Na podlagi 29. in 36. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93; 6/94 – odločba US RS, 45/94 – odločba US RS in Uradni list RS, št. 57/94 in 14/95) in 23. in 33. člena statuta Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 28/95) je svet Mestne občine Murska Sobota na seji, dne 20. junija 1995 sprejel

P O S L O V N I K 

mestnega sveta Mestne občine Murska Sobota

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

S tem poslovnikom se ureja organizacija in način dela mestnega sveta Mestne občine Murska Sobota (v nadaljnjem besedilu: mestni svet) in njegovih delovnih teles, ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov mestnega sveta. 

Za člane mestnega sveta se na podlagi tega poslovnika uporablja naziv član mestnega sveta oziroma skrajšano “mestni svetnik” oziroma “mestna svetnica”.

2. člen

Mestni svet in njegova delovna telesa poslujejo v slovenskem jeziku. 

Delo mestnega sveta in njegovih delovnih teles je javno. Javnost se lahko omeji ali izključi samo, če tako zaradi splošnih koristi odloči mestni svet ali njegovo delovno telo.

3. člen

Mestni svet predstavlja predsednik mestnega sveta. V primeru odsotnosti predsednika, ga nadomešča podpredsednik mestnega sveta.

4. člen

Mestni svet ima svoj pečat z naslednjo vsebino: “Mestna občina Murska Sobota - Mestni svet.”

II. KONSTITUIRANJE MESTNEGA SVETA

1. Sklic in potek prve seje

5. člen

Prvo sejo novoizvoljenega mestnega sveta skliče dotedanji predsednik mestnega sveta. Do izvolitve predsednika mestnega sveta vodi sejo najstarejši član mestnega sveta. Če je ta zadržan, ali če odkloni vodenje seje, vodi sejo član mestnega sveta, ki ga določi mestni svet.

6. člen

Mestni svet se konstituira na svoji prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov mestnega sveta.

7. člen

Mestni svet imenuje na prvi seji Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Komisija ima predsednika in šest članov. V komisiji morajo biti zastopane politične stranke, ki imajo mandat v mestnem svetu.

8. člen

Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja se predloži poročilo občinske volilne komisije, potrdila o izvolitvi članov mestnega sveta in morebitne pritožbe kandidatov ali predstavnikov list.

9. člen

Mandate članov mestnega sveta potrdi mestni svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, potem ko dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter o vsebini in upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov ali predstavnikov list. 

Mestni svet skupaj odloči o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem mandatu pa odloča posebej. 

Član mestnega sveta, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata. Šteje se, da je mestni svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika liste kandidatov, vloženi pri mestnem svetu.

2. Volitve predsednika in podpredsednika mestnega sveta

10. člen

Mestni svet izvoli izmed svojih članov predsednika in podpredsednika mestnega sveta za dobo 4 let. 

Kandidata za predsednika mestnega sveta lahko predlaga najmanj četrtina članov mestnega sveta. 

Mestni svet izvoli predsednika mestnega sveta z javnim glasovanjem. 

Kandidat je izvoljen z večino glasov vseh članov sveta. Če pri prvem glasovanju noben kandidat ne dobi zahtevane večine, se glasovanje ponovi. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Če tudi v drugem krogu noben kandidat ne dobi potrebne večine se kandidacijski postopek ponovi. 

Predsednik sveta je lahko razrešen na predlog najmanj četrtine članov sveta. 

Na enak način kot predsednik se voli in razrešuje tudi podpredsednik sveta.

3. Imenovanje sekretarja mestnega sveta

11. člen

Mestni svet imenuje na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja sekretarja, ki pomaga predsedniku pri pripravi in vodenju sej sveta in organizira strokovno in administrativno delo za mestni svet in njegova delovna telesa. 

Če sekretar opravlja svoje delo na podlagi delovnega razmerja, ga sklene v mestni upravi.

III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV MESTNEGA SVETA

1. Splošne določbe

12. člen

Pravice in dolžnosti članov mestnega sveta so določene v ustavi, statutu mestne občine in v tem poslovniku. 

Člani mestnega sveta imajo pravico in dolžnost, da se udeležujejo sej mestnega sveta in njegovih delovnih teles, katerih člani so, pravico, da predlagajo obravnavo vprašanj in dajejo pobude, dolžnost varovanja podatkov zaupne narave, pravico do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije ob pogojih, ki so določeni s posebnim sklepom mestnega sveta.

13. člen

Član mestnega sveta ima pravico zahtevati od župana oziroma občinske uprave obvestila in pojasnila, ki so mu potrebna v zvezi z delom v mestnem svetu in njegovih delovnih telesih.

14. člen

Član mestnega sveta ne more biti klican na odgovornost zaradi mnenja, izjave ali glasu, ki ga je izrekel pri opravljanju svoje funkcije.

15. člen

Član mestnega sveta se je dolžan udeleževati sej mestnega sveta in njegovih delovnih teles, katerih član je. 

Član mestnega sveta, ki ne more priti na sejo mestnega sveta ali njegovega delovnega telesa, katerega član je, mora o tem in o razlogih za to obvestiti predsednika mestnega sveta oziroma predsednika delovnega telesa najpozneje do začetka seje, razen če tega ne more storiti zaradi višje sile. 

Če se član delovnega telesa iz neopravičenih razlogov ne udeleži treh sej v posameznem letu, lahko predsednik delovnega telesa predlaga njegovo razrešitev. 

Sekretar mestnega sveta vodi sprotno evidenco prisotnih članov na sejah mestnega sveta oz.njegovih delovnih teles.

2. Vprašanja in pobude

16. člen

Na redni seji mestnega sveta je praviloma predvidena posebna točka dnevnega reda za vprašanja in pobude članov mestnega sveta.

17. člen

Vprašanja članov mestnega sveta morajo biti kratka in postavljena tako, da je njihova vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru predsedujoči člana mestnega sveta na to opozori in ga pozove, da vprašanje ustrezno dopolni oziroma konkretizira.

18. člen

Pri obravnavi vprašanj in pobud morajo biti na seji mestnega sveta navzoči župan, tajnik mestne uprave in vodji posameznih oddelkov mestne uprave, glede na vsebino obravnavanih vprašanj.

19. člen

Član mestnega sveta ima pravico postaviti vprašanje županu v zadevah iz njegove pristojnosti in pristojnosti mestne uprave. 

Član mestnega sveta lahko postavi vprašanje pisno ali ustno na seji mestnega sveta. 

Ustno postavljeno vprašanje ne sme trajati več kot pet minut. 

Predsednik mestnega sveta mora pisno vprašanje takoj poslati županu.

20. člen

Če je vprašanje postavljeno pisno, mora župan odgovoriti nanj pisno najkasneje do naslednje seje mestnega sveta. 

Na ustno vprašanje mora župan odgovoriti na isti seji, na kateri je bilo vprašanje postavljeno. Če tega ne more storiti, mora to obrazložiti. V takem primeru mora na vprašanje odgovoriti pisno najkasneje do prve naslednje seje. 

Če odgovora v navedenem roku ni bilo mogoče pripraviti je potrebno člana mestnega sveta seznaniti z razlogi oziroma problemi pri pripravi odgovora in z rokom, v katerem bo odgovor prejel. 

Potem, ko je član mestnega sveta na seji dobil odgovor na svoje ustno vprašanje, ima pravico postaviti dopolnilno vprašanje, ki ne sme trajati več kot tri minute.

21. člen

Predsednik mestnega sveta odgovor župana na pisno vprašanje takoj pošlje članu mestnega sveta, ki ga je postavil in z njim seznani tudi vse člane mestnega sveta. 

Potem, ko je član mestnega sveta dobil odgovor na svoje pisno vprašanje, ima pravico postaviti dopolnilno vprašanje. Postavi ga lahko pisno ali ustno na prvi naslednji seji mestnega sveta. 

Če vprašanje opozarja na posebno problematiko lahko mestni svet sklene, da se obravnava kot posebna točka dnevnega reda.

22. člen

Član mestnega sveta ima pravico dati pobudo županu za ureditev določenih vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov. 

Pobudo lahko da pisno ali ustno na seji mestnega sveta. 

Ustno dana pobuda ne sme trajati več kot pet minut. 

Pisno pobudo član mestnega sveta predloži predsedniku mestnega sveta, ta pa z njo seznani druge člane.

23. člen

Če se pisna pobuda nanaša na zadeve iz pristojnosti župana, jo predsednik mestnega sveta takoj pošlje županu. 

Župan mora odgovoriti na pobudo člana mestnega sveta v 30 dneh od dne, ko je dobil pisno pobudo, ali od dneva seje mestnega sveta, na kateri je bila dana ustna pobuda.

IV. DELOVNO PODROČJE MESTNEGA SVETA

24. člen

Mestni svet opravlja zadeve iz svojih pristojnosti, ki jih določajo ustava, zakoni, statut mestne občine in odloki izdani na podlagi statuta. Pristojnosti mestnega sveta so določene v statutu mestne občine.

V. SEJE MESTNEGA SVETA

1. Sklicevanje sej

25. člen

Predsednik sklicuje seje mestnega sveta na lastno pobudo, mora pa jih sklicati na zahtevo najmanj četrtine članov sveta, nadzornega odbora in župana. 

Predsednik mora sklicati sejo sveta praviloma enkrat mesečno, vendar pa najmanj enkrat v treh mesecih. 

Seje mestnega sveta so praviloma v začetku tedna. Če predsednik mestnega sveta na predlog župana ne skliče seje v roku enega meseca od podanega predloga, jo lahko skliče župan. 

Sklic seje s predlogom dnevnega reda in gradivo se pošlje članom mestnega sveta praviloma 7 dni pred dnem, določenim za sejo mestnega sveta. 

Sklic seje in gradivo za sejo se pošlje tudi županu, podžupanoma, tajniku mestne upave, vodjem oddelkov mestne uprave in predstavnikom javnih občil. 

Če se gradivo za posamezne točke dnevnega reda izjemoma posreduje članom mestnega sveta v krajšem roku, kot je določeno v tem poslovniku, oz.se gradiva predložijo na seji, mora predlagatelj obrazložiti razloge, zaradi katerih gradivo ni bilo posredovano pravočasno.

26. člen

Predsednik mestnega sveta določi katere druge udeležence se lahko povabi na sejo mestnega sveta ali k obravnavi posamezne zadeve.

27. člen

Izredna seja se skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje. 

Izredno sejo skliče predsednik mestnega sveta na svojo pobudo ali na zahtevo župana, najmanj četrtine članov mestnega sveta, ali nadzornega odbora. 

V zahtevi za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za njen sklic. Zahtevi mora biti predloženo gradivo o zadevah, o katerih naj mestni svet odloča. 

Če predsednik mestnega sveta ne skliče izredne seje, kadar je to zahtevano v skladu s prejšnim odstavkom, jo lahko skliče župan.

28. člen

Izredno sejo lahko skliče predsednik mestnega sveta tudi v krajšem roku, kakor je določen v 26. členu. Dnevni red izredne seje lahko predlaga tudi na sami seji. 

Gradivo za izredno sejo se lahko predloži članom mestnega sveta tudi na sami seji.

2. Potek seje

29. člen

Ko predsedujoči začne sejo, obvesti mestni svet, kdo izmed članov ga je obvestil, da je zadržan in se seje ne more udeležiti. 

Predsedujoči nato ugotovi, ali je mestni svet sklepčen. Predsedujoči obvesti člane mestnega sveta, kdo je povabljen na sejo. 

Na začetku seje predsedujoči lahko daje pojasnila v zvezi z delom na seji in v zvezi z drugimi vprašanji.

30. člen

Mestni svet na začetku določi dnevni red. Pri določanju dnevnega reda mestni svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red razširi in nato o predlogih za skrajšanje rokov, združitev obravnav ali hitri postopek.

31. člen

Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po določenem vrstnem redu. 

Med sejo lahko mestni svet spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda.

32. člen

Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda poda predlagatelj oziroma predstavnik predlagatelja dopolnilno obrazložitev. Obrazložitev se lahko časovno omeji. 

Če predlagatelj zadeve ni župan, poda le-ta mnenje k obravnavani zadevi. Za predlagateljem dobi besedo poročevalec delovnega telesa. 

Za tem dobijo besedo člani mestnega sveta po vrstnem redu, kakor so se priglasili k razpravi. 

Ko je vrstni red priglašenih razpravljalcev izčrpan, predsedujoči vpraša, ali želi še kdo razpravljati.

33. člen

Govornik sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu. 

Če se govornik ne drži dnevnega reda, ga predsedujoči opozori. 

Če se govornik tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda, mu predsedujoči lahko vzame besedo. Zoper odvzem besede lahko član mestnega sveta ugovarja. O ugovoru odloči mestni svet brez razprave.

34. člen

Razprave posameznih članov mestnega sveta in drugih udeležencev na seji niso časovno omejene, če ni v tem poslovniku drugače določeno. 

Mestni svet lahko na predlog predsedujočega ali na zahtevo člana mestnega sveta odloči, da lahko govornik o istem vprašanju govori le enkrat, lahko pa mu omeji tudi trajanje govora, vendar ne na manj kot 5 minut. 

Odločitev o omejitvi razprave sprejme mestni svet pred začetkom razprave. 

Član mestnega sveta ima takoj po razpravi predhodnega razpravljalca pravico do replike.

35. člen

Članu mestnega sveta, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. 

Predsedujoči da po tem govoru pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda. Če član mestnega sveta ni zadovoljen s pojasnilom, odloči mestni svet o vprašanju brez razprave.

36. člen

Ko predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, sklene razpravo. 

Če je na podlagi razprave treba pripraviti predloge odločitev ali stališč, se razprava prekine in se nadaljuje po predložitvi teh predlogov.

37. člen

Predsedujoči lahko med sejo prekine delo mestnega sveta in odloči, kdaj se bo nadaljevalo. 

Predsedujoči prekine delo mestnega sveta, če ugotovi, da seja ni več sklepčna, če so potrebna posvetovanja, če je treba dobiti mnenja delovnih teles ali župana in v drugih primerih, kadar tako sklene mestni svet. 

Če je delo mestnega sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna, sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo za ta dan konča.

38. člen

Če mestni svet o zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave, ali če ni pogojev za odločanje, ali če mestni svet o zadevi ne želi odločati na isti seji, se razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej. 

Ko so vse točke dnevnega reda izčrpane, mestni svet konča sejo.

3. Vzdrževanje reda na seji

39. člen

Za red na seji mestnega sveta skrbi predsedujoči.

40. člen

Na seji mestnega sveta ne sme nihče govoriti, dokler mu predsedujoči ne da besede. 

Predsedujoči skrbi, da govornika nihče ne moti med govorom. Govornika lahko opomni na red ali mu seže v besedo le predsedujoči.

41. člen

Za kršitev reda na seji mestnega sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe: 

– opomin, 

– odvzem besede, 

– odstranitev s seje ali z dela seje.

42. člen

Opomin se lahko izreče članu mestnega sveta, če govori, čeprav mu predsedujoči ni dal besede, če sega govorniku v besedo, ali če na kak drug način krši red na seji in določbe tega poslovnika.

43. člen

Odvzem besede se lahko izreče članu mestnega sveta, če s svojim govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika, pa je bil na tej seji že večkrat opomnjen naj spoštuje red in določbe tega poslovnika.

44. člen

Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče članu mestnega sveta, če kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji tako, da onemogoča delo mestnega sveta.

45. člen

Član mestnega sveta, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, mora takoj zapustiti dvorano.

46. člen

Predsedujoči odredi, da se odstrani iz dvorane in iz poslopja, v katerem je seja, vsak drug udeleženec, ki krši red na seji.

47. člen

Če predsedujoči z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji mestnega sveta, jo prekine.

4. Odločanje

48. člen

Mestni svet veljavno odloča, če je na seji navzočih večina njegovih članov, to je več kot polovica njegovih članov. 

Za sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost članov mestnega sveta v dvorani. 

Navzočnost na seji se ugotavlja na začetku seje, pred vsakim glasovanjem in na začetku nadaljevanja prekinjene seje. 

Navzočnost na seji se lahko ugotavlja tudi med sejo, če predsedujoči ugotovi, da je potrebno preveriti sklepčnost.

49. člen

Mestni svet sprejema odločitve z večino glasov navzočih članov, razen če z zakonom, statutom mestne občine ali s tem poslovnikom ni določena drugačna večina.

50. člen

Mestni svet praviloma odloča z javnim glasovanjem. Član mestnega sveta ima pravico obrazložiti svoj glas pred glasovanjem, razen če ta poslovnik ne določa drugače. Njegova obrazložitev ne sme trajati dalj kot dve minuti, predsedujoči pa jo lahko podaljša na največ pet minut. 

Člani mestnega sveta glasujejo tako, da se opredelijo za eno izmed naslednjih možnosti: “ZA”, “PROTI “ ali “VZDRŽAN”.

51. člen

Če član mestnega sveta ugovarja, na osnovi utemeljenega razloga, poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, se glasovanje lahko ponovi. O ponovitvi glasovanja odloči mestni svet brez razprave na predlog člana mestnega sveta, ki ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, ali na predlog predsedujočega.

52. člen

Predsedujoči po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanja.

53. člen

Člani mestnega sveta se izjavljajo poimensko, če tako odloči mestni svet na obrazložen predlog predsednika mestnega sveta oziroma člana mestnega sveta. Člane mestnega sveta se pozove k poimenskemu glasovanju po abecednem vrstnem redu. 

Poimensko se glasuje tako, da se vsak poklicani član mestnega sveta opredeli za eno izmed naslednjih možnosti: “ZA”, “PROTI” ali “VZDRŽAN”. 

Po končanem glasovanju se zaradi preverjanja ponovno pokličejo člani mestnega sveta, za katere v seznamu ni zaznamovano, da so glasovali.

54. člen

Mestni svet tajno glasuje o zadevah, za katere se tako odloči večina prisotnih članov mestnega sveta. 

Tajno se glasuje z glasovnicami. 

Glasovnice so enake velikosti, oblike in barve in so overjene s pečatom mestnega sveta. 

Glasovnica vsebuje predlog o katerem se odloča in opredelitev “ZA” in “PROTI”. Na dnu glasovnice je beseda “ZA” na desni, beseda “PROTI” pa na levi strani. Član mestnega sveta glasuje tako, da obkroži besedo “ZA” ali besedo “PROTI”. 

Tajno glasovanje vodi predsedujoči in dva člana mestnega sveta, ki ju na predlog predsedujočega določi mestni svet.

5. Zapisnik seje

55. člen

O vsaki seji mestnega sveta se piše zapisnik, ki se članom mestnega sveta pošlje praviloma s sklicem naslednje seje. 

Zapisnik obsega podatke o udeležbi na seji in glavne podatke o delu na seji, zlasti o zadevah o katerih se je razpravljalo, z imeni razpravljalcev, o sklepih, ki so bili na seji sprejeti in o izidih glasovanja o posameznih zadevah. 

Na dnevnem redu vsake seje mestnega sveta mora biti prva točka potrditev zapisnika prejšnje seje. Vsak član mestnega sveta ima pravico podati pripombe na zapisnik. 

O utemeljenosti pripomb k zapisniku odloči mestni svet. Če so pripombe sprejete, se zapišejo v zapisnik ustrezne spremembe. 

Sprejeti zapisnik podpišeta predsedujoči in sekretar mestnega sveta. 

Za zapisnik skrbi sekretar mestnega sveta.

56. člen

Potek seje se snema na magnetofonski trak, ki se hrani 4 leta. Član mestnega sveta je upravičen do magnetograma seje.

57. člen

Ravnanje z akti in z gradivom zaupne narave določi mestni svet s posebnim aktom.

58. člen

Člani mestnega sveta imajo pravico vpogleda v spise in v gradivo, ki se hrani v pristojnih službah mestne občine. Vpogled v spise in gradivo, ki vsebujejo podatke osebne narave, je dopusten le članom mestnega sveta, na katere se ti podatki nanašajo.

59. člen

Izvirniki odlokov in vse gradivo, ki jih je obravnaval mestni svet ali njegova delovna telesa se hranijo v arhivu mestnega sveta. Tam se hranijo tudi magnetofonski posnetki sej.

VI. PROGRAM DELA MESTNEGA SVETA

60. člen

Mestni svet sprejme letni program dela, v katerem določi vprašanja, ki jih bo svet obravnaval v tekočem letu in časovno opredelitev obravnave posameznih vprašanj ter delovna telesa, ki se bodo vključevala v obravnavo vprašanj. 

Predloge za vključitev posameznih vprašanj v program dela dajejo člani mestnega sveta in 

politične stranke, ki imajo mandat v mestnem svetu ter župan. 

Na podlagi programa dela predsednik mestnega sveta po posvetovanju z županom uvršča posamezna vprašanja na dnevni red sej mestnega sveta ter določa za obravnavo posameznih točk delovna telesa.

VII. PREDSEDNIK IN PODPREDSEDNIK MESTNEGA SVETA

1. Predsednik mestnega sveta

61. člen

Predsednik mestnega sveta predstavlja mestni svet, ga sklicuje in vodi njegove seje. 

Predsednik mestnega sveta: 

– sklicuje in vodi seje mestnega sveta, 

– podpisuje akte, ki jih sprejme mestni svet, 

– skrbi za urejanje in uresničevanje z zakonom, statutom mestne občine in s tem poslovnikom določenih razmerij z županom in mestno upravo, 

– skrbi za izvajanje poslovnika mestnega sveta, 

– dodeljuje zadeve v obravnavo delovnim telesom mestnega sveta, 

– opravlja druge naloge v skladu z ustavo, z zakonom, statutom mestne občine in s poslovnikom mestnega sveta. 

Predsednik mestnega sveta opravlja svojo funkcijo do prve seje novoizvoljenega mestnega sveta.

62. člen

Predsednik mestnega sveta je za svoje delo odgovoren mestnemu svetu.

2. Podpredsednik mestnega sveta

63. člen

Podpredsednik pomaga predsedniku mestnega sveta pri njegovem delu in opravlja v dogovoru z njim posamezne zadeve z njegovega delovnega področja. 

Podpredsednik nadomešča predsednika v primeru njegove odsotnosti oziroma zadržanosti. 

Podpredsednik je za svoje delo odgovoren mestnemu svetu.

VIII. DELOVNA TELESA MESTNEGA SVETA

64. člen

Mestni svet ustanovi delovna telesa za proučevanje posameznih zadev iz pristojnosti mestnega sveta. V skladu s statutom mestne občine se z odlokom določijo pristojnosti in sestava posameznega delovnega telesa. 

V skladu s programom dela mestnega sveta se delovna telesa vključujejo v obravnavo posameznih vprašanj.

65. člen

Predsednika in člane delovnih teles imenuje mestni svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja izmed članov mestnega sveta in drugih občanov. Predsednika delovnega telesa imenuje mestni svet izmed članov mestnega sveta.

66. člen

Predsednika in člane komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja imenuje mestni svet izmed članov mestnega sveta. 

Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja: 

– obravnava vprašanja iz pristojnosti mestnega sveta, ki so povezana z volitvami, imenovanji razrešitvami in administrativnimi zadevami, 

– daje predloge za sestavo delovnih teles mestnega sveta, 

– daje predloge za določitev plače županu ter nadomestil občinskim funkcionarjem, 

– opravlja druge naloge v skladu z zakoni in statutom mestne občine.

67. člen

Poleg delovnih teles ustanovljenih s statutom mestne očine, ustanavlja mestni svet po potrebi še druga stalna in občasna telesa z odlokom, v katerem opredeli njihovo število, sestavo in delovno področje.

68. člen

Delovno telo ima predsednika in največ osem članov. 

Predsednik delovnega telesa organizira in vodi delo delovnega telesa, sklicuje in vodi seje, skrbi za izvajanje sprejetih sklepov ter opravlja druge zadeve, ki jih določa statut mestne občine in ustanovitveni akt.

69. člen

Delovno telo dela na sejah. Delovno telo lahko sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov. Delovno telo sprejema odločitve z večino glasov prisotnih članov. Glasovanje je javno. O vsaki seji delovnega telesa se piše zapisnik. Zapisnik piše tajnik delovnega telesa, ki ga imenuje delovno telo izmed delavcev mestne uprave.

70. člen

V dnevni red sej delovnega telesa se uvrščajo zadeve, ki so mu dodeljene v obravnavo. V obravnavani zadevi delovno telo oblikuje poročilo mestnemu svetu. 

Delovno telo mora poročilo poslati predsedniku mestnega sveta najkasneje 8 dni pred sejo mestnega sveta. Delovno telo izmed svojih članov določi poročevalca, ki bo na seji mestnega sveta predstavil poročilo delovnega telesa.

71. člen

Delovno telo lahko zahteva od župana, od mestne uprave, državnih organov ter javnih zavodov in skladov podatke in posamezne dokumente, ki so pomembni pri oblikovanju poročila delovnega telesa. 

Strokovno in administrativno tehnično delo za delovna telesa zagotavljajo sekretar mestnega sveta in strokovni delavci mestne uprave.

Seje delovnih teles so praviloma odprte za javnost. Delovno telo lahko sklene, da se seja ali njen del zapre za javnost.

72. člen

Na sejo delovnega telesa so vabljeni predstavniki predlagatelja, kadar obravnava njihove predloge 

Na sejo delovnega telesa so lahko vabljeni tudi predstavniki institucij, katerih delo je neposredno povezano z vsebino obravnavane problematike.

IX. AKTI MESTNEGA SVETA

1. Splošne določbe

73. člen

Mestni svet sprejema statut, poslovnik za delo mestnega sveta, odloke, odredbe, pravilnike in navodila, prostorske in druge plane razvoja občine, proračun, zaključni račun, soglasja, stališča in priporočila, poročila, obvezne razlage sprejetih aktov in druge akte, določene z zakonom in s statutom mestne občine.

74. člen

Akte, ki jih sprejema mestni svet, podpisuje predsednik mestnega sveta. 

Na izvirnike aktov mestnega sveta se da pečat mestnega sveta, izvirniki aktov se hranijo v arhivu mestne občine.

2. Postopek za sprejem odloka

75. člen

Odloki in drugi splošni ter posamični akti se sprejemajo po postopku in načinu, ki je določen v statutu mestne občine.

3. Postopek za obvezno razlago odloka

76. člen

Zahtevo za obvezno razlago odloka lahko poda vsak, ki ima pravico predlagati odlok. 

Zahteva iz prejšnjega odstavka tega člena mora vsebovati naslov odloka, označitev člena, za katerega se zahteva obvezna razlaga in razloge zanjo.

77. člen

Zahtevo za obvezno razlago odloka pošlje predsednik mestnega sveta komisiji za statut in pravna vprašanja. Preden začne komisija obravnavo, lahko zahteva mnenje ustreznih teles mestnega sveta in predlagatelja odloka. 

Če komisija za statut in pravna vprašanja ugotovi, da je zahteva za obvezno razlago odloka utemeljena, pripravi predlog za obvezno razlago in ga pošlje mestnemu svetu v sprejem. 

Če komisija ugotovi, da zahteva za obvezno razlago odloka ni utemeljena, obvesti o tem predlagatelja. 

Predlog za obvezno razlago odloka obravnava mestni svet po postopku, ki je določen v statutu mestne občine za obravnavanje predloga odloka.

X. RAZMERJA MESTNEGA SVETA DO ŽUPANA

78. člen

Mestni svet obvešča župana o svojih sejah, sprejetih sklepih in mu pošilja gradiva, ki se obravnavajo na sejah mestnega sveta. 

Župan ima pravico udeleževati se sej mestnega sveta in na njih razpravljati, predlagati sklic redne ali izredne seje mestnega sveta ter predlagati obravnavanje določenih zadev na seji mestnega sveta. 

Mestni svet lahko zahteva, da župan poroča mestnemu svetu o izvrševanju odlokov in drugih aktov, ki jih je sprejel mestni svet ter o drugih ukrepih iz svoje pristojnosti in njihovih učinkih. Župan lahko poroča o izvrševanju odločitev mestnega sveta pisno ali ustno na seji mestnega sveta. 

Župan ima pravico na svojo pobudo poročati mestnemu svetu o svojem delu in o stanju na posameznem področju.

XI. JAVNOST DELA

79. člen

Mestni svet obvešča javnost o svojem delu ter o odločitvah in stališčih glede zadev, ki jih je obravnaval.

80. člen

Vabila in gradiva, ki jih obravnava mestni svet se pošljejo predstavnikom javnih občil. Predstavniki javnih občil imajo pravico, da so navzoči na sejah mestnega sveta ter da obveščajo javnost o delu mestnega sveta. 

Mestni svet lahko sklene, da bo o posameznem vprašanju razpravljal brez navzočnosti predstavnikov javnih občil. 

Predlogi aktov in druga gradiva, ki jih obravnava mestni svet, se lahko v celoti ali v povzetku objavijo v posebnem glasilu mestne občine, lahko pa tudi v javnih občilih. 

Način objavljanja predlogov aktov in drugega gradiva, ki ga obravnava mestni svet, določi predsednik mestnega sveta.

81. člen

Javnosti niso dostopni dokumenti in gradivo mestnega sveta, ki so zaupne narave. 

Vrste in stopnje zaupnosti ter ravnanje z zaupnimi dokumenti in gradivom se določijo s posebnimi predpisi. 

Član mestnega sveta ne sme sporočiti podatkov iz dokumentov in gradiva, ki so zaupne narave.

82. člen

Mestni svet lahko sklene, da se o seji izda uradno obvestilo za javnost ali za javna občila. Uradno obvestilo se da zlasti o sejah ali delih sej mestnega sveta, ki so potekale brez navzočnosti javnosti. Mestni svet lahko sklene, da se da uradno obvestilo tudi v drugih primerih. 

Besedilo uradnega obvestila določi predsednik mestnega sveta.

XII. DELO MESTNEGA SVETA V VOJNEM ALI IZREDNEM STANJU

83. člen

V vojnem ali izrednem stanju dela mestni svet po določbah tega poslovnika, kolikor ni v drugem aktu mestnega sveta drugače določeno.

84. člen

Če mestni svet ne sprejme poslovnika za delo v vojnem ali izrednem stanju, so v vojnem ali izrednem stanju v skladu z nastalimi razmerami ter potrebami obrambe in varnosti dopustna odstopanja od določb tega poslovnika: 

– glede rokov, določenih za sklicevanje sej mestnega sveta in njegovih delovnih teles ali za pošiljanje gradiva 

– glede načina sklicevanja sej in pošiljanja gradiva, prostorov, kraja in časa sklicevanja sej, 

– glede rokov za obravnavanje odlokov in drugih aktov 

– glede javnosti dela in obveščanja javnosti o delu mestnega sveta.

85. člen

V vojnem ali izrednem stanju predsednik mestnega sveta ugotavlja in obvešča župana: 

– da se mestni svet ne more sestati, 

– da so prenehale okoliščine, zaradi katerih se mestni svet ni mogel sestati.

86. člen

Če se v vojnem ali izrednem stanju mestni svet ne more sestati in zato župan sprejema odločitve iz 37. člena statuta mestne občine, mestni svet obravnava te odločitve in odloči o njihovi potrditvi takoj, ko se sestane.

87. člen

V vojnem ali izrednem stanju morajo člani mestnega sveta osebno ali prek pristojnih organov mestne občine nemudoma obveščati predsednika mestnega sveta o naslovu in telefonih, na katerem so dosegljivi.

XIII. RAZLAGA POSLOVNIKA

88. člen

Če pride do dvoma o vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga poslovnik med sejo predsednik mestnega sveta. 

Zunaj seje daje razlago poslovnika komisija za statut in pravna vprašanja. 

Vsak član mestnega sveta lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki jo je dala komisija ali predsednik mestnega sveta, odloči mestni svet.

XIV. KONČNA DOLOČBA

89. člen

Poslovnik mestnega sveta začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Z dnem uveljavitve tega poslovnika preneha veljati poslovnik Skupščine občine Murska Sobota (Uradne objave, št. 2/92) in začasni poslovnik o delu mestnega sveta Mestne občine Murska Sobota, ki ga je mestni svet sprejel na seji dne 23. decembra 1994 in 27. januarja 1995.

Št. 028-7/95

Murska Sobota, dne 20. junija 1995.