New Page 1

Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO in 76/16 – odl. US),  7. in 15. člena Statuta Občine Destrnik (Uradni  vestnik Občine Destrnik, št. 10/10 – uradno prečiščeno besedilo) in smiselni uporabi prve in tretje alineje 41. člena ter določb VI. poglavja Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85 – popr. in 33/89 ter Uradni list RS, št. 24/92 – odl. US, 29/95 – ZPDF, 44/97 – ZSZ in 27/98 – odl. US; v nadaljnjem besedilu: ZSZ),  218. člena, 218.a člena, 218.b člena, 218.c člena, 218.č člena in 218.d člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 – ZRud-1, 20/11 – odl. US, 57/12, 101/13 – ZDavNepr, 110/13, 19/15 in 61/17 - GZ), je Občinski svet Občine Destrnik na 8. redni seji, dne 6. 12. 2019, sprejel

 

ODLOK

o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča

v Občini Destrnik

 

I.  Splošna določba

 

1. člen

(predmet odloka)

S tem odlokom se določijo podlage za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju: nadomestilo), ki določajo:

·  lego in namembnost ter smotrno izkoriščanje stavbnega zemljišča,

·  opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami in možnost priključitve za te objekte in naprave,

·  merila za oprostitev plačevanja nadomestila.

 

II. Določitev zazidanih in nezazidanih stavbnih zemljišč

 

2. člen

(zazidana in nezazidana stavbna zemljišča)

(1) Za zazidana in nezazidana stavbna zemljišča se štejejo tista zemljišča, kot določajo predpisi o gradnji objektov.

(2) Nadomestilo se plačuje za nezazidana in zazidana stavbna zemljišča na celotnem območju občine, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:

·  dostop do zemljišča po javni cesti,

·  možnost priključitve na električno energijo,

·  možnost priključitve na javni vodovod,

·  možnost priključitve na kanalizacijsko omrežje, ali če je dovoljena gradnja greznic oziroma malih čistilnih naprav.

 

3. člen

(določitev površine zazidanega stavbnega zemljišča)

(1) Osnovo za določitev površine zazidanega stavbnega zemljišča predstavljajo Register nepremičnin, Kataster stavb in Zemljiški kataster, ki jih vodi Geodetska uprava RS in iz katerih občina za potrebe odmere nadomestila črpa potrebne podatke. Osnovo za določitev poslovnih subjektov predstavlja tudi Poslovni register Slovenije.

(2) Površina zazidanega stavbnega zemljišča za stanovanjski namen se določi kot neto tlorisna površina (SIST ISO: 9836) vseh zaprtih prostorov posameznega stavbnega dela stanovanjskega namena in neto tlorisna površina garaže za osebna vozila, če je le-ta vpisana kot samostojni stavbni del.

(3) Površina zazidanega stavbnega zemljišča za poslovni namen se določi kot neto tlorisna površina (SIST ISO: 9836) vseh prostorov posameznega stavbnega dela poslovnega namena in neto tlorisna površina vseh stavbnih delov, ki so funkcionalno povezani z njim.

(4) V površino zazidanega stavbnega zemljišča za poslovni namen se štejejo tudi zunanje poslovne površine, ki se uporabljajo kot spremljevalne površine za opravljanje poslovne dejavnosti. To so zunanja parkirišča, zunanje manipulativne površine, delavnice na prostem, nepokrita skladišča, športna igrišča ipd.

(5) Če podatek o površini zazidanega stavbnega zemljišča ali kateri drugi podatek o stavbi ali delu stavbe v navedenih uradnih evidencah ne obstaja ali je očitno napačen, le-tega na podlagi terenskega ogleda ali podatkov iz projektne dokumentacije objekta določi organ občine, pristojen za odmero nadomestila. Skladno z državno zakonodajo se na ta način pridobljen podatek pred odmero posreduje zavezancu v pregled.

(6) Občina pristojni geodetski upravi predlaga vpis novih podatkov oziroma vpis sprememb ali uskladitev podatkov v ustrezne evidence v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin.

(7) Podatki, ki jih občina v skladu s prejšnjim odstavkom ne more vpisati v ustrezne evidence, zavezanci pa v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov, sami niso predlagali vpisa novih ali spremenjenih podatkov, se štejejo za pravilne, dokler v ugotovitvenem postopku, začetem na podlagi pritožbe zavezanca zoper odločbo o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, ni ugotovljeno dejansko stanje, ki predstavlja osnovo za odmero površine za tekoče leto in prihodnja odmerna leta.

 

4. člen

(določitev površine nezazidanega stavbnega zemljišča)

(1) Osnovo za določitev površine nezazidanega stavbnega zemljišča predstavljata evidenci Zemljiški kataster in Kataster stavb, ki ju vodi Geodetska uprava RS in iz katerih občina za potrebe odmere nadomestila črpa potrebne podatke.

(2) Površina nezazidanega stavbnega zemljišča se določi kot površina zemljiške parcele, ki je namenjena gradnji, ob upoštevanju pogojev, kot določajo predpisi o gradnji objektov in pogojev vsakokratnega veljavnega izvedbenega prostorskega akta.

(3)  Kot površina nezazidanega stavbnega zemljišča se določi tudi površina zemljiške parcele ali vsota površin delov večih med seboj sosednjih zemljiških parcel, ki so v lasti istega lastnika in imajo skupno površino najmanj 400 m2 in so po obliki in drugih lastnostih primerne za gradnjo objektov.

 

III. Določitev območij odmere nadomestila

 

5. člen

(območja odmere nadomestila in območja lege in namena )

Območja, ki so predmet odmere nadomestila, določa veljaven prostorski akt. Celotno območje občine je eno območja za odmero nadomestila. Glede lege in namena so območja opredeljena v z enotami urejanja prostora in podrobno namensko rabo, kot je določena v grafičnem delu veljavnega Odloka o občinskem  prostorskem načrtu in veljavnih odlokov o občinskih podrobnih prostorskih načrtov.

 

IV.  Merila za določitev višine nadomestila

 

6. člen

(splošna merila)

(1) Za določitev višine nadomestila za zazidana in nezazidana stavbna zemljišča se upoštevata naslednji merili:

·  opremljenost stavbnega zemljišča s posamezno vrsto gospodarske javne infrastrukture ali z omrežji infrastrukture gospodarskih javnih služb,

·  lega in namen stavbnega zemljišča.

(2) Točke za opremljenost stavbnega zemljišča s posamezno vrsto komunalne opreme se pri odmeri nadomestila za zazidana stavbna zemljišča upoštevajo samo pri izračunu višine nadomestila za objekt, ki je dejansko priključen na komunalno infrastrukturo s samostojnim priključkom. Pri ostalih objektih, ki nimajo samostojnega priključka se za določitev višine nadomestila upoštevajo samo lega in namen stavbnega zemljišča oziroma objekta in njegova poslovna površina.

 

7. člen

(opremljenost stavbnega zemljišča)

(1) Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami individualne in skupne rabe z dejansko možnostjo priključka na te objekte in naprave se ovrednoti z naslednjimi točkami:

 

Opremljenost

Število točk

a.) cesta v makadamski izvedbi

10

b.) cesta v asfaltni izvedbi

20

c.) cesta v asfaltni izvedbi s pločnikom

30

d.) vodovod

10

f.) električno omrežje

10

g.) omrežje elektronskih komunikacij - analogno

5

h.) Omrežje elektronskih komunikacij - digitalno

10

i.) javna razsvetljava

20

j.) javna kanalizacija

30

 

(2) Šteje se, da ima stavbno zemljišče možnost priključka na komunalno infrastrukturo, če je sekundarno omrežje, na katerega se je možno priključiti, oddaljeno od meje stavbnega zemljišča največ 150 m in obstaja tudi dejanska možnost priključitve in koriščenja komunalne infrastrukture. O možnosti dejanske priključitve daje soglasje upravljavec posamezne komunalne infrastrukture.

 

8. člen

(lega in namen zazidanega stavbnega zemljišča)

(1) Namen uporabe zazidanega stavbnega zemljišča, oziroma dela stavbe na tem stavbnem zemljišču, se določi na podlagi evidenc o nepremičninah. Glede na vrsto dejanske rabe dela stavbe, se zazidano stavbno zemljišče vrednoti na naslednji način:

A. Stavbe za stanovanjske namene:

A1. Eno- in dvostanovanjske stavbe:

·  enostanovanjske, dvostanovanjske stavbe,

·  garažne stavbe, ki se ne uporabljajo v povezavi s poslovno dejavnostjo.

A2. Tri- in večstanovanjske stavbe:

·  stanovanjske stavbe s tremi ali več stanovanji,

·  stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine, oskrbovana stanovanja,

·  stanovanje, neprimerno za bivanje v stavbi z dvema in več stanovanji,

·  garaže v garažni hiši in pokrita parkirišča, ki se ne uporabljajo v povezavi s poslovno dejavnostjo.

B. Stavbe, v katerih se opravlja dejavnost turizma, gostinstva in trgovine:

·  hotelske stavbe in stavbe za kratkotrajno nastanitev,

·  gostilne, restavracije in točilnice,

·  trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti,

·  sejemske dvorane, razstavišča,

·  garaže in drugi nezahtevni ter enostavni objekti, ki se uporabljajo v povezavi z dejavnostmi, naštetimi v tej alineji.

C. Stavbe, ki se uporabljajo za poslovne in upravne namene:

·  pošte, banke zavarovalnice,

·  druge poslovne stavbe (notar, odvetnik, …),

·  garaže in drugi nezahtevni ter enostavni objekti, ki se uporabljajo v povezavi z dejavnostmi, naštetimi v tej alineji.

D. Industrijske stavbe in skladišča ter stavbe za promet:

·  stavbe za proizvodnjo, delavnice, klavnice, pivovarne, montažne hale, avtomehanične in podobne delavnice,

·  žitni silosi, silosi za cement idr. suhe snovi,

·  hladilnice in specializirana skladišča,

·  pokrite in nadkrite skladiščne površine,

·  postajna poslopja, terminali, stavbe za izvajanje komunikacij in z njimi povezane stavbe,

·  garaže in drugi nezahtevni ter enostavni objekti, ki se uporabljajo v povezavi z dejavnostmi, naštetimi v tej alineji.

E. Stavbe, ki so splošnega družbenega pomena:

·  muzeji, knjižnice, stavbe za vzgojo, izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo,

·  stavbe za zdravstveno oskrbo,

·  stavbe za šport,

·  gasilski domovi,

·  stavbe javne uprave,

·  garaže in drugi nezahtevni ter enostavni objekti, ki se uporabljajo v povezavi z dejavnostmi, naštetimi v tej alineji.

F. Stavbe za kmetijski namen, če se uporabljajo za pridobitno kmetijsko dejavnost:

·  stavbe za rastlinsko pridelavo: rastlinjaki za vrtnine, okrasne rastline in podobno,

·  stavbe za rejo živali: perutninske farme, hlevi, svinjaki, staje, kobilarne in podobno,

·  stavbe za spravilo pridelka: kmetijski silosi, kašče, kleti, vinske kleti, zidanice, seniki, skednji, kozolci, koruznjaki in podobno,

·  sirarne, sušilnice sadja in podobno,

·  stavbe, ki so namenjene opravljanju dopolnilnih dejavnosti na kmetiji,

·  stavbe za shranjevanje kmetijskih strojev, orodja in mehanizacije,

·  garaže in drugi nezahtevni ter enostavni objekti, ki se uporabljajo v povezavi z dejavnostmi, naštetimi v tej alineji.

(2) Namen uporabe zazidanega stavbnega zemljišča se glede na geografsko lego ovrednoti s točkami po naslednji tabeli:

 

Namen

Višina točk

A1

100

A2

120

B

400

C

400

D

400

E

120

F

150

 

(3) Stanovanjski in poslovni namen se odmerita tudi za druge stavbe, ki niso uvrščene drugje, v kolikor se ugotovi, da se del stavbe uporablja za stanovanjski ali poslovni namen. V tem primeru se določijo točke glede na ugotovljen namen uporabe iz zgornje tabele.

 

9. člen

(lega in namen nezazidanega stavbnega zemljišča)

Namen uporabe nezazidanega stavbnega zemljišča se določi glede na namensko rabo območja, kot jo določa veljavni prostorski akt in se vrednoti na naslednji način:

 

Namenska raba območja

Višina točk

Območja z oznako podrobne rabe A

10

Območja z oznako podrobne rabe SK

10

Območja z oznako podrobne rabe SS

15

Območja z oznako podrobne rabe CU

20

Območja z oznako podrobne rabe CD

20

Območja z oznako podrobne rabe IP, IG in IK

20

Območja z oznako podrobne rabe BT, BD in BC

20

Območja z oznako podrobne rabe LN in LP

20

 

V.  Odmera nadomestila

 

10. člen

(določitev višine nadomestila)

(1) Letna višina nadomestila za zazidana stavbna zemljišča se določi kot vsota točk, dobljenih iz 7. in 8. člena tega odloka, ki se pomnoži s površino zazidanega stavbnega zemljišča ter z letno višino točke za odmero nadomestila za zazidana stavbna zemljišča. Zunanje poslovne površine se pomnožijo še s faktorjem 0,5.

(2) Letna višina nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča  za izgradnjo stanovanjskih stavb se določi kot število točk, dobljenih iz 7. in 9. člena tega odloka, ki se pomnožijo s površino nezazidanega stavbnega zemljišča, z letno višino točke za odmero nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča ter faktorjem 0,5.

(3) ) Letna višina nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča  za izgradnjo poslovnih stavb se določi kot število točk, dobljenih iz 7. in 9. člena tega odloka, ki se pomnožijo s površino nezazidanega stavbnega zemljišča, z letno višino točke za odmero nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča ter faktorjem 0,5.

 

11. člen

(vrednost točke)

(1) Vrednost letne točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča leto 2020 znaša 0,003 EUR/m2.

(2) Vrednost točke za izračun nadomestila na območju Občine Destrnik določi s sklepom Občinski svet Občine Destrnik,  na predlog župana,  do konca leta za  naslednje leto.

 

12. člen

(zavezanec)

(1) Zavezanec za plačilo nadomestila za zazidano stavbno zemljišče je neposredni uporabnik zemljišča oziroma dela stavbe (imetnik pravice razpolaganja oziroma lastnik, najemnik stanovanja oziroma poslovnega prostora, imetnik stanovanjske pravice). Če le-ta ni znan, je zavezanec za plačilo lastnik.

(2) Zavezanec za plačilo nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče je njegov lastnik oziroma imetnik stavbne pravice, če je le-ta vzpostavljena na zemljiški parceli.

 

13. člen

(vzdrževanje podatkov in prijava sprememb)

(1) Podatke za odmero nadomestila vzdržuje občinska uprava Občine Destrnik na osnovi uradnih podatkov in lastnih evidenc.

(2) Zavezanec za plačilo nadomestila je dolžan občinski upravi sporočiti vse spremembe, ki bi kakorkoli vplivale na odmero nadomestila v roku petnajstih dni po nastanku spremembe. V kolikor zavezanec tega ne sporoči, občinska uprava sama pridobi podatke iz ustreznih evidenc in jih uskladi skladno s predpisi s področja o evidentiranju nepremičnin.

 

14. člen

(odmera nadomestila)

(1) Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se odmeri za vsak odmerni predmet posebej. Odločbo za plačilo nadomestila izda ministrstvo pristojno za finance, ki tudi poskrbi za izterjavo plačila.

(2) Osnova za izdajo odločb so podatki, ki jih vsako leto posreduje občinska uprava. Plačilo nadomestila zavezanci plačujejo v skladu s predpisi o davčnem postopku.

(3) Postopek pritožbe na odločbo za plačilo nadomestila se izvede v skladu s predpisi o davčnem postopku.

 

VI. Oprostitve plačila nadomestila

 

15. člen

(oprostitve plačila nadomestila)

(1) Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se ne plačuje:

·  za zazidana stavbna zemljišča, katera se neposredno uporabljajo za potrebe obrambe in zaščite RS,

·  za objekte tujih držav, ki jih uporabljajo tuja diplomatska in konzularna predstavništva ali v njih stanuje njihovo osebje,

·  za objekte mednarodnih in meddržavnih organizacij, ki jih uporabljajo te organizacije ali v njih stanuje njihovo osebje, če ni v mednarodnem sporazumu drugače določeno,

·  za stavbe, ki jih uporabljajo verske skupnosti za svojo versko dejavnost,

·  za stavbe in zemljišča, ki so v lasti občine ali društva, ki v pretežni meri deluje v javnem interesu (humanitarne organizacije kot so RK, Karitas ali gasilska društva) in so namenjeni opravljanju njihovih dejavnosti,

·  za objekte, ki imajo status kulturnega spomenika lokalnega ali državnega pomena.

(2) Nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča se na lastno zahtevo za dobo pet let oprosti občan, ki je kupil novo stanovanje kot posamezen del stavbe ali zgradil, dozidal ali nadzidal družinsko stanovanjsko hišo, če je v ceni stanovanja oziroma družinske stanovanjske hiše ali neposredno plačal stroške komunalnega prispevka. Petletna oprostitev začne teči od dneva vselitve v stanovanje ali stanovanjsko hišo.

(3) Nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča ne plačujejo fizične osebe od gospodarskih objektov za kmetijsko dejavnost, kot so: objekti za rejo živali, silosi, hrambe za orodje, kozolci, lope za hrambo krme in kmetijske mehanizacije, čebelnjaki in drugi pomožni objekti, v primeru, da navedeni objekti služijo zasebni rabi in z njimi ne ustvarjajo pomembnega dela prihodkov. Šteje se, da zavezanec ustvarja pomemben del dohodkov, če kmečko gospodinjstvo iz osnovne kmetijske dejavnosti in dopolnilne dejavnosti na kmetiji ustvari povprečni letni dohodek v višini 7.500 € za leto pred odmero. Višina prihodkov se ugotavlja iz uradnih evidenc, zlasti odločbe o odmeri dohodnine zavezanca in članov gospodinjstva.

(4) O oprostitvah na podlagi tega odloka odloča Občinska uprava Občine Destrnik z upravno odločbo na zahtevo zavezanca. Vlogo za oprostitev mora zavezanec podati najkasneje do 28.2. za tekoče leto. V primeru, da oprostitev izhaja iz podatkov, s katerimi občinski organ razpolaga ali jih lahko sam pridobi iz uradnih evidenc lahko predmet ali zavezanca izključi iz evidenc po uradni dolžnosti. O oprostitvah ali odlogu plačila na podlagi Zakona o davčnem postopku odloča davčni organ pristojen za odmero nadomestila.

 

VII. Kazenske določbe

 

16. člen

(prekrški)

(1) Z denarno kaznijo 200 EUR se kaznuje za prekršek fizična oseba, ki:

·  ne sporoči pristojnemu organu podatkov, ki so mu potrebni za odmero nadomestila,

·  ne prijavi sprememb v 15 dneh od dneva nastanka sprememb,

·  prijavi napačne podatke.

(2) Z denarno kaznijo 1000 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba in z denarno kaznijo v višini od 200 EUR se kaznuje odgovorna oseba, ki:

·  ne sporoči pristojnemu organu podatkov, ki so mu potrebni za odmero nadomestila,

·  ne prijavi sprememb v 15 dneh od dneva nastanka sprememb,

·  prijavi napačne podatke.

 

VIII. Prehodna in končna določba

 

17. člen

(prenehanje veljavnosti obstoječega odloka)

(1) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Destrnik (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 67/2018).

(2) Pritožbe zavezancev, vezane na odmero nadomestila za pretekla odmerna leta, se obravnavajo na podlagi takrat veljavnega odloka.

 

18. člen

(uveljavitev odloka)

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporabljati pa se začne 1. januarja 2020.

 

Številka: 900-11/2019-8R-11/17

Datum: 6. 12. 2019

 

 

Občina Destrnik

 

Franc Pukšič, župan