
vmesnega sistema za odvod čistih vod; nastavitev sistema za
odplinjevanje, interne transportne poti). |
|
|
Pred začetkom izvajanja tesnenja podlage je potrebno
izvesti zajem izvirnih vod. Tesnjenje dna in brežin se izvaja v podfazah
v vertikalni smeri med posameznimi bermami. Na notranji robni pas
posamezne berme se vpenjajo tesnilni sloji, na zunanjih robovih berm pa
odvodni jarki, ki do zasutja etaže pod njimi služijo odvodnji zalednih
čistih vod. Berme služijo tudi dostopu z intervencijskimi vozili. |
|
|
B) Druga (II.) faza izgradnje obsega: |
|
|
– drugo odlagalno polje volumna 70.000 m3 oziroma do
priključka na prvo etapo 130.000 m3 s pripadajočo funkcionalno
infrastrukturo; |
|
|
– prekritje in rekultivacijo prvega polja. |
|
|
C) Tretja (III.) faza izgradnje obsega: |
|
|
– tretje odlagalno polje volumna 340.000m3 s pripadajočo
funkcionalno infrastrukturo; |
|
|
– prekritje in rekultivacija drugega polja. |
|
|
Č) Četrta (IV.) faza obsega zapiranje odlagališča in
spremljanje stanja po zaprtju odlagališča: |
|
|
– prekritje in rekultivacija tretjega polja; |
|
|
– po zaključku odlaganja na vseh odlagalnih poljih je
potrebno odlagališče zapreti v skladu s takrat veljavno zakonodajo,
vršiti nadzor nad vplivi na okolje dokler se na rezultatih meritev
zaznavajo vplivi in vzdrževati objekte in naprave, ki so potrebne za
umirjanje aktivnosti deponije. |
|
|
VIII. OBVEZNOSTI
INVESTITORJA |
|
|
IN IZVAJALCEV |
|
|
30. člen |
|
|
(splošne obveznosti) |
|
|
(1) Investitor je dolžan za vse posege na območju LN
zagotoviti ustrezno tehnično dokumentacijo. |
|
|
Pred pričetkom in med gradnjo je dolžan: |
|
|
– reševati uporabo oziroma odkup zemljišč v sodelovanju z
vsemi prizadetimi; |
|
|
– s primerno organizirano gradnjo zmanjšati negativne
vplive na okolje na sprejemljivo raven; |
|
|
– gradbišče omejiti na širino posega in zagotoviti
zavarovanje gradbišča tako, da sta zagotovljeni varnost in raba bližnjih
objektov in zemljišč; |
|
|
– v skladu z veljavnimi predpisi v najkrajšem možnem času
odpraviti negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje in
obratovanja objektov in ureditev. |
|
|
(2) Investitor je dolžan zagotoviti ustrezno tehnično
dokumentacijo in izvedbo dostopne ceste, TP, napajalnega kablovoda in
vključitev obstoječega NN omrežja v TP. |
|
|
31. člen |
|
|
(monitoring) |
|
|
(1) Investitor mora zagotoviti celosten načrt monitoringa
v skladu s predpisi ter usmeritvami Poročila o vplivih na okolje (IEI
d.o.o. Maribor, št. proj. 6D-S90.63, november 2004 in dopolnitve v letu
2005). |
|
|
a) Pri določitvi monitoringa se smiselno upoštevajo točke
izvedenih meritev ničelnega stanja. |
|
|
b) V delih, kjer je to mogoče, je treba monitoring
prilagoditi in uskladiti z drugimi obstoječimi državnimi in lokalnimi
spremljanji stanj kakovosti okolja. |
|
|
c) Pri fizičnih meritvah stanja sestavin okolja je treba
zagotoviti vsaj tolikšno število točk nadzora, da se pridobi utemeljena
informacija o stanju posamezne sestavine okolja. Točke spremljanja
stanja se zasnuje tako, da omogočajo kontinuirano pridobivanje podatkov. |
|
|
č) Rezultati monitoringa so javni, investitor je dolžan
poskrbeti za dostopnost podatkov. |
|
|
(2) Dodatni ustrezni in zaščitni ukrepi, ki jih je
investitor dolžan izvesti na podlagi rezultatov monitoringa, so: |
|
|
– dodatne tehnične in prostorske rešitve; |
|
|
– sanacije poškodovanih območij, naprav ali drugih
prostorskih sestavin; |
|
|
– spremembo rabe prostora in druge ustrezne ukrepe in
ureditve; |
|
|
– drugi ustrezni ukrepi. |
|
|
IX. TOLERANCE |
|
|
32. člen |
|
|
(dovoljena odstopanja) |
|
|
(1) Pri realizaciji LN so dopustna odstopanja od tehničnih
rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem
proučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer
poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše iz tehničnega,
okoljevarstvenega ali funkcionalnega vidika, s katerim pa se ne smejo
poslabšati prostorske in okoljske razmere. |
|
|
(2) Odstopanja od tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka
ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati
organi in organizacije, v delovno področje katerih spadajo ta
odstopanja. |
|
|
X. PREHODNE DOLOČBE |
|
|
33. člen |
|
|
(namenska raba
prostora) |
|
|
(1) Do izvedbe načrtovanih posegov se v območju urejanja
ohranja sedanja raba prostora. |
|
|
(2) LN je izdelan na podlagi idejnega projekta »Koroški
center za ravnanje z odpadki – regijsko odlagališče Zmes, Drava VGP Ptuj
d.d., št. projekta 81/03-ID, Maribor, marec 2004«. |
|
|
(3) Za objekte in ureditve, za katere tehnologija še ni
povsem določena in zato v tem LN ni podrobnejših določil za izvedbo
posega v prostor, se le-te določi v projektni dokumentaciji za
pridobitev gradbenega dovoljenja in se ob tem pridobijo ustrezna
soglasja. |
|
|
XI. KONČNE DOLOČBE |
|
|
34. člen |
|
|
(razveljavitve
prostorskih aktov) |
|
|
S tem odlokom se za območja LN razveljavi naslednji
izvedbeni prostorski akt: |
|
|
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje
matičnih okolišev: Črna, Mežica, Prevalje-Ravne; območij, ki obsegajo
prostor med mejo urbanističnih načrtov Črna, Mežica, Prevalje-Ravne in
mejo ureditvenih območij naselij, določenih z družbenim planom občine
Ravne na Koroškem za obdobje 1986-1990 in območja Stražišče-Breznica, za
katerega v tem srednjeročnem obdobju ni predvidena izdelava PIA
(Medobčinski uradni vestnik, št. 20/1986 in 9/1993, Uradni list
Republike Slovenije, št. 24/03). |
|
|
35. člen |
|
|
(nadzor) |
|
|
Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne
inšpekcijske službe. |
|
|
36. člen |
|
|
(začetek veljavnosti) |
|
|
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije. |
|
|
|
|
|
Št. 35003-0002/2004-10 |
|
|
Prevalje, dne 14. marca 2006 |
|
|
Župan
Občine Prevalje
dr. Matic Tasič l.r. |
|
|
|