Na
podlagi 36. člena Zakona o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 27/08-odl. US,
76/08, 79/09, 51/10, 84/10-odl. US, 40/12-ZUJF, 14/15-ZUUJFO in
76/16-odl. US) in 75. člena
Statuta Občine Žetale
(Uradno glasilo slovenskih občin, št. 19/17, 47/17) je Občinski svet
Občine Žetale, na svoji 15. seji, dne 20. 11. 2017, sprejel |
|
POSLOVNIK |
OBČINSKEGA SVETA OBČINE ŽETALE |
|
1 Splošne določbe |
|
1. člen |
(vsebina poslovnika) |
(1) Vsebina tega poslovnika so določbe, s katerimi
je podrobneje urejena organizacija in način dela občinskega sveta (v
nadaljnjem besedilu: svet), in sicer: |
·
konstituiranje sveta, |
·
pravice in dolžnosti članov
sveta, |
·
seje sveta, |
·
akte sveta, |
·
volitve in imenovanja, |
·
razmerje med županom in
svetom, |
·
delo sveta v izrednem stanju, |
·
spremembe in dopolnitve ter
razlaga poslovnika. |
(2) V poslovniku uporabljeni izrazi v slovnični
obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški
spol. |
|
2. člen |
(uporaba poslovnika) |
(1) Ta poslovnik se uporablja za delo občinskega
sveta in njegovih delovnih teles. |
(2) Če posamezne zadeve z delovnega področja
delovnega telesa tako zahtevajo, se lahko način njegovega dela v teh
zadevah v skladu s tem poslovnikom ureja tudi v aktu o ustanovitvi ali s
posebnim poslovnikom. |
(3) Za delo svetov vaških odborov se primerno
njihovim nalogam uporabljajo določbe tega poslovnika, ki urejajo seje
sveta. |
|
3. člen |
(javnost dela) |
(1) Delo sveta je javno. Za zagotavljanje javnosti
dela sveta skrbi župan. |
(2) Javnost dela se zagotavlja: |
·
z objavljanjem dokumentov in
drugih informacij, ki so v skladu z zakonom informacije javnega značaja,
na spletni strani občine, |
·
zagotavljanjem informacij
javnega značaja fizičnim in pravnim osebam na njihovo zahtevo,
|
·
objavljanjem sklicev sej z
dnevnimi redi in gradivi, |
·
z zagotavljanjem sodelovanja
občanov pri pripravi splošnih aktov občine, |
·
z uradnim objavljanjem
splošnih aktov občine, |
·
z obvestili za javnost,
|
·
s posredovanjem posebnih
pisnih sporočil sredstvom javnega obveščanja, |
·
z navzočnostjo občanov, in
|
·
z navzočnostjo predstavnikov
sredstev javnega obveščanja na sejah ter |
·
na druge načine. |
(3) Javnost dela se lahko omeji ali izključi, če to
zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki
vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali
splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe
zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost. Za ravnanje z
gradivi zaupne narave se upoštevajo zakonski in drugi predpisi, ki
urejajo to področje. |
(4) Podrobneje način zagotavljanja javnosti dela in
način omejitve javnosti dela sveta in njegovih delovnih teles določa ta
poslovnik. |
|
4. člen |
(seje sveta) |
(1) Svet dela na rednih, izrednih, dopisnih in
slavnostnih sejah. |
(2) Redne seje se sklicujejo najmanj štirikrat
letno. |
(3) Izredna seja se skliče na zahtevo najmanj ene
četrtine članov občinskega sveta (v nadaljevanju: člani sveta) ali, če
župan oceni, da je to potrebno zaradi nujnosti odločanja sveta.
|
(4) Dopisne seje se sklicujejo po določbah tega
poslovnika v primerih, ko niso izpolnjeni pogoji za sklic izredne seje. |
(5) Za sklic seje iz tretjega oziroma četrtega
odstavka tega člena ne veljajo rokovne omejitve, ki veljajo za sklic
redne seje, razen za sklic izredne seje na zahtevo članov sveta, ko se
uporabljajo roki, določeni z zakonom. |
(6) Slavnostne seje se sklicujejo ob začetku mandata
novoizvoljenega občinskega sveta ter ob praznikih občine in drugih
svečanih priložnostih. |
|
5. člen |
(uporaba žiga) |
(1) Svet uporablja žig občine, ki je določen s
statutom občine, v katerega zunanjem krogu na spodnji polovici je ime
občinskega organa “OBČINSKI SVET”. |
(2) Svet uporablja žig na vabilih za seje, na
splošnih aktih in aktih o drugih odločitvah ter na dopisih. |
(3) Žig sveta uporabljajo v okviru svojih nalog tudi
delovna telesa sveta. |
(4) Žig sveta hrani in skrbi za njegovo uporabo
direktor občinske uprave. |
|
2 Konstituiranje sveta |
|
6. člen |
(konstituiranje sveta) |
(1) Svet se konstituira na prvi seji po volitvah, na
kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov sveta. |
(2) Prvo sejo novoizvoljenega sveta skliče prejšnji
župan praviloma v dvajsetih (20) dneh po izvolitvi članov, vendar ne
kasneje kot deset (10) dni po izvedbi drugega kroga volitev župana. Prvo
sejo vodi najstarejši član občinskega sveta oziroma član, ki ga na
predlog najstarejšega člana določi občinski svet. |
(3) Zaradi priprave na prvo sejo skliče župan
nosilce kandidatur, s katerih so bili izvoljeni člani sveta in
izvoljenega župana. |
|
7. člen |
(dnevni red prve seje sveta) |
(1) Obvezni dnevni red prve seje sveta je: |
1. ugotovitev števila navzočih novoizvoljenih
članov sveta, |
2. poročilo občinske volilne komisije o izidu
volitev v svet in volitev župana, |
3. imenovanje mandatne komisije za pregled
prispelih pritožb in pripravo predloga potrditve mandatov članov sveta
in ugotovitve izvolitve župana, |
4. poročilo mandatne komisije in potrditev
mandatov članov sveta, |
5. poročilo mandatne komisije in ugotovitev
izvolitve župana. |
(2) Če je bil županu potrjen mandat člana sveta,
lahko predsedujoči na podlagi njegove ustne izjave, da bo opravljal
funkcijo župana, razširi dnevni red prve seje s sklepom o ugotovitvi
predčasnega prenehanja mandata člana občinskega sveta zaradi
nezdružljivosti obeh funkcij in potrditvijo mandata nadomestnega člana
sveta. |
(3) O obveznem dnevnem redu prve seje svet ne
razpravlja in ne odloča. |
(4) Dnevni red prve seje praviloma vsebuje
imenovanje komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja lahko
pa tudi slovesno prisego župana in njegov pozdravni nagovor.
|
(5) Dnevni red prve seje predlaga prejšnji župan v
skladu s tem členom in sklepi pripravljalnega sestanka iz tretjega
odstavka prejšnjega člena tega poslovnika. |
(6) Postopek potrditve mandatov članov sveta in
odločanje o morebitnih pritožbah kandidatov za člane sveta ali
predstavnikov kandidatnih list oziroma kandidatov za župana ali
predstavnikov kandidatur za župana določa zakon. |
|
8. člen |
(imenovanje mandatne komisije) |
Na prvi seji svet izmed navzočih izvoljenih članov
sveta najprej imenuje tri člansko mandatno komisijo za pregled prispelih
pritožb in pripravo predloga potrditve mandatov članov sveta. Člane
mandatne komisije predlaga predsedujoči, lahko pa vsak član sveta. Svet
glasuje o predlogih po vrstnem redu, kot so bili vloženi, dokler niso
imenovani trije člani komisije. O preostalih predlogih svet ne odloča. |
|
9. člen |
(prepoved odločanja o pritožbi zoper mandat
župana) |
Če je za župana izvoljen kandidat, ki je bil hkrati
izvoljen tudi za člana sveta, pa je zoper njegov mandat župana vložena
pritožba, o pritožbi ne sme glasovati. Glasovati ne sme niti vlagatelj
pritožbe – kandidat za župana, če je bil izvoljen tudi za člana sveta. |
|
10. člen |
(slovesna prisega) |
Slovesna prisega župana se glasi: »Prisegam, da bom
vestno in odgovorno v skladu z Ustavo Republike Slovenije, Evropsko
listino lokalne samouprave, zakonom, statutom občine in občinskimi
predpisi opravljal/a dolžnosti župana/nje spoštoval/a interese in
potrebe lokalne skupnosti in deloval/a za blaginjo občank in občanov ter
napredek in razvoj Občine Žetale.« |
|
11. člen |
(komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja) |
Ko je svet konstituiran, imenuje izmed članov
komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja kot svoje stalno
delovno telo. Če komisija ni imenovana na konstitutivni seji, se imenuje
najkasneje na naslednji seji. |
|
3 Pravice in dolžnosti članov sveta |
|
12. člen |
(pravice in dolžnosti članov sveta) |
(1) Pravice in dolžnosti članov sveta so določene z
zakonom, statutom občine in tem poslovnikom. |
(2) Člani sveta imajo pravico in dolžnost
udeleževati se sej sveta in njegovih delovnih teles, katerih člani so.
Člani sveta se lahko udeležujejo tudi sej drugih delovnih teles in imajo
pravico sodelovati pri njihovem delu, vendar brez pravice glasovanja. |
(3) Član sveta ima pravico: |
·
predlagati svetu v sprejem
odloke in druge akte, |
·
razen proračuna, zaključnega
računa in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu določeno, da
jih sprejme svet na predlog župana, |
·
predlagati svetu obravnavo
drugih vprašanj iz njegove pristojnosti; |
·
glasovati o predlogih
splošnih aktov občine, drugih aktov in odločitev sveta ter predlagati
dopolnila (amandmaje) teh predlogov; |
·
sodelovati pri oblikovanju
programa dela sveta in dnevnih redov njegovih sej; |
·
predlagati kandidate za člane
občinskih organov, delovnih teles sveta in organov javnih zavodov,
javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali
soustanoviteljica je občina oziroma, v katerih ima občina v skladu z
zakonom svoje predstavnike. |
(4) Član sveta ima dolžnost varovati podatke zaupne
narave, ki so kot osebni podatki, državne, uradne in poslovne tajnosti
opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti sveta in organizacij
uporabnikov proračunskih sredstev, za katere zve pri svojem delu. |
(5) Član sveta ima pravico do sejnine v skladu z
zakonom in posebnim aktom sveta in do povračila stroškov v zvezi z
opravljanjem funkcije. |
|
13. člen |
(pravice svetniških skupin) |
(1) Svetniške skupine, ki jih oblikujejo člani
sveta, izvoljeni z istoimenske liste ali dveh ali več kandidatnih list,
imajo le pravice, ki gredo posameznemu članu sveta. |
(2) Svet lahko odloči, da imajo svetniške skupine
pravico do povračila materialnih stroškov. |
|
14. člen |
(podatki in pojasnila) |
(1) Član sveta ima pravico zahtevati od župana,
drugih občinskih organov in občinske uprave podatke in pojasnila, ki so
mu potrebna za delo v občinskem svetu in njegovih delovnih telesih. |
(2) Občinski organi iz prejšnjega odstavka so dolžni
članu sveta omogočiti seznanitev s podatki in mu dati zahtevana
pojasnila. Če član sveta to posebej zahteva, mu je treba posredovati
pojasnila tudi v pisni obliki. |
|
15. člen |
(vprašanja in pobude članov sveta) |
(1) Član sveta zastavlja vprašanja in daje pobude v
pisni obliki ali ustno. |
(2) Na vsaki redni seji sveta mora biti predvidena
posebna točka dnevnega reda za vprašanja in pobude članov. |
(3) Vprašanja oziroma pobude morajo biti kratke in
postavljene tako, da je njihova vsebina jasno razvidna. V nasprotnem
primeru župan ali za vodenje seje pooblaščeni podžupan oziroma član
sveta na to opozori in člana sveta pozove, da vprašanje oziroma pobudo
ustrezno dopolni. |
(4) Ustno postavljeno vprašanje ne sme trajati več
kot tri (3) minute, obrazložitev pobude pa ne več kot pet (5) minut. |
(5) Pisno postavljeno vprašanje mora biti takoj
posredovano tistemu, na katerega je naslovljeno. |
(6) Pri obravnavi vprašanj in pobud morata biti na
seji obvezno prisotna župan in direktor občinske uprave. Če sta župan
ali direktor občinske uprave zadržana, določita, kdo ju bo nadomeščal in
odgovarjal na vprašanja in pobude. |
(7) Na seji se odgovarja na vsa vprašanja in pobude,
ki so bila oddana do začetka seje, ter na ustna vprašanja dana ob
obravnavi vprašanj in pobud članov sveta. Če zahteva odgovor na
vprašanje podrobnejši pregled dokumentacije oziroma proučitev, lahko
župan ali direktor |
občinske uprave odgovorita na naslednji seji. |
(8) Župan ali direktor občinske uprave lahko na
posamezna vprašanja ali pobude odgovorita pisno, pisno morata odgovoriti
tudi na vprašanja in pobude, za katere tako zahteva vlagatelj. Pisni
odgovor mora biti posredovan vsem članom sveta s sklicem, najkasneje pa
na prvi naslednji redni seji. |
|
16. člen |
(zahteva za dodatna pojasnila) |
(1) Če član sveta ni zadovoljen z odgovorom na svoje
vprašanje oziroma pobudo, lahko zahteva dodatno pojasnilo. Če tudi po
tem ni zadovoljen, lahko predlaga svetu, da se o zadevi opravi razprava,
o čemer odloči svet z glasovanjem. |
(2) Če svet odloči, da bo o zadevi razpravljal, mora
župan uvrstiti to vprašanje na dnevni red prve naslednje redne seje. |
|
17. člen |
(udeleževanje na sejah sveta in delovnih telesih) |
(1) Član sveta se je dolžan udeleževati sej sveta in
delovnih teles, katerih član je. |
(2) Če ne more priti na sejo sveta ali delovnega
telesa, katerega član je, mora o tem in o razlogih za to obvestiti
župana oziroma predsednika delovnega telesa najpozneje do začetka seje.
|
(3) Članu sveta, ki se ne udeleži seje sveta ali
delovnega telesa, sejnina ne pripada. |
(4) Če se član delovnega telesa iz neopravičenih
razlogov ne udeleži treh sej delovnega telesa v koledarskem letu, lahko
predsednik delovnega telesa predlaga svetu njegovo razrešitev. |
|
4 Seje sveta |
|
4.1 Sklicevanje sej, predsedovanje in
udeležba na seji |
|
18. člen |
(sklic seje) |
(1) Seje sveta sklicuje župan v skladu s programom
dela sveta, na zahtevo najmanj ene četrtine članov sveta ter glede na
potrebe odločanja na svetu. |
(2) Župan lahko skliče redno sejo sveta, preden je
končana predhodno sklicana seja, svet pa nove redne seje ne more začeti,
dokler ne konča prejšnje redne seje. |
|
19. člen |
(vabilo) |
(1) Vabilo za redno sejo sveta s predlogom dnevnega
reda se pošlje članom sveta najkasneje sedem (7) dni pred dnevom,
določenim za sejo. Skupaj z vabilom se pošlje tudi gradivo, ki je bilo
podlaga za uvrstitev zadev na dnevni red. Posamezno gradivo se lahko
pošlje tudi kasneje, če je vsebina gradiva nujno potrebna pri odločanju
o točki dnevnega reda. |
(2) Vabilo za sejo sveta se pošlje tudi županu,
podžupanu in direktorju občinske uprave ter v vednost predsedniku
nadzornega odbora občine in medijem. Javnost se obvesti z objavo vabila
na spletni strani občine. Objava se opravi vsaj tri dni pred sejo. |
(3) Vabila iz prejšnjih dveh odstavkov se pošljejo
po elektronski pošti, po pošti v fizični obliki pa, če tako s pisno
izjavo naroči prejemnik ali občinska uprava ne razpolaga z elektronskim
naslovom prejemnika. |
|
20. člen |
(poročevalci in vabljeni) |
(1) Na seje sveta se vabijo poročevalci za posamezne
točke dnevnega reda, ki jih določi župan oziroma direktor |
občinske uprave. |
(2) Vabilo se pošlje tudi vsem, katerih navzočnost
je, glede na dnevni red seje, potrebna. |
|
21. člen |
(izredna seja) |
(1) Izredna seja sveta se skliče za obravnavanje in
odločanje o nujnih zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje, ali na
zahtevo četrtine članov sveta. |
(2) V zahtevi članov sveta za sklic izredne seje
morajo biti navedeni razlogi za njen sklic. Zahtevi mora biti priloženo
gradivo o zadevah, o katerih naj svet odloča, če člani sveta ne
razpolagajo z gradivom, pa zahteva županu in občinski upravi, katero
gradivo naj se za sejo pripravi. |
(3) Izredno sejo sveta skliče župan. Če izredna seja
sveta, ki so jo zahtevali člani sveta, ni sklicana v roku sedmih (7) dni
od predložitve pisne obrazložene zahteve za sklic s priloženim ustreznim
gradivom, jo lahko skličejo člani sveta, ki so sklic zahtevali oziroma
tisti član sveta, ki ga pooblastijo za sklic in vodenje seje. |
(4) Vabilo za izredno sejo sveta z gradivom mora
biti poslano članom sveta najkasneje tri (3) dni pred sejo. Vabilo se
pošlje v skladu z 19. členom tega poslovnika in se objavi na spletni
strani občine. |
(5) Če razmere terjajo drugače, se lahko izredna
seja sveta skliče v skrajnem roku, ki je potreben, da so s sklicem
seznanjeni vsi člani sveta in se seje lahko udeležijo. V tem primeru se
lahko dnevni red seje predlaga na sami seji, na sami seji pa se lahko
predloži tudi gradivo za sejo. Svet pred sprejemom dnevnega reda tako
sklicane izredne seje ugotovi utemeljenost razlogov za sklic. Če svet
ugotovi, da ni bilo razlogov, se seja ne opravi in se skliče nova
izredna ali redna seja v skladu s tem poslovnikom. |
|
22. člen |
(dopisna seja) |
(1) Dopisna seja se lahko opravi, kadar ni pogojev
za sklic izredne seje sveta. Na dopisni seji ni mogoče odločati o
proračunu in zaključnem računu občine, o splošnih aktih, s katerimi se v
skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve ter o
zadevah, iz katerih izhajajo finančne obveznosti občine. Dopisna seja se
opravi na podlagi v fizični ali elektronski obliki osebno vročenega
vabila s priloženim gradivom ter predlogom sklepa, ki naj se sprejme,
ter z osebnim telefonskim glasovanjem ali glasovanjem po elektronski
pošti. Glede na način izvedbe dopisne seje mora sklic seje vsebovati rok
trajanja dopisne seje (točen datum in čas trajanja seje, to je do katere
ure se šteje trajanje seje). |
(2) Dopisna seja je sklepčna, če je bilo vabilo
poslano vsem članom sveta, od katerih jih je osebno vročitev potrdilo
več kot polovica. Šteje se, da so osebno vročitev potrdili člani, ki so
glasovali. |
(3) Predlog sklepa, ki je predložen na dopisno sejo,
je sprejet, če se je zanj opredelila večina članov, ki je glasovala.
|
(4) O dopisni seji se vodi zapisnik, ki mora poleg
sestavin, določenih s tem poslovnikom, vsebovati še potrdila o osebni
vročitvi vabil članom sveta oziroma ugotovitev, koliko članov sveta je
glasovalo. Potrditev zapisnika dopisne seje se uvrsti na prvo naslednjo
redno sejo sveta. |
|
23. člen |
(predlog dnevnega reda) |
(1) Dnevni red seje sveta predlaga župan. |
(2) Dnevni red lahko predlagajo tudi člani sveta, ki
imajo pravico zahtevati sklic seje sveta. Posamezne točke dnevnega reda
lahko predlaga posamezen član sveta ali svetniška skupina. |
(3) V predlog dnevnega reda seje sveta se lahko
uvrstijo le točke, za katere obravnavo so izpolnjeni pogoji, ki so
določeni s tem poslovnikom. |
(4) Na dnevni red ni mogoče uvrstiti akta, če še ni
končan postopek o aktu z enako ali podobno vsebino. |
(5) Na dnevni red se prednostno uvrstijo odloki, ki
so pripravljeni za drugo obravnavo. |
|
24. člen |
(vodenje seje) |
(1) Sejo sveta vodi župan. Župan lahko za vodenje
sej sveta pooblasti podžupana ali drugega člana sveta (v nadaljnjem
besedilu: predsedujoči). |
(2) Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan ali
predsedujoči ne more voditi že sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa
tudi to ni mogoče, jo vodi najstarejši član sveta. |
(3) Izredno sejo sveta, ki jo skličejo člani sveta
ker župan ni opravil sklica v skladu z zakonom in tem poslovnikom, vodi
član sveta, ki ga pooblastijo člani sveta, ki so sklic seje zahtevali. |
|
4.2 Zagotavljanje javnosti dela sveta |
|
25. člen |
(zagotavljanje javnosti seje) |
(1) Javnost seje sveta se praviloma zagotavlja z
navzočnostjo predstavnikov sredstev javnega obveščanja na seji, na
spletni strani občine ter z navzočnostjo javnosti v prostoru, v katerem
seja sveta poteka. |
(2) Predsedujoči mora poskrbeti, da ima javnost v
prostoru, v katerem seja sveta poteka, primeren prostor, da lahko
spremlja delo sveta ter pri tem dela ne moti. Prostor za javnost mora
biti vidno ločen od prostora za člane sveta. |
(3) Predsedujoči lahko na zahtevo predstavnika
javnega obveščanja dopusti zvočno in slikovno snemanje posameznih delov
seje. |
(4) Če občan, ki spremlja sejo, ali predstavnik
sredstva javnega obveščanja moti delo sveta, ga predsedujoči najprej
opozori, če tudi po opozorilu ne neha motiti dela sveta, pa ga odstrani
iz prostora. |
|
26. člen |
(izključitev javnosti) |
(1) Predsedujoči predlaga svetu, da s sklepom zapre
sejo za javnost v celoti ali ob obravnavi posamezne točke dnevnega reda,
če to terja zagotovitev varstva podatkov, ki v skladu z zakonom niso
informacije javnega značaja. |
(2) Kadar svet sklene, da bo izključil javnost
oziroma kako točko dnevnega reda obravnaval brez navzočnosti javnosti,
odloči, kdo je lahko poleg župana, predsedujočega in članov sveta navzoč
na seji. |
|
4.3 Potek seje |
|
27. člen |
(ugotavljanje navzočnosti) |
(1) Ko predsedujoči začne sejo, obvesti svet, kdo
izmed članov sveta mu je sporočil, da je zadržan in se seje ne more
udeležiti in koliko članov sveta je navzočnost potrdilo s podpisom na
listi navzočnosti. |
(2) Predsedujoči obvesti svet tudi o tem, kdo je
povabljen na sejo. |
(3) Predsedujoči nato ugotovi, da je svet sklepčen
in se seja lahko začne. Če svet ni sklepčen predsedujoči ugotovi, da
sklic seje ni bil uspešen in je treba sejo sklicati ponovno. |
(4) Na začetku seje lahko predsedujoči poda
pojasnila v zvezi z delom na seji in drugimi vprašanji. |
|
28. člen |
(odločanje o zapisniku prejšnje seje) |
(1) Preden svet določi dnevni red redne seje, potrdi
zapisnik prejšnje seje in zapisnike prej izvedenih sej, ki še niso bili
potrjeni. |
(2) Član sveta lahko da pripombe k zapisniku
prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik ustrezno spremeni in dopolni. O
utemeljenosti zahtevanih sprememb ali dopolnitev zapisnika prejšnje seje
odloči svet. |
(3) Zapisnik se lahko potrdi z ugotovitvijo, da nanj
niso bile podane pripombe, lahko pa ustrezno spremenjen in dopolnjen. |
(4) Svet na izrednih in dopisnih sejah ne potrjuje
zapisnikov. |
|
29. člen |
(dnevni red) |
(1) Svet na začetku seje določi dnevni red. |
(2) Pri določanju dnevnega reda svet najprej odloča
o predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o
predlogih, da se dnevni red razširi, in nato o morebitnih predlogih za
skrajšanje rokov, združitev obravnav ali hitri postopek. |
(3) Mandatne zadeve imajo prednost pred vsemi
drugimi točkami dnevnega reda in se uvrstijo takoj za točko “potrditev
zapisnika”. |
(4) Predlagatelj točke dnevnega reda lahko točko sam
umakne vse do glasovanja o dnevnem redu. O predlagateljevem umiku točke
svet ne razpravlja in ne glasuje. Kadar predlaga umik točke dnevnega
reda oseba, ki ni predlagatelj točke, svet o tem razpravlja in glasuje. |
(5) Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko
sprejmejo le, če so razlogi nastali po sklicu seje in če je bilo članom
sveta izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red.
O predlogih za razširitev dnevnega reda svet razpravlja in glasuje. |
(6) Svet ne more odločiti, da se v dnevi red seje
uvrstijo zadeve, h katerim ni dal svojega mnenja ali ni zavzel stališča
župan, kadar ta ni bil predlagatelj, ali je ni obravnavalo pristojno
delovno telo, razen v primerih, ko delovno telo še ni bilo ustanovljeno,
pa je obravnava nujna. |
(7) Po sprejetih posameznih odločitvah za umik
oziroma za razširitev dnevnega reda potrdi svet dnevni red seje v
celoti. |
|
30. člen |
(vrstni red obravnave točk dnevnega reda) |
(1) Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po
sprejetem dnevnem redu. |
(2) Med sejo lahko svet izjemoma spremeni vrstni red
obravnave posameznih točk dnevnega reda, če med potekom seje nastopijo
okoliščine, zaradi katerih je potrebno posamezno gradivo obravnavati
pred točko dnevnega reda, na katero je uvrščeno ali pozneje.
|
|
31. člen |
(razprava) |
(1) Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda
lahko poda župan ali oseba, ki jo določi župan oziroma predlagatelj,
kadar to ni župan, dopolnilno obrazložitev. Dopolnilna obrazložitev sme
trajati največ petnajst minut, če ni s tem poslovnikom drugače določeno.
Kadar svet tako sklene, je predlagatelj dolžan podati dopolnilno
obrazložitev. |
(2) Če ni župan predlagatelj, poda župan ali
podžupan oziroma direktor občinske uprave mnenje k obravnavani zadevi.
Potem dobi besedo predsednik delovnega telesa sveta, ki je zadevo
obravnavalo. Obrazložitev županovega mnenja in beseda predsednika
delovnega telesa lahko trajata največ po deset (10) minut. |
(3) Potem dobijo besedo člani sveta po vrstnem redu,
kakor so se priglasili k razpravi. Razprava posameznega člana lahko
traja največ sedem minut. Svet lahko sklene, da posamezen član iz
utemeljenih razlogov lahko razpravlja dalj časa, vendar ne več kot
petnajst (15) minut. |
(4) Razpravljavec lahko praviloma razpravlja le
enkrat, ima pa pravico do replike po razpravi vsakega drugega
razpravljavca. Replika mora biti konkretna in se nanašati na napovedi
replike označeno razpravo, sicer jo lahko predsedujoči prepove. Replike
smejo trajati največ tri (3) minute. |
(5) Ko je vrstni red priglašenih razpravljavcev
izčrpan, predsedujoči vpraša, ali želi še kdo razpravljati. Dodatne
razprave lahko trajajo le po tri (3) minute. |
|
32. člen |
(opomin) |
(1) Razpravljavec sme govoriti le o vprašanju, ki je
na dnevnem redu in o katerem teče razprava, h kateri je predsedujoči
pozval. |
(2) Če se razpravljavec ne drži dnevnega reda ali
prekorači čas za razpravo, ga predsedujoči opomni. Če se tudi po drugem
opominu ne drži dnevnega reda oziroma nadaljuje z razpravo, mu
predsedujoči lahko vzame besedo. Zoper odvzem besede lahko razpravljavec
ugovarja. O ugovoru odloči svet brez razprave. |
|
33. člen |
(kršitve poslovnika) |
(1) Članu sveta, ki želi govoriti o kršitvi
poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj, ko
jo zahteva. |
(2) Nato poda predsedujoči pojasnilo glede kršitve
poslovnika ali dnevnega reda. Če član ni zadovoljen s pojasnilom,
odloči svet o tem vprašanju brez razprave. |
(3) Če član zahteva besedo, da bi opozoril na
napako, ali popravil navedbo, ki po njegovem mnenju ni točna in je
povzročila nesporazum ali potrebo po osebnem pojasnilu, mu da
predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri tem se mora član omejiti
na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več kot pet (5) minut. |
|
34. člen |
(prekinitev seje sveta) |
(1) Ko predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k
razpravi, sklene razpravo o posamezni točki dnevnega reda. Če je na
podlagi razprave treba pripraviti predloge za odločitev ali stališča, se
razprava o taki točki dnevnega reda prekine in nadaljuje po predložitvi
teh predlogov. |
(2) Predsedujoči lahko prekine sejo, če je to
potrebno zaradi odmora, priprave predlogov po zaključeni razpravi,
potrebe po posvetovanjih, pridobitve dodatnih strokovnih mnenj.
|
(3) Predsedujoči prekine sejo, če ugotovi, da svet
ni več sklepčen, če so potrebna posvetovanja v delovnem telesu in v
drugih primerih, ko tako sklene svet. |
(4) Predsedujoči prekine sejo, če z ukrepi,
določenimi s tem poslovnikom, ne more zagotoviti nemotenega nadaljevanja
seje. |
(5) V vseh primerih prekinitve seje predsedujoči
določi, kdaj se bo nadaljevala. |
(6) Če je seja prekinjena zato, ker svet ni več
sklepčen, sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo
konča. |
35. člen |
(začetek seje, odmor in konec) |
(1) Seje sveta se sklicujejo najprej ob osemnajsti
(18) uri in morajo biti načrtovane tako, da praviloma ne trajajo več kot
štiri ure. |
(2) Predsedujoči odredi petnajst (15) minutni odmor
vsaj po dveh urah neprekinjenega dela. |
(3) Odmor lahko predsedujoči odredi tudi na
obrazložen predlog člana sveta, župana ali predlagatelja, če je to
potrebno zaradi priprave dopolnil (amandmajev), mnenj, stališč, dodatnih
obrazložitev ali odgovorov oziroma pridobitve zahtevanih podatkov. Odmor
lahko traja največ trideset (30) minut, odredi pa se ga lahko pred
oziroma v okviru posamezne točke največ dvakrat. |
(4) Če kdo od upravičencev predlaga dodatni odmor po
izčrpanju možnosti iz prejšnjega odstavka, svet odloči, ali se lahko
odredi odmor ali pa se seja prekine in nadaljuje drugič. |
(5) Ko so vse točke dnevnega reda izčrpane, je seja
sveta končana. |
|
36. člen |
(preložitev) |
Če svet o zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal
razprave ali če ni pogojev za odločanje, ali če svet o zadevi ne želi
odločiti na isti seji, se razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na
eno izmed naslednjih sej. Enako lahko svet odloči, če časovno ni uspel
obravnavati vseh točk dnevnega reda. |
|
4.4 Vzdrževanje reda na seji |
|
37. člen |
(red na seji) |
(1) Za red na seji skrbi predsedujoči. Na seji sveta
ne sme nihče govoriti, dokler mu predsedujoči ne da besede. |
(2) Predsedujoči skrbi, da govornika nihče ne moti
med govorom. Govornika lahko opomni na red ali mu seže v besedo le
predsedujoči. |
|
38. člen |
(ukrepi za zagotovitev reda na seji) |
(1) Za kršitev reda na seji sveta sme predsedujoči
izreči naslednje ukrepe: |
·
opomin, |
·
odvzem besede, |
·
odstranitev s seje ali z dela
seje. |
(2) Opomin se lahko izreče članu sveta, če govori,
čeprav ni dobil besede, če sega govorniku v besedo ali če na kak drug
način krši red na seji. |
(3) Odvzem besede se lahko izreče govorniku, če s
svojim govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika in je bil na
tej seji že dvakrat opominjan, naj spoštuje red in določbe tega
poslovnika. |
(4) Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko
izreče članu sveta oziroma govorniku, če kljub opominu ali odvzemu
besede krši red na seji, tako da onemogoča delo sveta. |
(5) Član sveta oziroma govornik, ki mu je izrečen
ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, mora takoj zapustiti prostor,
v katerem je seja. |
(6) Predsedujoči lahko odredi, da se odstrani s seje
in iz poslopja, v katerem je seja, vsak drug udeleženec, ki krši red na
seji oziroma s svojim ravnanjem onemogoča nemoten potek seje. |
(7) Če je red hudo kršen, lahko predsedujoči odredi,
da se odstranijo vsi poslušalci. |
(8) Če predsedujoči z rednimi ukrepi ne more
ohraniti reda na seji sveta, jo prekine. |
|
4.5 Odločanje |
|
39. člen |
(sklepčnost) |
(1) Svet veljavno odloča, če je na seji navzočih
večina vseh članov sveta. |
(2) Navzočnost se ugotavlja na začetku seje, pred
vsakim glasovanjem in na začetku nadaljevanja seje po odmoru oziroma
prekinitvi. |
(3) Za sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost
članov sveta v sejni sobi (dvorani) na način, kot velja za glasovanje
(dvig rok). Preverjanje sklepčnosti lahko zahteva vsak član sveta ali
predsedujoči kadarkoli. |
(4) Kadar je za sprejem odločitve potrebna
dvotretjinska večina, svet veljavno odloča, če je na seji navzočih
najmanj dve tretjini članov sveta. |
|
40. člen |
(odločanje na seji sveta) |
Predlagana odločitev je na sklepčni seji sveta
sprejeta, če se je večina članov sveta, ki so glasovali, izrekla 'ZA'
njen sprejem oziroma, če je 'ZA' sprejem glasovalo toliko članov, kot to
za posamezno odločitev določa zakon. |
|
41. člen |
(glasovanje) |
(1) Svet praviloma odloča z javnim glasovanjem. |
(2) S tajnim glasovanjem lahko svet odloča, če tako
sklene pred odločanjem o posamezni zadevi oziroma vprašanju. Predlog za
tajno glasovanje lahko da župan ali vsak član sveta. |
(3) Glasovanje se opravi po končani razpravi o
predlogu, o katerem se odloča. Predsedujoči pred vsakim glasovanjem
prebere predlagano besedilo sklepa ali amandmaja. |
(4) Član sveta ima pravico obrazložiti svoj glas,
razen, če ta poslovnik ne določa drugače. Obrazložitev glasu se v okviru
posameznega glasovanja dovoli le enkrat in sme trajati največ dve
minuti. |
(5) K glasovanju pozove predsedujoči člane sveta
tako, da jim najprej predlaga, da se opredelijo 'ZA' sprejem predlagane
odločitve, po zaključenem opredeljevanju za sprejem odločitve pa še, da
se opredelijo 'PROTI' sprejemu predlagane odločitve. Vsak član glasuje o
isti odločitvi samo enkrat, razen če je glasovanje v celoti ponovljeno. |
(6) Predsedujoči po vsakem opravljenem glasovanju
ugotovi in objavi izid glasovanja. |
|
42. člen |
(javno in poimensko glasovanje) |
(1) Javno glasovanje se opravi z dvigom rok, z
uporabo glasovalne naprave ali s poimenskim izjavljanjem. |
(2) Poimensko glasujejo člani sveta, če svet tako
odloči na predlog predsedujočega ali najmanj ene četrtine vseh članov
sveta. |
(3) Člane se pozove k poimenskemu glasovanju po
abecednem redu prve črke njihovih priimkov. Član glasuje tako, da glasno
izjavi 'ZA' ali 'PROTI'. O poimenskem glasovanju se piše zaznamek tako,
da se pri vsakem članu sveta zapiše, kako je glasoval, ali pa se
zabeleži njegova odsotnost. Zaznamek je sestavni del zapisnika seje. |
|
43. člen |
(tajno glasovanje) |
(1) Tajno se glasuje z glasovnicami. |
(2) Tajno glasovanje vodi in ugotavlja izide
tričlanska komisija, ki jo vodi predsedujoči. Dva člana določi svet na
predlog predsedujočega. Administrativno - tehnična opravila v zvezi s
tajnim glasovanjem opravlja direktor občinske uprave ali javni
uslužbenec, ki ga določi direktor občinske uprave. |
(3) Za glasovanje se natisne toliko enakih
glasovnic, kot je članov sveta. Glasovnice morajo biti overjene z žigom,
ki ga uporablja svet. |
(4) Pred začetkom glasovanja določi predsedujoči čas
glasovanja. |
(5) Komisija vroči glasovnice članom sveta in sproti
označi, kateri član je prejel glasovnico. Glasuje se na prostoru, ki je
določen za glasovanje in na katerem je zagotovljena tajnost glasovanja. |
(6) Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča,
in praviloma opredelitev 'ZA' in 'PROTI'. 'ZA' je na dnu glasovnice za
besedilom predloga na desni strani, 'PROTI' pa na levi. Glasuje se tako,
da se obkroži besedo 'ZA' ali besedo 'PROTI'. |
(7) Glasovnica mora vsebovati navodilo za
glasovanje. |
(8) Glasovnica za imenovanje vsebuje zaporedne
številke, imena in priimke kandidatov, če jih je več po abecednem redu
prvih črk njihovih priimkov. Glasuje se tako, da se obkroži zaporedno
številko pred priimkom in imenom kandidata, za katerega se želi
glasovati, in največ toliko zaporednih številk, kolikor kandidatov je v
skladu z navodilom na glasovnici treba imenovati. |
(9) Ko član sveta izpolni glasovnico, odda
glasovnico v glasovalno skrinjico. |
|
44. člen |
(izid glasovanja) |
(1) Ko je glasovanje končano, komisija ugotovi izid
glasovanja. |
(2) Poročilo o izidu glasovanja vsebuje podatke o: |
·
datumu in številki seje
sveta, |
·
predmetu glasovanja, |
·
sestavi glasovalne komisije s
podpisi njenih članov, |
·
številu razdeljenih
glasovnic, |
·
številu oddanih glasovnic, |
·
številu neveljavnih
glasovnic, |
·
številu veljavnih glasovnic, |
·
številu glasov 'ZA' in
število glasov 'PROTI'oziroma pri glasovanju o kandidatih, |
·
številu glasov, ki jih je
dobil posamezni kandidat, |
·
ugotovitvi, da je predlog
izglasovan s predpisano večino, ali da predlog ni izglasovan, pri
glasovanju o kandidatih pa, katerih kandidat je imenovan. |
(3) Predsedujoči takoj po ugotovitvi rezultatov
objavi izid glasovanja na seji sveta. |
|
45. člen |
(ponovitev glasovanja) |
(1) Če član sveta utemeljeno ugovarja poteku
glasovanja ali ugotovitvi izida glasovanja, se lahko glasovanje ponovi. |
(2) O ponovitvi glasovanja odloči svet brez razprave
na predlog člana, ki ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja,
ali na predlog predsedujočega. O isti zadevi je mogoče glasovati največ
dvakrat. Javnega poimenskega glasovanja se ne ponavlja. |
|
4.6 Zapisnik seje sveta |
|
46. člen |
(vsebina zapisnika seje sveta) |
(1) O vsaki seji sveta se piše zapisnik. |
(2) Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji,
zlasti pa podatke o navzočnosti članov sveta na seji in ob posameznem
glasovanju, o odsotnosti članov sveta in razlogih zanjo, o udeležbi
vabljenih, predstavnikov javnosti in občanov na seji, o sprejetem
dnevnem redu, imenih razpravljavcev, predlogih sklepov, o izidih
glasovanja o posameznih predlogih in o sklepih, ki so bili sprejeti, o
vseh postopkovnih odločitvah predsedujočega |
in sveta. |
(3) Potrjeni zapisnik seje sveta se kot dokumentarno
gradivo hrani trajno v dosjeju seje, na katri je bil sestavljen. V dosje
je treba vložiti original vabila in gradivo, ki je bilo predloženo
oziroma obravnavano na seji. |
|
47. člen |
(zapisnik seje sveta) |
(1) Za zapisnik seje sveta skrbi direktor občinske
uprave. Direktor občinske uprav lahko za vodenje zapisnika seje sveta
pooblasti drugega javnega uslužbenca. |
(2) Sprejeti zapisnik podpišeta predsedujoči sveta,
ki je sejo vodil, in direktor občinske uprave oziroma pooblaščeni javni
uslužbenec, ki je vodil zapisnik. |
(3) Po sprejemu se zapisnik objavi na spletnih
straneh občine ter na krajevno običajen način. |
(4) Zapisnik nejavne seje oziroma tisti del
zapisnika, ki je bil voden na nejavnem delu seje sveta, se ne prilaga v
gradivo za redno sejo sveta in ne objavlja. Člane sveta z njim pred
potrjevanjem zapisnika seznani predsedujoči. |
|
48. člen |
(posnetek seje sveta) |
(1) Potek seje se zvočno snema z namenom priprave
zapisnika. |
(2) Zvočni posnetek seje se hrani dokler ni potrjen
zapisnik seje, nato se trajno izbriše. |
|
49. člen |
(ravnanje z gradivom sveta) |
(1) Ravnanje z gradivom sveta, ki je zaupne narave,
določi svet na podlagi zakona s posebnim aktom. |
(2) Izvirniki odlokov, splošnih in drugih aktov
sveta, zapisniki sej ter vse gradivo sveta in njegovih delovnih teles,
se kot trajno gradivo hrani v stalni zbirki dokumentarnega gradiva
občinske uprave. |
|
50. člen |
(vpogled v gradivo) |
(1) Član sveta ima pravico vpogleda v vse spise in
gradivo, ki se hrani v stalni zbirki dokumentarnega gradiva, če je to
potrebno zaradi opravljanja njegove funkcije. Vpogled odredi direktor
občinske uprav na podlagi pisne zahteve člana sveta. Original zahteve,
odredba oziroma sklep o zavrnitvi se hranijo pri gradivu, ki je bilo
vpogledano. |
(2) V primeru dokumentarnega gradiva zaupne narave,
odloči o vpogledu župan v skladu z zakonom in aktom sveta. |
|
4.7 Strokovno in administrativno delo za
svet |
|
51. člen |
(strokovno in administrativno delo za svet) |
(1) Za strokovno in administrativno delo za svet in
za delovna telesa sveta je odgovoren direktor občinske uprave. |
(2) Direktor občinske uprave organizira strokovno in
tehnično pripravo gradiv za potrebe sveta in določi javnega uslužbenca,
ki pomaga pri pripravi in vodenju sej ter opravlja druga opravila,
potrebna za nemoteno delo sveta in njegovih delovnih teles, če ni za to
s sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določeno posebno delovno
mesto. |
|
5 Delovna telesa občinskega sveta |
|
52. člen |
(odbor za družbene dejavnosti) |
(1) Odbor za družbene dejavnosti ima pet članov.
Svet |
imenuje predsednika in najmanj polovico članov izmed
članov sveta. |
(2) Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih
odločitev iz pristojnosti občine na področju negospodarskih dejavnosti
in javnih služb družbenih dejavnosti, ki so svetu predlagani v sprejem,
oblikuje o njih svoje mnenje in svetu poda stališče s predlogom
odločitve. |
(3) Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje
tri dni pred dnem, za katerega je sklicana redna seja sveta, ter svoje
mnenje, stališče in predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in
predlagatelju. Mnenje o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora
odbor predložiti najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega
akta. |
(4) Odbor za družbene dejavnosti lahko predlaga
svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na svojem
področju dela. |
|
53. člen |
(odbor za infrastrukturo in gospodarstvo) |
(1) Odbor za infrastrukturo in gospodarstvo ima pet
članov. Svet imenuje predsednika in najmanj polovico članov izmed članov
sveta. |
(2) Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih
odločitev iz pristojnosti občine na področju gospodarstva in gospodarske
infrastrukture, ki so svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje
mnenje in svetu poda stališče s predlogom odločitve. |
(3) Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje
tri dni pred dnem, za katerega je sklicana redna seja sveta, ter svoje
mnenje, stališče in predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in
predlagatelju. Mnenje o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora
odbor predložiti najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega
akta. |
(4) Odbor za infrastrukturo in gospodarstvo lahko
predlaga svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na
področju gospodarstva infrastrukture, gospodarskih dejavnosti, varstva
okolja in gospodarskih javnih služb. |
|
54. člen |
(odbor za zaščito in reševanje) |
(1) Odbor za zaščito in reševanje ima pet članov.
Svet imenuje predsednika in najmanj polovico članov izmed članov sveta. |
(2) Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih
odločitev iz pristojnosti občine na področju požarne varnosti in civilne
zaščite, ki so svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje
in svetu poda stališče s predlogom odločitve. |
(3) Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje
tri dni pred dnem, za katerega je sklicana redna seja sveta, ter svoje
mnenje, stališče in predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in
predlagatelju. Mnenje o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora
odbor predložiti najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega
akta. |
(4) Odbor za zaščito in reševanje lahko predlaga
svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na področju
javnega reda, požarne varnosti, varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami ter civilne zaščite. |
|
55. člen |
(občasna delovna telesa) |
Občasna delovna telesa ustanovi svet s sklepom, s
katerim določi naloge delovnega telesa in število članov ter opravi
imenovanje. |
|
56. člen |
(imenovanje članov odborov in komisij) |
Člane stalnih odborov in komisije imenuje svet na
predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, praviloma
na drugi redni seji v mandatu. |
|
57. člen |
(skupna delovna telesa) |
Svet in župan lahko ustanovita skupna delovna
telesa. V aktu o ustanovitvi skupnega delovnega telesa se določi njihova
sestava in naloge. |
|
58. člen |
(delo delovnega telesa) |
(1) Prvo sejo delovnega telesa skliče župan vse
nadaljnje pa predsednik. |
(2) Predsednik delovnega telesa organizira in vodi
delo delovnega telesa, sklicuje njegove seje in zastopa njegova mnenja,
stališča in predloge v občinskem svetu. |
(3) Seje delovnih teles se skličejo za obravnavo
dodeljenih zadev po sklepu sveta, na podlagi dnevnega reda redne seje
sveta ali na zahtevo župana. |
(4) Gradivo za sejo delovnega telesa mora biti
poslano članom delovnega telesa najmanj tri (3) dni pred sejo delovnega
telesa, razen v izjemnih in utemeljenih primerih. |
(5) Delovno telo dela na sejah. Delovno telo lahko
veljavno sprejema svoje odločitve, če je na seji navzoča večina njegovih
članov, svoje odločitve - mnenja, stališča in predloge pa sprejema z
večino opredeljenih glasov navzočih članov. |
(6) Glasovanje v delovnem telesu je javno. |
(7) Za delo delovnih teles se smiselno uporabljajo
določila tega poslovnika, ki se nanašajo na delo sveta. |
(8) Na sejo delovnega telesa so praviloma vabljeni
javni uslužbenci, ki so sodelovali pri pripravi predlogov aktov in
drugih odločitev sveta, ki jih določi predlagatelj, lahko pa tudi
predstavniki organov in organizacij, zavodov, podjetij in skladov,
katerih delo je neposredno povezano z obravnavano problematiko. |
|
6 Akti sveta |
|
6.1 Splošne določbe |
|
59. člen |
(splošni akti občine in drugi akti sveta) |
(1) Svet sprejema statut občine in v skladu z
zakonom in statutom naslednje akte: |
·
poslovnik občinskega sveta, |
·
proračun občine in zaključni
račun, |
·
planske in razvojne akte
občine ter prostorske izvedbene akte, |
·
odloke, |
·
odredbe, |
·
pravilnike, |
·
navodila. |
(2) Svet sprejema sklepe, stališča, mnenja, soglasja
in druge akte v skladu z zakonom in statutom občine. |
|
60. člen |
(predlagalna pravica) |
(1) Proračun občine in zaključni račun proračuna,
odloke ter druge splošne akte, za katere je v zakonu ali tem statutu
tako določeno, predlaga svetu v sprejem župan. |
(2) Komisije in odbori sveta ter vsak član sveta
lahko predlagajo svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove
pristojnosti, razen aktov iz prvega odstavka. |
(3) Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko v
skladu z zakonom in statutom občine zahteva od sveta |
izdajo ali razveljavitev splošnega akta. |
|
61. člen |
(sodelovanje javnosti pri pripravi splošnih aktov
občine) |
(1) Zaradi večje legitimnosti sprejetih splošnih
aktov občine in vključitve občanov, njihovih organizacij, strokovne in
druge javnosti v pripravo predlogov splošnih aktov občine je treba
predloge statuta občine, odlokov, proračuna, prostorskih aktov in
drugih načrtov razvoja objaviti na spletni strani občine, v katalogu
informacij javnega značaja, najpozneje sedem (7) dni pred sejo sveta, na
kateri bo izvedena splošna razprava, in javnost pozvati, da v roku
trideset (30) dni na način, določen z objavo, sporoči morebitne pripombe
in predloge. |
(2) Predlog splošnega akta se v roku iz prejšnjega
odstavka pošlje subjektom, katerih sodelovanje določa zakon in statut
občine ter subjektom, ki se ukvarjajo z zadevami, ki se jih vsebina
splošnega akta tiče, s pozivom k predložitvi pripomb in predlogov
najpozneje v roku, določenem v prejšnjem odstavku. |
(3) Objavi splošnega akta občine na spletni strani
občine v katalogu informacij javnega značaja in dopisu iz prejšnjega
odstavka se priloži povzetek vsebine s strokovnimi podlagami, ključnimi
vprašanji, ki zadevajo predlog splošnega akta in njegovimi cilji. |
(4) Po končani obravnavi iz prvega in drugega
odstavka tega člena pripravi občinska uprava osnutek poročila o
sodelovanju javnosti s predstavitvijo vpliva pripomb in predlogov na
vsebino predloga splošnega akta in ga predloži predlagatelju.
|
(5) Poročilo o sodelovanju javnosti pri pripravi
splošnega akta ter o upoštevanih oziroma zavrnjenih pripombah in
predlogih, se objavi na spletni strani občine v katalogu informacij
javnega značaja in hrani v stalni zbirki dokumentarnega gradiva občine,
skupaj z izvirnikom sprejetega splošnega akta. |
|
62. člen |
(podpis in hramba aktov, ki jih sprejema svet) |
(1) Akte, ki jih sprejema svet, podpisuje župan. |
(2) Izvirnike aktov sveta se ožigosa in shrani v
stalni zbirki dokumentarnega gradiva občinske uprave. |
|
6.2 Postopek za sprejem odloka |
|
63. člen |
(vsebina predloga odloka) |
(1) Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka,
uvod, besedilo členov in njihovo obrazložitev. |
(2) Uvod obsega razloge za sprejetje odloka, oceno
stanja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic,
ki jih bo imelo sprejetje odloka. Glede na vsebino odloka mora biti
uvodu priloženo tudi grafično ali kartografsko gradivo. |
(3) Če je predlagatelj odloka delovno telo sveta ali
član sveta pošlje predlog odloka županu s predlogom za uvrstitev na
dnevni red seje sveta. |
|
64. člen |
(obravnava predloga odloka) |
(1) Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo
sodeloval v obravnavah predloga odloka na sejah sveta. |
(2) Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga
odloka na sejah sveta, tudi kadar ni predlagatelj. |
|
65. člen |
(razprava o predlogu odloka) |
(1) Predlog odloka se pošlje članom sveta sedem (7)
dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan. |
(2) Svet razpravlja o predlogu odloka na dveh
obravnavah. |
|
66. člen |
(prva obravnava) |
(1) V prvi obravnavi predloga odloka se opravi
splošna razprava o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka, ter o ciljih
in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka. |
(2) Po končani obravnavi svet z večino opredeljenih
glasov navzočih članov sprejme stališča in predloge o odloku. |
(3) Če svet meni, da predlog ni primeren za
nadaljnjo obravnavo ali da odlok ni potreben, ga s sklepom zavrne. |
(4) Po končani prvi obravnavi lahko predlagatelj
predlaga umik predloga odloka. O predlogu umika odloči svet s sklepom. |
|
67. člen |
(priprava besedila za drugo obravnavo) |
(1) Pred začetkom druge obravnave mora predlagatelj
pripraviti novo besedilo predloga odloka, pri čemer na primeren način
upošteva stališča in predloge iz prve obravnave oziroma jih utemeljeno
pisno zavrne. |
(2) Predlagatelj mora v predlogu odloka za drugo
obravnavo ustrezno upoštevati pripombe in predloge javnosti, ali jih
utemeljeno zavrniti. |
(3) Poročilo o sodelovanju javnosti pri pripravi
odloka ter o upoštevanih oziroma zavrnjenih pripombah in predlogih je
sestavni del predloga odloka za drugo obravnavo. |
|
68. člen |
(druga obravnava) |
(1) V drugi obravnavi predloga odloka lahko člani
sveta predlagajo spremembe in dopolnitve naslova in členov predloga
odloka v obliki amandmaja. |
(2) Župan lahko predlaga amandmaje, kadar ni sam
predlagatelj odloka in amandmaje na amandmaje članov sveta k vsakemu
predlogu odloka. |
(3) Amandma mora biti predložen članom sveta v pisni
obliki z obrazložitvijo najmanj tri (tri) dni pred dnem, določenim za
sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je
predlagan amandma, ali na sami seji, na kateri lahko predlaga amandma
najmanj ena četrtina vseh članov sveta ali župan. |
(4) Če amandma ni predložen v pisni obliki ali je
brez obrazložitve, ga predsedujoči ne sme dati v razpravo in odločanje. |
(5) Župan lahko predlaga amandma na amandma članov
sveta na sami seji, na kateri se odlok obravnava. Amandma na amandma
mora vložiti pisno. |
(6) Predlagatelj amandmaja ima pravico na seji do
konca obravnave spremeniti ali dopolniti amandma oziroma ga umakniti. |
|
69. člen |
(sprejem amandmaja, člena odloka in odloka) |
(1) Amandma, člen odloka, in odlok v celoti so
sprejeti, če se zanje opredeli večina članov sveta, ki glasujejo. |
(2) O vsakem amandmaju se glasuje posebej. |
|
70. člen |
(sprejem splošnih aktov občine) |
(1) Statut občine in poslovnik sveta se sprejemata
po enakem postopku, kot velja za sprejemanje odloka. |
(2) Proračun občine sprejema svet po postopku,
določenem s tem poslovnikom. |
(3) O predlogih drugih aktov iz svoje pristojnosti
odloča svet na eni obravnavi, če zakon ne določa drugače. |
|
71. člen |
(sprejem splošnih aktov občine do prenehanja
mandata) |
(1) Svet mora do prenehanja mandata zaključiti vse
postopke o predlaganih splošnih aktih občine. |
(2) Če posamezen postopek ni končan, se izjemoma
lahko nadaljuje v novem mandatu sveta, če sta v novem mandatu ponovno
izvoljena župan in član sveta, če je bil predlagatelj splošnega akta, in
če tako na predlog župana odloči svet. |
(3) Evidenco o nedokončanih postopkih sprejemanja
aktov vodi občinska uprava. |
|
6.3 Hitri postopek za sprejem odlokov |
|
72. člen |
(hitri postopek za sprejem odlokov) |
(1) Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine ali
naravne nesreče, lahko svet sprejme odlok po hitrem postopku. Po hitrem
postopku sprejema svet tudi obvezne razlage določb splošnih aktov
občine. |
(2) Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj
odloka. O uporabi hitrega postopka odloči svet na začetku seje pri
določanju dnevnega reda. |
(3) Če svet ne sprejme predloga za sprejetje odloka
po hitrem postopku, se uporabljajo določbe tega poslovnika o rednem
postopku in prvi obravnavi predloga odloka. |
(4) Pri hitrem postopku ne veljajo roki, ki so
določeni za posamezna opravila v rednem postopku sprejemanja odloka. |
(5) Pri hitrem postopku se združita prva in druga
obravnava predloga odloka na isti seji. |
(6) Pri hitrem postopku je mogoče predlagati
amandmaje in amandmaje na amandmaje na sami seji vse do konca obravnave
predloga odloka. |
|
6.4 Skrajšani postopek za sprejem odlokov |
|
73. člen |
(skrajšani postopek za sprejem odlokov) |
(1) Svet lahko na obrazložen predlog predlagatelja
odloči, da bo na isti seji opravil obe obravnavi predloga odloka ali
drugega splošnega akta, ki se sprejema na enak način, če gre: |
·
za manj zahtevne spremembe in
dopolnitve, |
·
prenehanje veljavnosti
splošnega akta ali njegovih posameznih določb skladu z zakonom, |
·
uskladitve z zakonom,
državnim proračunom ali drugimi predpisi države oziroma občine, |
·
spremembe in dopolnitve v
zvezi z odločbami ustavnega sodišča, |
·
prečiščena besedila splošnih
aktov občine. |
(2) Odločitev iz prejšnjega odstavka ne more biti
sprejeta, če ji nasprotuje najmanj ena tretjina navzočih članov sveta.
Po končani prvi obravnavi lahko vsak član sveta predlaga, da svet
spremeni svojo odločitev iz prvega odstavka tega člena in da se druga
obravnava opravi po rednem postopku. O tem odloči svet takoj po vložitvi
predloga. |
(3) V skrajšanem postopku se amandmaji vlagajo samo
k členom splošnega akta, ki se s predlogom spreminjajo ali dopolnjujejo.
Amandmaji in amandmaji na amandmaje se lahko vlagajo na sami seji vse do
konca obravnave odloka. |
|
6.5 Objava splošnega akta občine |
|
74. člen |
(objava splošnega akta občine) |
(1) Župan objavi splošni akt občine v Uradnem
glasilu slovenskih občin najprej šestnajsti dan po sprejemu, če svetu ni
dan predlog oziroma obvestilo o pobudi za razpis referenduma o njem. |
(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko župan
nemudoma objavi odlok o proračunu občine, zaključni račun proračuna ter
splošni akt, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski
davki in druge dajatve. |
(3) Statut, poslovnik občinskega sveta, odloki in
drugi predpisi občine pričnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
glasilu slovenskih občin, če ni v njih drugače določeno. |
(4) Če je predlog za razpis referenduma o splošnem
aktu ali obvestilo o pobudi dano v roku, določenem z zakonom, župan pa
je ta splošni akt že objavil, je razpis referenduma možen, če splošni
akt še ni začel veljati. Župan je dolžan nemudoma po prejemu predloga
ali pobude za razpis referenduma preklicati objavo splošnega akta. |
|
6.6 Postopek za sprejem proračuna |
|
75. člen |
(predlog proračuna občine) |
(1) Predlog proračuna občine mora župan predložiti
svetu najkasneje v tridesetih (30) dneh po predložitvi državnega
proračuna državnemu zboru. V letu rednih lokalnih volitev predloži župan
predlog proračuna najkasneje v šestdesetih (60) dneh po izvolitvi sveta. |
(2) Župan pošlje vsem članom sveta predlog proračuna
občine z vsemi sestavinami, ki jih določa zakon, ki ureja javne finance,
hkrati z vabilom za sejo sveta, na kateri bo predlog proračuna
predstavljen in opravljena splošna razprava. |
(3) V okviru predstavitve proračuna predstavi svetu
župan ali pooblaščeni delavec občinske uprave: |
·
temeljna izhodišča in
predpostavke za pripravo predloga proračuna, |
·
načrtovane politike občine, |
·
oceno bilance prihodkov in
odhodkov, finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja v
prihodnjih dveh letih, |
·
okvirni predlog obsega
finančnega načrta posameznega neposrednega uporabnika proračuna v
prihodnjih dveh letih in kadrovski načrt, |
·
načrt razvojnih programov |
·
načrt nabav. |
(4) Po predstavitvi predloga proračuna opravi svet
splošno razpravo in sprejme sklep, da se o predlogu opravi javna
razprava. |
(5) Če svet meni, da predlog ni ustrezna podlaga za
javno razpravo, sprejme stališča in predloge ter naloži županu, da v
roku sedmih (7) dni predloži svetu popravljen predlog proračuna z
obrazložitvijo, kako so stališča in predlogi sveta v njem upoštevani. |
(6) Če svet po ponovni obravnavi predloga proračuna
ne pošlje v javno razpravo, ga skupaj s stališči in predlogi sveta
pošlje v javno razpravo župan. |
|
76. člen |
(javna razprava) |
(1) Predlog proračuna mora biti v javni razpravi
najmanj 30 dni. |
(2) V času javne razprave mora biti zagotovljen
vpogled v predlog proračuna tako, da sklep o javni razpravi in predlog
proračuna objavi na spletnih straneh občine v katalogu informacij
javnega značaja in zainteresiranim zagotovi dostop do predloga v
prostorih občine. |
(3) Občina objavi način in rok za vlaganje pripomb
in predlogov občanov k predlogu občinskega proračuna na svojih spletnih
straneh in na krajevno običajen način. |
|
|
77. člen |
(obravnava predloga proračuna) |
(1) V času javne razprave obravnavajo predlog
proračuna delovna telesa sveta, sveti ožjih delov občine ter
zainteresirana javnost. |
(2) Pripombe in predlogi k predlogu proračuna se
pošljejo županu. |
(3) Predsedniki delovnih teles sveta lahko v času
javne razprave zahtevajo, da župan in predstavniki občinske uprave na
njihovih sejah pojasnijo predlog proračuna občine. |
(4) Za obravnavo pripomb in predlogov občanov k
predlogu proračuna in pripravo poročila se uporabljajo določbe tega
poslovnika, ki urejajo sodelovanje javnosti pri pripravi splošnega akta
občine oziroma odloka. |
|
78. člen |
(dopolnjen predlog proračuna občine) |
(1) Najkasneje v petnajstih (15) dneh po končani
javni razpravi o predlogu proračuna pripravi župan dopolnjeni odlok o
proračunu občine ter skliče sejo sveta, na kateri se bosta obravnavala. |
(2) Na dopolnjen predlog proračuna in odlok o
proračunu občine lahko člani sveta vložijo amandmaje v pisni obliki
najkasneje tri dni pred sejo sveta. Amandmaji se vložijo pri županu. |
(3) Vsak predlagatelj mora pri oblikovanju amandmaja
iz prejšnjega odstavka upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi
prejemki in izdatki in v obrazložitvi navesti, iz katere postavke
proračuna se zagotovijo sredstva in za kakšen namen. |
|
79. člen |
(predstavitev dopolnjenega predloga proračuna
občine) |
(1) Pred začetkom obravnave predloga proračuna
občine in odloka o proračunu občine župan najprej pojasni, katere
pripombe iz javne razprave oziroma pripombe in predloge delovnih teles
sveta je upošteval pri pripravi predloga in katerih ni ter obrazloži,
zakaj jih ni upošteval. Pisna obrazložitev zavrnjenih pripomb in
predlogov je sestavni del gradiva predloga proračuna. |
(2) V nadaljevanju župan poroča svetu o prejetih
amandmajih k predlogu proračuna in odloku o proračunu občine ter poda
svoje mnenje o amandmajih. Po poročilu in mnenju lahko predlagatelj
umakne predlagani amandma ali dopolni obrazložitev amandmaja z
utemeljitvijo zagotovitve proračunskega ravnovesja. |
(3) Predsedujoči oziroma župan ugotovi, kateri
amandmaji so vloženi, in pozove župana, da se izjavi oziroma se župan
izjavi o tem, ali bo vložil amandma na katerega od vloženih amandmajev
ter v kolikšnem času. Če župan izjavi, da bo vložil amandma na amandma,
se seja prekine za čas, ki je potreben za oblikovanje in predložitev
amandmaja članom sveta. |
(4) Glasovanje se izvede o vsakem amandmaju posebej
tako, da se najprej glasuje o amandmaju župana na amandma, če ta ni
sprejet, pa še o amandmaju, ki ga je vložil predlagatelj. |
|
80. člen |
(uskladitev predloga proračuna občine) |
(1) Ko je končano glasovanje o amandmajih, župan
ugotovi, kateri amandmaji so sprejeti ter ali je proračun medsebojno
usklajen po delih ter glede prihodkov, odhodkov in je z njim
zagotovljeno financiranje nalog občine v skladu z zakonom in sprejetimi
obveznostmi. Hkrati ugotovi, kateri amandmaji so sprejeti k odloku o
proračunu občine. |
(2) Če je proračun usklajen, svet glasuje o njem v
celoti. S sklepom, s katerim sprejme svet proračun, sprejme tudi
|
odlok o proračunu občine. |
(3) Če proračun ni usklajen, lahko župan prekine
sejo in zahteva, da strokovna služba prouči nastalo situacijo in
predlaga rok, v katerem se pripravi predlog za uskladitev. V skladu s
predlogom strokovne službe lahko župan prekine sejo in določi uro ali
datum nadaljevanja seje, na kateri bo predložen predlog uskladitve. |
(4) Ko je predlog uskladitve proračuna pripravljen,
ga župan obrazloži. O predlogu uskladitve ni razprave. |
(5) Svet glasuje najprej o predlogu uskladitve, če
je predlog sprejet, glasuje svet o proračunu v celoti in o odloku o
proračunu občine. |
(6) Če predlog uskladitve ni sprejet, proračun
občine ni sprejet. |
(7) Če proračun ni sprejet, določi svet rok, v
katerem mora župan predložiti nov predlog proračuna. |
(8) Nov predlog proračuna občine svet obravnava in o
njem odloča po določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za
sprejem odloka. |
|
81. člen |
(začasno financiranje) |
Če proračun ni sprejet pred začetkom leta, na
katerega se nanaša, sprejme župan sklep o začasnem financiranju, ki
velja največ tri mesece in se lahko na predlog župana podaljša s sklepom
sveta. Sklep o začasnem financiranju sprejema svet po določbah tega
poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za sprejem odloka. |
|
82. člen |
(rebalans proračuna občine) |
(1) Župan lahko med letom predlaga rebalans
proračuna občine. |
(2) Predlog rebalansa proračuna občine obravnavajo
delovna telesa sveta, vendar o njem ni javne razprave. |
(3) Rebalans proračuna občine sprejema svet po
določbah tega poslovnika, ki urejajo obravnavo in sprejem dopolnjenega
predloga proračuna. |
|
6.7 Postopek za sprejem prostorskih aktov |
|
83. člen |
(postopek za sprejem prostorskih aktov) |
(1) Prostorske akte, za katere je z zakonom, ki
ureja prostorsko načrtovanje, določen postopek, ki zagotavlja
sodelovanje občanov pri oblikovanju njihove vsebine, sprejme svet z
odlokom v eni obravnavi, ki se opravi v skladu z določbami tega
poslovnika, ki urejajo drugo obravnavo predloga odloka. |
(2) Če je k odloku sprejet amandma, ki spreminja s
predlogom prostorskega akta določeno prostorsko ureditev, ki je bila
razgrnjena in v javni obravnavi, se šteje, da prostorski akt ni sprejet
in se postopek o odloku konča. |
(3) Postopek sprejemanja prostorskega akta se začne
znova z razgrnitvijo predloga, v katerega je vključen amandma iz
prejšnjega odstavka. |
|
84. člen |
(postopek za sprejem obvezne razlage) |
(1) Vsakdo, ki ima pravico predlagati odlok, lahko
poda zahtevo za obvezno razlago določbe splošnega akta. |
(2) Zahteva mora vsebovati naslov splošnega akta,
označitev določbe s številko člena ter razloge za obvezno razlago. |
(3) Svet sprejema obvezno razlago po določbah tega
poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za sprejem odloka. |
(4) Sprejeta obvezna razlaga je sestavni del
splošnega akta in se objavi v uradnem glasilu občine. |
|
6.8 Postopek za sprejem prečiščenega
besedila splošnega akta |
|
85. člen |
(postopek za sprejem prečiščenega besedila
splošnega akta) |
(1) Po sprejetju sprememb in dopolnitev odloka, ki
spreminjajo oziroma dopolnjujejo najmanj eno tretjino njegovih členov,
se pripravi uradno prečiščeno besedilo tega splošnega akta. Uradno
prečiščeno besedilo statuta ali poslovnika se pripravi po vsaki sprejeti
spremembi in dopolnitvi statuta oziroma poslovnika. |
(2) Uradno prečiščeno besedilo se lahko pripravi
tudi, če ob sprejemu sprememb in dopolnitev odloka, tako določi svet. |
(3) Uradno prečiščeno besedilo določi svet z
glasovanjem brez obravnave. |
(4) Uradno prečiščeno besedilo se objavi v uradnem
glasilu. |
|
7 Volitve in imenovanja |
|
86. člen |
(volitve in imenovanja) |
(1) Volitve in imenovanja, za katere je po zakonu
ali statutu občine pristojen svet, se opravijo po določbah tega
poslovnika. |
(2) Kandidat je izvoljen oziroma imenovan, če je
zanj glasovala večina članov sveta, ki so glasovali. |
(3) Če se o kandidatu oziroma več kandidatih
glasuje tajno se za navzoče štejejo člani sveta, ki so prevzeli
glasovnice. Svet lahko opravi tajno glasovanje, če je bilo prevzetih
toliko glasovnic, kolikor mora biti navzočih članov sveta, da je
sklepčen. |
|
87. člen |
(glasovanje o kandidatih) |
(1) Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo,
se glasuje o kandidatih po abecednem vrstnem redu prve črke njihovih
priimkov, pri čemer se prva črka določi z žrebom. Vsak član sveta lahko
glasuje samo za enega od kandidatov. |
(2) Če se javno glasuje o več kandidatih za isto
funkcijo, se opravi javno poimensko glasovanje, pri katerem vsak član
sveta pove ime in priimek kandidata, za katerega glasuje. |
(3) Če svet odloči, da se glasuje tajno, se
glasovanje izvede po določbah tega poslovnika, ki veljajo za tajno
glasovanje. |
(4) Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo,
se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži zaporedna številka pred
imenom kandidata, za katerega se želi glasovati. |
(5) Če se glasuje za ali proti listi kandidatov, se
glasuje tako, da se na glasovnici obkroži beseda 'ZA' ali 'PROTI'. |
(6) Če se tajno glasuje o več kandidatih za več
istovrstnih funkcij, se lahko glasuje za največ toliko kandidatov, kot
je funkcij. |
|
88. člen |
(ponovno glasovanje) |
(1) Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo,
pa nihče od predlaganih kandidatov pri glasovanju ne dobi potrebne
večine, se opravi novo glasovanje. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o
tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ
glasov. Če pri prvem glasovanju več kandidatov dobi enako najvišje
oziroma enako drugo najvišje število glasov, se izbira kandidatov za
ponovno glasovanje med kandidati z enakim številom glasov določi z
žrebom. |
(2) Pri ponovnem glasovanju se glasuje o kandidatih
po vrstnem redu glede na število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju.
Če pa se ponovno glasuje o kandidatih, ki so pri prvem glasovanju dobili
enako število glasov, se glasuje po abecednem vrstnem redu kandidatov. |
(3) Če kandidat ne dobi potrebne večine oziroma, če
tudi pri ponovnem glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne večine ali
pa ni izvoljeno zadostno število kandidatov, se za manjkajoče kandidate
ponovi kandidacijski postopek in postopek glasovanja na podlagi novega
predloga kandidatur. |
|
7.1 Postopek za razrešitev |
|
89. člen |
(postopek za razrešitev) |
(1) Oseba, ki jo voli ali imenuje svet, se razreši
po postopku, ki ga določa ta poslovnik, če ni z drugim aktom določen
drugačen postopek. |
(2) Postopek za razrešitev se začne na predlog
predlagatelja, ki je osebo predlagal za izvolitev ali imenovanje ali na
predlog člana sveta. Če predlagatelj razrešitve ni komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja, se predlog razrešitve vloži pri
komisiji. |
(3) Predlog za razrešitev mora vsebovati
obrazložitev, v kateri so navedeni razlogi za razrešitev, sicer je ni
dovoljeno uvrstiti na dnevni red seje sveta. |
(4) Predlog za razrešitev mora biti vročen osebi, na
katero se nanaša, najmanj osem dni pred sejo sveta, na kateri bo
obravnavan. Oseba, na katero se razrešitev nanaša se lahko pisno
opredeli o predlogu razrešitve do seje sveta. |
(5) Župan uvrsti predlog za razrešitev na prvo sejo
sveta, do katere je mogoče upoštevati rok iz prejšnjega odstavka tega
člena. |
(6) Po končani obravnavi predloga za razrešitev svet
sprejme odločitev o predlogu z večino, ki je predpisana za izvolitev ali
imenovanje osebe, zoper katero je vložen predlog za razrešitev. |
(7) O razrešitvi se izda pisni odpravek sklepa s
pravnim poukom. |
|
7.2 Odstop članov sveta, članov delovnih
teles in drugih organov ter funkcionarjev občine |
|
90. člen |
(postopek za odstop) |
(1) Občinski funkcionarji imajo pravico odstopiti. |
(2) Županu in članom sveta na podlagi odstopa v
skladu z zakonom predčasno preneha mandat. Podžupanu preneha funkcija,
ko odstop pisno sporoči županu. |
(3) Pravico odstopiti imajo tudi člani delovnih
teles sveta, imenovani izmed drugih občanov, člani nadzornega odbora in
drugi imenovani, tudi če niso občinski funkcionarji. |
(4) Izjava o odstopu iz tretjega odstavka tega člena
mora biti dana v pisni obliki komisiji za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je
hkrati s predlogom za ugotovitev prenehanja članstva dolžna predlagati
svetu novega kandidata. |
|
8 Razmerje med županom in občinskim
svetom |
|
91. člen |
(razmerja med županom in občinskim svetom) |
(1) Župan in svet ter njegova delovna telesa
sodelujejo pri uresničevanju in opravljanju nalog občine. Pri tem
predvsem usklajujejo programe dela in njihovo izvrševanje, skrbijo za
medsebojno obveščanje in poročanje o uresničevanju svojih nalog in
nastali problematiki ter si prizadevajo za sporazumno razreševanje
nastalih problemov. |
(2) Župan skrbi za zakonitost dela sveta in je
dolžan svet sproti opozarjati na posledice nezakonitih odločitev.
|
|
92. člen |
(izvajanje odločitev občinskega sveta) |
(1) Župan ali po njegovem pooblastilu podžupan ali
direktor občinske uprav na vsaki redni seji sveta poročajo o izvrševanju
sklepov sveta. |
(2) V poročilu o izvršitvi sklepov sveta je potrebno
posebej obrazložiti tiste sklepe, ki niso izvršeni in navesti razloge za
neizvršitev sklepa. |
(3) Če sklepa sveta župan ne more izvršiti, mora
svetu predlagati nov sklep, ki ga bo možno izvršiti. |
|
9 Delo sveta v izrednem stanju |
|
93. člen |
(delo sveta v izrednem stanju) |
(1) V izrednem stanju oziroma izrednih razmerah, ko
je delovanje sveta ovirano, so dopustna odstopanja od postopkov in
načina delovanja sveta, ki jih določa statut in ta poslovnik. |
(2) Odstopanja se lahko nanašajo predvsem na roke
sklicevanja sej, predložitve predlogov oziroma drugih gradiv in rokov za
obravnavanje predlogov splošnih aktov občine. Če je potrebno, je mogoče
tudi odstopanje glede javnosti dela sveta. O odstopanjih odloči oziroma
jih potrdi svet, ko se sestane. |
|
10 Spremembe in dopolnitve ter razlaga
poslovnika |
|
94. člen |
(spremembe in dopolnitve poslovnika) |
(1) Za sprejem sprememb in dopolnitev poslovnika se
uporabljajo določbe tega poslovnika, ki veljajo za sprejem odloka. |
(2) Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme svet
z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov. |
|
95. člen |
(razlaga poslovnika) |
(1) Če pride do dvoma o vsebini posamezne določbe
poslovnika, razlaga med sejo sveta poslovnik predsedujoči. Če se
predsedujoči ne more odločiti, prekine obravnavo točke dnevnega reda in
naloži občinski upravi, kot pripravljavcu poslovnika, da poda svoje
mnenje. Če občinska uprava tega ne more opraviti na isti seji, pripravi
razlago posamezne poslovniške določbe do naslednje seje. |
(2) Kadar svet ne zaseda, razlaga poslovnik občinska
uprava. |
(3) Vsak član sveta lahko zahteva, da o razlagi
poslovnika, ki ga je dala občinska uprava, odloči svet. |
|
11 Prehodna in končna določba |
|
96. člen |
(prenehanje veljavnosti) |
Z dnem uveljavitve tega poslovnika preneha veljati
Poslovnik občinskega sveta Občine Žetale (Uradno glasilo slovenskih
občin, št. 9/10). |
|
97. člen |
(objava in začetek veljavnosti) |
Ta poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v
Uradnem glasilu slovenskih občin, razen določbe 52., 53. in 54. člena,
ki se začnejo uporabljati v naslednjem mandatnem obdobju. |
Številka: 032-0015/2015-9 |
Datum: 20. 11. 2017 |
|
|
Občina Žetale |
|
Anton Butolen, župan |
|