|
Na podlagi 12., 25. člena
zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč
(Uradni list SRS, št. 34/84 in Uradni list RS, št. 26/90), 21., 29. in
61. člena
zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – Odl.
US, 45/94 – Odl. US in Uradni list RS, št. 57/94, 14/95, 20/95 – Odl.
US, 63/95 – obvezna razlaga, 9/96 – Odl. US, 44/96 – Odl. US in 26/97
ter 10/98, 3. in 25. člena
zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 47/87, 5/90 in
Uradni list RS, št. 10/91, 13/93, 66/93, 61/96 – Odl. US, 35/97),
pravilnika o prevozu, pokopu, izkopu in prekopu posmrtnih ostankov
(Uradni list RS, št. 70/97), 19. člena
statuta Občine Trebnje (Uradni
list RS, št. 50/95), je Občinski svet občine Trebnje na 36. seji dne 4.
11. 1998 sprejel |
|
|
O D L O K |
|
|
o pokopališkem redu v Občini
Trebnje |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
S tem odlokom se določa način in čas pokopa ter prekopa, zvrsti grobov,
okvirne tehnične normative za grobove, vzdrževanje reda, čistoče in miru
na pokopališču, posege na objektih in v prostor na pokopališču,
mirovalno dobo za grobove, pogrebne svečanosti in druge zadeve v zvezi s
pokopališčem na območju Občine Trebnje. |
|
|
2. člen |
|
|
Na območju Občine Trebnje so pokopališča na naslednjih krajih: |
|
|
1. Beli Grič, |
|
|
2. Čatež, |
|
|
3. Dobrnič, |
|
|
4. Grm, |
|
|
5. Mirna na Dolenjskem, |
|
|
6. Mokronog, |
|
|
7. Sela pri Šumberku, |
|
|
8. Sveti Vrh, |
|
|
9. Šentlovrenc, |
|
|
10. Šentrupert, |
|
|
11. Štatenberk, |
|
|
12. Trebnje, |
|
|
13. Trebelno, |
|
|
14. Veliki Gaber. |
|
|
3. člen |
|
|
Pokopališča so namenjena pokopavanju umrlih ne glede na njihovo
bivališče, veroizpoved, državljanstvo, narodnost in raso. |
|
|
Na pokopališčih, določenih v 2. členu tega odloka, se pokopavajo vsi
umrli v območju, za katerega je pokopališče namenjeno, razen, če je
umrli pred smrtjo izrazil željo, da želi biti pokopan na pokopališču v
drugem kraju, ali če tako želijo svojci umrlega. |
|
|
4. člen |
|
|
Pokopališča v Občini Trebnje upravljajo krajevne skupnosti, ki lahko
upravljanje prenesejo koncesionarjem. |
|
|
Pogrebne storitve in pokopališko dejavnost se prenese na koncesionarje,
v skladu s posebnim odlokom, ki ga sprejme občinski svet. |
|
|
5. člen |
|
|
O razširitvi, opustitvi in določitvi nove lokacije pokopališča po
predhodnem soglasju zdravstvenega inšpektorja in v skladu s planskimi
akti Občine Trebnje odloči občinski svet na predlog župana. |
|
|
Za novo pokopališče je lahko določeno zemljišče, ki ni močvirnato in
kjer podtalne vode ne vplivajo na studence, vodnjake, ribnike, vodno
rekreacijske površine ipd. |
|
|
II. NAČIN IN ČAS POKOPA |
|
|
6. člen |
|
|
Umrle se čuva v mrliški vežici, izjemoma pa doma na krajevno običajen
način, upoštevajoč voljo pokojnika oziroma njihovih ožjih svojcev.
Posmrtni ostanki se morajo prepeljati s kraja smrti na kraj, kjer se
čuva le z avtomobilom za prevoz posmrtnih ostankov (furgon), v
transportni, nepropustni krsti, ki je sestavljena iz zunanje lesene
krste in neprodušno zacinjene notranje krste iz cinka ali katerega koli
drugega samorazkrojlivega materiala. Če je bil vzrok smrti nalezljiva
bolezen, je treba posmrtne ostanke zaviti še v mrtvaški prt, prepojen z
antiseptično raztopino. Prevoz posmrtnih ostankov z avtobusom,
avtomobilom ali tovornjakom je dovoljen samo, če se ne vozijo hkrati z
njim potniki ali drug tovor in so posmrtni ostanki opremljeni v skladu z
določili tega člena. |
|
|
Izjemoma se lahko prevoz ali prenos umrlega v težko dostopnih krajih in
ob neugodnih vremenskih razmerah s kraja smrti, opravi tudi v skladu s
krajevno običajnim načinom. |
|
|
Prenos na pokopališče je dovoljen po tem, ko je ugotovljen nastop smrti
po predpisih o mrliški pregledni službi. |
|
|
7. člen |
|
|
Pokop umrlega se opravi na pokopališči v skladu s krajevnimi običaji. |
|
|
Način pokopa in pogrebne svečanosti je treba opraviti v skladu z voljo
umrlega. Če umrli ni izrazil svojo voljo, odloči o tem oseba, ki je
stalno živela z njim ali druga z zakonom določena oseba oziroma v
primeru, da umrli ni imel svojcev, odloča o načinu pokopa za zadeve
socialnega skrbstva pristojen organ občine v kateri je oseba umrla ali
bila najdena. |
|
|
Anonimni pokop se opravi po volji umrlega. Anonimni pokop se opravi s
pokopom krste ali žare oziroma z raztrositvijo pepela na posebej
določenem prostoru brez označbe imena umrlega. |
|
|
8. člen |
|
|
Pokop oziroma upepelitev se opravi na podlagi listine o prijavi smrti
matičarju in po preveritvi njenega dejanskega nastopa, ki jo opravi
pooblaščena oseba po predpisih o mrliški pregledni službi. |
|
|
Pokop oziroma upepelitev se opravi, ko je preteklo najmanj 36 ur od
nastopa smrti. |
|
|
Po ugotovljeni smrti se pokop prijavi upravljalcu pokopališča, ki v
dogovoru s svojci umrlega in predstavnikom verske skupnosti, če gre za
verski pogreb, določi točen čas pokopa. |
|
|
Z njim se dogovori o vseh pokopaliških in pogrebnih storitvah. |
|
|
9. člen |
|
|
Če pokop in pogrebne svečanosti organizira lokalna skupnost, društvo ali
združenje, se umrli izjemoma pred pokopom lahko položi tudi na določen
kraj zunaj pokopališča. |
|
|
Verske skupnosti lahko v skladu s pokopališkim redom položijo umrlega
stanovskega predstavnika do pokopa v objekt, ki je namenjen opravljanju
verskih obredov. |
|
|
10. člen |
|
|
Pokop se opravi na pokopališču. |
|
|
Pokop zunaj pokopališča je dovoljen samo v izjemnih primerih na podlagi
dovoljenja za notranje zadeve pristojnega upravnega organa, po
predhodnem soglasju za zadeve zdravstvenega varstva pristojnega organa,
kjer se pokop opravi. |
|
|
Dovoljeni so naslednji načini pokopa: |
|
|
– umrli se položi v krsto in se pokoplje v grob za klasičen pokop, v
vrstni grob ali grobišče; |
|
|
– upepeljeni ostanki umrlega se shranijo v žaro in pokopljejo v grob za
klasični pokop ali v žarni grob; |
|
|
– upepeljeni ostanki umrlega se raztresejo na posebej določenem prostoru
na pokopališču ali izjemoma zunaj pokopališča, za kar da dovoljenje
pristojna upravna enota. |
|
|
11. člen |
|
|
Stroške pokopa morajo poravnati dediči umrlega oziroma oseba, ki je
naročila pokop. |
|
|
V primeru, da ni dedičev ali če niso le-ti sposobni poravnati stroške
pokopa, poravna stroške občina, ki ima pravico do povračila pogrebnih
stroškov iz zapuščine umrlega. |
|
|
12. člen |
|
|
Na pokopališčih v Občini Trebnje se opravljajo pokopi vsak dan, v skladu
z dogovorom med upravljalcem pokopališča in svojci umrlega. |
|
|
Uporabo vežice in njen obratovalni čas določa upravljalec pokopališča. |
|
|
V času, ko je mrliška vežica zaprta, se lahko vstopi samo na podlagi
predhodnega soglasja upravljalca pokopališča. |
|
|
III. IZKOP ALI PREKOP POSMRTNIH OSTANKOV |
|
|
13. člen |
|
|
Izkop ali prekop posmrtnih ostankov je dovoljen samo v navzočnosti
pooblaščena zdravnika in zdravstvenega inšpektorja. |
|
|
Osebe, ki delajo pri izkopu ali prekopu posmrtnih ostankov, morajo med
delom čez zaščitno obleko nositi gumijast predpasnik, dolge gumijaste
rokavice in gumijaste škornje. Obleka in obutev se ne sme uporabljati v
druge namene in se mora po vsaki uporabi očistiti. |
|
|
14. člen |
|
|
Izvedbo izkopa in prekopa oziroma prenosa žare opravi pristojni
koncesionar, ki opravlja pokopališko in pogrebno dejavnost ali ustrezna
druga pogrebna firma. Ob prekopu je potrebno neposredno okolico
dezinficirati z ustreznim dezinfekcijskim sredstvom. |
|
|
Izkop in prenos posmrtnih ostankov na drugo pokopališče mora biti
izvedeno v istem dnevu in sicer praviloma v času od 1. oktobra do 31.
marca. |
|
|
Dovoljenje za izkop in prekop posmrtnih ostankov izda Občina Trebnje, ko
so izpolnjeni predpisani pogoji za izdajo zaprošenega dovoljenja in
podana vsa soglasja sorodnikov pokojnega. |
|
|
IV. UREJANJE POKOPALIŠČ |
|
|
15. člen |
|
|
Na določenem pokopališču se pokopavajo: |
|
|
– vsi umrli na območju, za katerega je pokopališče namenjeno, |
|
|
– umrli v sosednjem naselju ali kakšnem drugem kraju, če je umrli pred
smrtjo tako želel, oziroma če tako želijo svojci umrlega, ki imajo po
zakonu pravico izbirati pokopališče, |
|
|
– neidentificirane osebe, ki so umrle na območju, za katerega je
pokopališče namenjeno. |
|
|
16. člen |
|
|
Za vsako pokopališče upravljalec pokopališča izdelati pokopališki
kataster in načrt pokopališča (v nadaljevanju: pokopališki načrt) z
razdelitvijo na pokopališka polja (oddelke), vrste grobov in grobove. |
|
|
Pokopališka polja, vrste grobov in grobovi morajo biti oštevilčeni. S
temi označbami se vsi grobovi vpisujejo v pokopališko knjigo in
kartoteko grobov, ki jo vodi upravljalec pokopališča. |
|
|
Načrt vrstnega reda grobov mora biti javno izobešen na vhodu na
pokopališče. |
|
|
17. člen |
|
|
Na pokopališčih so naslednje zvrsti grobov: |
|
|
– klasični (enojni, dvojni, trojni, otroški grobovi in grobnice), |
|
|
– vrstni grobovi, |
|
|
– grobišča |
|
|
– žarni grobovi, |
|
|
– prostor za anonimne pokope, |
|
|
– prostor za raztrositev pepela. |
|
|
Graditev novih grobnic na pokopališčih ni dovoljena. |
|
|
Na novih pokopališčih ali na delu pokopališča, kjer se grobovi urejujejo
prvič, se pokop umrlih opravi po vrstnem redu grobov v dimenzijah,
določenih s tem odlokom. |
|
|
18. člen |
|
|
Vrstni grobovi so razporejeni drug ob drugem in so oblikovani ter
urejeni po enotnih kriterijih. Oddajajo se samo za določeno dobo, ki ni
krajša od 10 let. |
|
|
V žarne grobove se shranjujejo žare s pepelom umrlih. V en žarni grob je
lahko shranjenih tudi več žar. |
|
|
Za žarne grobove se na pokopališču določi poseben prostor, ki je enotno
urejen. |
|
|
19. člen |
|
|
Grobišča so: kostnice, prostori za skupen pokop ob morebitnih naravnih
nesrečah, v vojni ali v izrednih razmerah ter skupna grobišča. |
|
|
V skupna grobišča se prenesejo posmrtni ostanki iz klasičnih in žarnih
grobov, za katere ni podaljšana najemna doba in iz vrstnih grobov, po
preteku določene dobe. |
|
|
Med skupna grobišča spadajo tudi obeležja v spomin žrtvam vojn. Na
prostoru skupnih grobišč je posebej urejen prostor za polaganje cvetja
in prižiganje sveč. |
|
|
20. člen |
|
|
V mejah pokopališča so lahko območja za anonimne pokope ter za
raztrositev pepela. Na teh območjih mora biti urejen skupen prostor za
polaganje cvetja in prižiganje sveč. Na območju za raztrositev pepela so
imena umrlih lahko napisana na skupnem nagrobniku. |
|
|
21. člen |
|
|
Minimalne mere tlorisne površine grobnega prostora so naslednje: |
|
|
– za enojni grob je širina 1 m in dolžina 2,20 m, |
|
|
– za dvojni grob je širina 2 m in dolžina 2,20 m, |
|
|
– za trojni grob je širina 2,50 m ali več in dolžina 2,20 in |
|
|
– za žarni grob je širina 0,80 m in dolžina 0,80 m. |
|
|
Za otroški grob določi upravljalec ustrezne manjše mere. |
|
|
Na starih delih pokopališča se morajo grobovi prilagajati obstoječemu
stanju. |
|
|
Svet Krajevne skupnosti lahko določi svoje kriterije glede velikosti
grobov. |
|
|
22. člen |
|
|
Jama za grob mora biti praviloma globoka 1,80 m. |
|
|
Jamo je dovoljeno poglobiti, da je v isti grob možno pred potekom
mirovalne dobe izvršiti še en pokop. V takem primeru mora biti debelina
plasti zemlje nad spodnjo krsto najmanj 0,10 m, nad zgornjo krsto pa
najmanj 1,50 m. |
|
|
Jama za žarni grob mora biti globoka 0,50 m. |
|
|
Če se žara shrani v obstoječi enojni, dvojni, trojni ali otroški grob,
se tak grob ne smatra kot žarni grob. |
|
|
23. člen |
|
|
Pokopališče mora biti ograjeno z ograjo in zimzelenim rastlinjem ter
praviloma odmaknjeno od drugih objektov. |
|
|
Če je pokopališče ograjeno z zidom, se nanj na novo ne smejo pritrjevati
nagrobne plošče. |
|
|
Spomeniki, nagrobni okviri in druga znamenja se smejo segati preko
grobnega prostora. |
|
|
Vsako pokopališče mora imeti urejen prostor, kamor upravljalec spravi
spomenike, ki so ostali od prekopa minulih grobov. |
|
|
Vsako pokopališče mora imeti tudi shrambo za orodje, urejeno smetišče
oziroma kontejner za odlaganje in odvoz odpadkov, prostor za odlaganje
odstranjenih spomenikov ter prostor za pričetek pogrebnih svečanosti.
Način ureditve določi upravljalec pokopališča. |
|
|
24. člen |
|
|
Grobovi se lahko uredijo in nanje postavijo nagrobni spomeniki in druga
obeležja v skladu s pokopališkim načrtom in s soglasjem upravljalca
pokopališča. |
|
|
Spomeniki, nagrobni okviri in druga obeležja, ne smejo segati preko
grobnega prostora. |
|
|
Če najemnik groba postavi ograjo, se okvir, nagrobni spomenik ali drugo
obeležje v nasprotju z opredelitvami pokopališkega načrta ali brez
soglasja upravljalca, mora nepravilnost odpraviti v 30 dneh po prejemu
pisnega obvestila upravljalca. |
|
|
V primeru, da najemnik nepravilnosti ne odpravi, opravi to upravljalec
na stroške najemnika. |
|
|
25. člen |
|
|
Zasajanje visoko rastočega drevja je dovoljeno le s pristankom
upravljalca pokopališča in to na prostorih, ki so za to določenih v
pokopališkem načrtu. Okrasno grmičevje je lahko visoko 2 m in ne sme
biti prosto rastoče, temveč oblikovano. Dovoljena je zasaditev nizkega
grmičevja, trajnih in drugih okrasnih rastlin, ki pa ne smejo segati
izven meja groba. |
|
|
26. člen |
|
|
Za obdobje od pokopa do postavitve spomenika in v primerih, ko spomenik
iz določenih razlogov ne bo postavljen, določi in postavi upravljalec
pokopališča enotno obeležje, glede na minuli življenjski nazor umrlega. |
|
|
Za razširitev obstoječih pokopališč in za pokopališča na novih
lokacijah, so dovoljena le enotna obeležja v predpisanih izmerah in
odstopanjih skladno z načrtom pokopališča. |
|
|
27. člen |
|
|
Umrli praviloma do pokopa leži v mrliški vežici oziroma na domu umrlega,
če v kraju ni mrliške vežice. |
|
|
Mrliška veža je prostor, ki je namenjen za čuvanje umrlih do njihovega
pokopa oziroma prevoza v kraj pokopa. |
|
|
Če se umrlega čuva doma se lahko prične pogrebna svečanost na domu ali
pa se krsta z umrlim ali žara s pepelom umrlega, prepelje dna poseben
prostor na pokopališču, ki je namenjen za pričetek pogrebnih svečanosti. |
|
|
28. člen |
|
|
Prekop groba oziroma ponoven pokop v isti grob je dovoljen po preteku
mirovalne dobe. |
|
|
Mirovalna doba je čas, ki mora preteči od zadnjega pokopa na istem mestu
in istem grobu. Mirovalna doba ne sme biti krajša od 10 let, pri čemer
je potrebno upoštevati značilnosti zemljišča, na katerem je pokopališče. |
|
|
Pred pretekom mirovalne dobe se sme grob prekopati le, če to zahtevajo
svojci ali druge fizične in druge pravne osebe, ki imajo za to interes,
da se umrli izkoplje in prenese na drugo pokopališče ali v drug grob za
istem pokopališču po poprejšnjem soglasju najemnika groba, in le z
dovoljenjem občine. |
|
|
29. člen |
|
|
Pokopališče se opusti na podlagi odločitve občine. |
|
|
Pred sprejetjem odločitve o opustitvi pokopališča morata dati svoje
mnenje pristojna zdravstvena inšpekcija in pristojni Zavod za varstvo
naravne in kulturne dediščine. |
|
|
30. člen |
|
|
Opuščeno pokopališče se sme po 10 letih od zadnjega pokopa uporabiti za
ureditev parkov, za druge namene pa šele po 30 letih od zadnjega pokopa. |
|
|
Preden se opuščeno pokopališče uporabi za druge namene, ga je treba
prekopat, posmrtne ostanke pa prenesti v skupno grobišče na pokopališču,
ki je v uporabi. |
|
|
V. ODDAJANJE PROSTOROV ZA GROBOVE V NAJEM |
|
|
31. člen |
|
|
Sorodniki pokojnika oziroma najemniki groba sklenejo ob prijavi pokopa
najemno pogodbo za grob z upravljalcem pokopališča, kadar gre za nov
grob in se dogovorijo o plačilu pokopališke pristojbine. Ob sklenitvi
pogodbe se plača najemnina za grob in pokopališka pristojbina, ki jo
določi upravljalec pokopališča. |
|
|
Z vplačilom najemnine za grob je plačano tudi vzdrževanja pokopališča
oziroma skupnih naprav. |
|
|
Grobni prostori se dajo v najem po vrstnem redu in za dobo 10 let. |
|
|
Najemnik grobnega prostora lahko po preteku mirovalne dobe in najemne
pogodbe, prekine najemno pogodbo, sicer velja najemno razmerje naprej. |
|
|
32. člen |
|
|
Cene pokopaliških in pogrebnih storitev in cene urejanja pokopališča
določa s posebnim cenikom upravljalec pokopališča. |
|
|
Cene pokopaliških storitev sestavljajo postavke, ki zagotavljajo
pokritje stroškov pokopa ter enostavno reprodukcijo na objektih in
napravah, vezano na to dejavnost. |
|
|
Cene pogrebnih storitev morajo biti tržne primerljive in ne smejo
presegati stroškov izvajanja te dejavnosti. |
|
|
Cena urejanja pokopališča mora pokriti stroške rednega vzdrževanja
pokopališča in objektov ter potrebne investicijske posege. |
|
|
33. člen |
|
|
Najemna pogodba za grob mora vsebovati: |
|
|
– podatke o grobu in najemniku groba, |
|
|
– dobo najema grobnega prostora, |
|
|
– pravice in obveznosti upravljalca in najemnika groba, |
|
|
– višino in način plačevanja najemnine, |
|
|
– ukrepe, če najemnik grobnega prostora ne bi uredil v skladu z
ureditvenim načrtom pokopališča in določili tega odloka, |
|
|
– ukrepe v primeru neizvrševanja pogodbenih obveznosti, možnost
podaljšanja najemne pogodbe in |
|
|
– razloge za predčasno prekinitev pogodbenega razmerja. |
|
|
34. člen |
|
|
Najemnina za grobni prostor se plačuje letno. |
|
|
Višino najemnine določi s posebnim sklepom upravljalec pokopališča. |
|
|
35. člen |
|
|
Upravljalec pokopališča lahko razveljavi pogodbo: |
|
|
– če najemnik grobnega prostora kljub opozorilu ne plača najemnine za
preteklo leto, |
|
|
– če najemnik grobnega prostora kljub večkratnemu opozorilu ne vzdržuje
groba in s tem spomenik ogroža varnost ljudi ali zanemarjen grob zelo
kvari estetski videz pokopališča, |
|
|
– kadar tako nujno zahteva načrt preureditve pokopališča. |
|
|
36. člen |
|
|
Po razveljavitvi najemne pogodbe se smatra grobni prostor kot opuščen
grob do konca mirovalne dobe, ko se prekoplje in odda drugemu najemniku. |
|
|
Najemnik grobnega prostora mora najkasneje v 6 mesecih po poteku ali
razveljavitvi najemne pogodbe odstraniti opremo groba. Če tega, kljub
opozorilu upravljalca pokopališča ne stori, opremo groba odstrani
upravljalec pokopališča na stroške najemnika grobnega prostora. |
|
|
Za minimalno vzdrževanje opuščenih grobov skrbi upravljalec pokopališča. |
|
|
37. člen |
|
|
V primeru smrti najemnika groba, se morajo dediči v roku 2 mesecev
izjaviti o novem najemniku groba. |
|
|
Po poteku mirovalne dobe in po poteku najemne pogodbe se grob prekoplje
in grobni prostor odda novemu najemniku. |
|
|
Posmrtni ostanki pokopanih v prekopanem grobu, se prenesejo v kostnico. |
|
|
Upravljalec pokopališča je dolžan zavarovati vrednostne predmete, ki se
najdejo ob prekopu grobov, ter jih shraniti. Najdene predmete mora
upravljalec izročiti upravičencu, če je ta znan, sicer ravna v skladu z
veljavnimi predpisi. |
|
|
VI. RED NA POKOPALIŠČU |
|
|
38. člen |
|
|
Za red in vzdrževanje pokopališča je odgovoren upravljalec pokopališča.
Ta skrbi za pokopališke poti, zgradbe, ograje, žive meje, spomenike in
obeležja splošnega pomena ter druge komunalne naprave. |
|
|
Za red in vzdrževanje grobov so odgovorni najemniki grobov. |
|
|
Upravljalec pokopališča in najemnik groba lahko skleneta posebno pogodbo
o vzdrževanju groba. |
|
|
Za sakralne objekte v sklopu pokopališča skrbi lastnik. |
|
|
39. člen |
|
|
Najemniki grobnih prostorov in obiskovalci pokopališča morajo: |
|
|
– na pokopališču in objektih pokopališča izražati dostojanstvo do
umrlih, |
|
|
– redno vzdrževati grobove, odlagati odpadke v smeti in zabojnik za
smeti, |
|
|
– postavljati spomenike in urejati grobove v skladu z načrtom ureditve
pokopališča, |
|
|
– skrbeti, da ne poškodujejo grobov, |
|
|
– obveščati upravljalce pokopališča o vseh pomembnejših spremembah v
zvezi z najemom grobnega prostora. |
|
|
Pred izkopom jame je izvajalec pokopa (grobar) dolžan ustrezno
zavarovati sosednje spomenike in grobove ter paziti, da jih pri izkopu
in zasipu jame ne poškoduje. |
|
|
Kolikor nastane poškodba, najemnik groba lahko vloži pritožbo
upravljalcu pokopališča. |
|
|
V primeru neodziva na pritožbo, lahko najemnik vloži pritožbo na Občino
Trebnje. |
|
|
40. člen |
|
|
Najemnikom grobnih prostorov in obiskovalcem pokopališč ter mrliške
vežice je prepovedano: |
|
|
– nedostojno vedenje, vpitje, razgrajanje in podobno, |
|
|
– stopanje in hoja po grobovih, |
|
|
– prepovedano voditi živali na pokopališče |
|
|
– odlaganje smeti in drugih odpadkov izven določenega prostora, |
|
|
– trganje zelenja in cvetja na tujih grobovih, |
|
|
– onesnaževanja pokopališča in poškodovanja prostorov, naprav, predmetov
in nasadov, |
|
|
– vožnja in puščanje koles in motornih vozil na pokopališču, |
|
|
– poškodovanje grobov, |
|
|
– odlaganje robnikov, spomenikov in drugega materiala, ki ostane od
prenove grobov, v zabojnike ali koše za smeti. |
|
|
41. člen |
|
|
Najemniki grobov se dolžni vzdrževati grobove in vmesne prostore med
grobovi. |
|
|
Če je grob tako zanemarjen, da kvari videz sosednjih grobov in
pokopališča kot celote, se smatra, da je zapuščen. Upravljalec
pokopališča je dolžan v takem primeru najemnika opozoriti ter določiti
rok za ureditev groba, kateri ne more biti daljši od 2 mesecev. Po
preteku tega roka upravljalec pokopališča razveljavi najemno pogodbo. |
|
|
VII. POGREBNE SVEČANOSTI |
|
|
42. člen |
|
|
Pogrebne svečanosti se opravijo v skladu z željami pokojnika oziroma
naročnika pogreba in domačimi krajevnimi običaji ter v skladu s tem
odlokom. |
|
|
O poteku pogrebne svečanosti ter načinu priprave in vodenje le-te se
dogovorijo svojci umrlega, upravljalec pokopališča in predstavnik verske
skupnosti, če gre za verski pogreb. |
|
|
43. člen |
|
|
O pogrebni svečanosti je upravljalec pokopališča dolžan obvestiti z
obvestilom na oglasni deski pokopališča ali na krajevno običajen način. |
|
|
44. člen |
|
|
Pogrebna svečanost je praviloma javna. |
|
|
Po volji umrlega ali na zahtevo naročnika pogreba je lahko umrli pokopan
v ožjem družinskem krogu ali pa se opravi anonimen pogreb s pokopom
krste ali žare oziroma z raztrositvijo pepela na posebej določenem
prostoru. |
|
|
45. člen |
|
|
Pogrebna svečanost se prične z dvigom pokojnikove krste ali žare z
mrliškega odra ali mrliškega voza, ki pripelje pokojnika na kraj, od
koder prične pogrebni sprevod. |
|
|
Pred pričetkom pogrebnega sprevoda se praviloma zaigra ali zapoje
žalostinka. |
|
|
Po uvodni žalostinki se udeleženci razvrstijo v pogrebni sprevod. |
|
|
46. člen |
|
|
Pogrebni sprevod se odvija od kraja, kjer se prične pogrebna svečanost
do groba na pokopališču. |
|
|
Na željo umrlega ali svojcev se lahko opravi verski obred v objektu, ki
je namenjen za opravljanje verskih obredov. |
|
|
Če umrli leži v mrliški vežici na pokopališču, se pogrebna svečanost
opravi od mrliške vežice do groba. |
|
|
47. člen |
|
|
Vrstni red pogrebnih insignij se opravi na krajevno običajen način. Med
insignije se šteje državna zastava z žalnim trakom ali črna zastava (če
je bil umrli tuji državljan), verski simboli, prapori in nosilci vencev,
odlikovanj ter drugih priznanj. Za insignijami sledijo godba, pevci ter
predstavniki verske skupnosti, če so prisotni. Za krsto oziroma žaro
sledijo svojci, nato pa drugi udeleženci pogreba. |
|
|
48. člen |
|
|
Ko pride pogrebni sprevod do groba, se krsta ali žara s pokojnikom
položi v grob. Ob robu se zvrstijo svojci, nosilci insignij, praporov,
odlikovanj in vencev, govorniki, predstavnik verske skupnosti, če je ta
navzoč in drugi udeleženci pogrebne svečanosti. |
|
|
Pri odprtem grobu sledijo poslovilni govori predstavnikov družbene
skupnosti in drugih udeležencev, pozdrav z zastavami in praporji, nastop
godbe ali pevcev. Na željo sorodnikov pokojnika, je izvajalec
pokopaliških storitev dolžan poskrbeti za poslovilni govor in za državno
zastavo. |
|
|
V primeru nastopa godbe, lahko njeni člani začasno stojijo na nagrobnih
obeležjih oziroma ploščadih, pri tem pa morajo paziti, da le-te ne
poškodujejo. |
|
|
49. člen |
|
|
V primeru, da je navzoč predstavnik verske skupnosti, ta opravi svoj del
svečanosti pred govorom predstavnikov družbene skupnosti. |
|
|
Udeleženci pogrebne svečanosti se poslovijo od pokojnika z mimohodom. Na
krajevno običajen način lahko poslednji pozdrav pokojniku dajo tudi z
rožami ali grudo zemlje, odvzeto z groba pokojnika. |
|
|
50. člen |
|
|
Če sodeluje pri pogrebnih svečanostih tudi častna enota z vojaškim ali
lovskim strelnim orožjem, ki izstreli častno salvo kot zadnji pozdrav
umrlemu, je za zagotovitev popolne varnosti občanov in premoženja
odgovoren poveljnik oziroma vodja enote. |
|
|
51. člen |
|
|
Za oborožene sile Republike Slovenije in organe za notranje zadeve, ki
sodelujejo pri pogrebnih svečanostih, kakor tudi za organizacijo in
potek vojaških pogrebov, veljajo njihova pravila. |
|
|
52. člen |
|
|
Najkasneje eno uro po končani slovesnosti, je izvajalec pokopa (grobar)
dolžan grob zasuti in ga začasno primerno urediti tako, da ne poškoduje
sosednjih grobov. |
|
|
VIII. KAZENSKA DOLOČBA |
|
|
53. člen |
|
|
Z denarno kaznijo od 5.000 SIT do 50.000 SIT se kaznuje za prekršek
posameznik, če ravna v nasprotju z 38., 39. in prvim odstavkom 41. člena
tega odloka. |
|
|
Z denarno kaznijo najmanj 100.000 SIT se kaznuje za prekršek pravno
osebo, če ravna v nasprotju s prvim odstavkom 38. člena in drugim
odstavkom 39. člena, njena odgovorna oseba pa z denarno kaznijo najmanj
10.000 SIT. |
|
|
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
|
54. člen |
|
|
Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvajajo pristojne
inšpekcijske službe, upravljalci pokopališč in občinski komunalni
redarji. |
|
|
55. člen |
|
|
Upravljalec pokopališča je dolžan v roku enega leta po uveljavitvi tega
odloka uskladiti svoje poslovanje z določili tega odloka. |
|
|
56. člen |
|
|
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o pokopališkem
redu na območju Občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 5/83). |
|
|
57. člen |
|
|
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS. |
|
|
Št. 352-07-3/98
Trebnje, dne 4. novembra 1998.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Trebnje
Marjan Peter Pavlin, dr. med l. r. |
|