Na podlagi 96. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07), Programa priprave prostorskih ureditvenih pogojev za občino Cerkvenjak (Uradni list RS, št. 116/2002) in 16. člena Statuta Občine Cerkvenjak (MUV, št. 16/07) je Občinski svet Občine Cerkvenjak na 14. redni seji dne 8. aprila 2009 sprejel

O D L O K

o prostorskih ureditvenih pogojih v Občini Cerkvenjak

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(podlaga za prostorske ureditvene pogoje)

S tem odlokom se sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za Občino Cerkvenjak.

2. člen

(vsebina prostorskih ureditvenih pogojev)

Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za občino Cerkvenjak (v nadaljnjem besedilu: odlok) določa: ureditveno območje in njegovo funkcijo, merila in pogoje za vrste posegov, merila in pogoje za urbanistično, krajinsko in arhitekturno oblikovanje, merila in pogoje za določanje gradbenih parcel*, merila in pogoje za prometno urejanje ter urejanje komunalne in energetske infrastrukture ter omrežja zvez, merila in pogoje za varovanje okolja in merila in pogoje za urejanje prostora za obrambo in zaščito pred nesrečami.

* za GRADBENO PARCELO po tem odloku se šteje zemljiška parcela ali njen del, na kateri je možno graditi objekt ali je objekt že zgrajen.

II. OBMOČJE PROSTORSKIH UREDITVENIH

POGOJEV

Območje, za katerega veljajo določila odloka, obsega celoten prostor občine Cerkvenjak, razen območja Občinskega lokacijskega načrta (OLN) za območje poslovno - obrtne cone (POC) Cerkvenjak.

III. ČLENITEV OBMOČJA IN FUNKCIJA OBMOČJA

4. člen

(členitev območja)

Območje urejanja se členi na:

- ureditvena območja naselij Cerkvenjak, Kadrenci, Andrenci, Peščeni Vrh, Cogetinci, Stanetinci, Vanetina in Brengova

- razpršeno gradnjo in

- ves ostali odprti prostor, ki ga predstavljajo kmetijske površine, gozdovi in vodotoki.

5. člen

(funkcija območja)

Ureditvena območja naselij imajo pretežno stanovanjsko funkcijo, površine v ureditvenih območjih naselij Kadrenci, Andrenci, Peščeni Vrh, Cogetinci, Stanetinci, Vanetina in Brengova imajo stanovanjsko namensko rabo.

V ureditvenem območju naselja Cerkvenjak so poleg stanovanjske funkcije določene površine predvidene tudi za centralno funkcijo, proizvodnjo in rekreacijo. Podrobna namenska raba površin tako obsega površine za stanovanja, mešano namensko rabo površin, površine za proizvodnjo in skladiščenje, površine za rekreacijo, površine za pokopališče in zelene površine.

V odprtem prostoru imajo kmetijske površine, gozdovi in vodotoki primarno namensko rabo, obstoječa stavbna zemljišča razpršene gradnje pa imajo prometno funkcijo (prometne površine) ali pretežno stanovanjsko funkcijo (ostala stavbna zemljišča razpršene gradnje).

IV. MERILA IN POGOJI GLEDE VRSTE POSEGOV

6. člen

(ureditveno območje naselja)

V ureditvenih območjih naselij so glede na namensko rabo površin dopustni naslednji posegi:

Mešana namenska raba površin

- gradnje novih objektov in rekonstrukcije objektov (stavb in

gradbenih inženirskih objektov) namenjenih prvenstveno stanovanjski gradnji in dejavnosti drobne nemoteče obrti (šiviljstvo, frizerstvo, kozmetika, čevljarstvo, …) in osnovnim dopolnilnim dejavnostim (šola, vrtec, cerkev, manjše trgovine, storitvene dejavnosti, kmečka gospodarstva) ter gradnja novih objektov in rekonstrukcije objektov za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez,

- odstranitev objektov in druga dela v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča,

- spreminjanje namembnosti objektov v okviru osnovne namenske rabe površin, pod pogojem, da nova namembnost ne presega zakonsko dopustnega nivoja motenj v okolju in da velikost gradbene parcele ustreza normativnim pogojem za posamezne dejavnosti,

- vzdrževanje objektov,

- gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov

- nujni posegi in ureditve, ki odpravljajo negativne vplive na okolje in zagotavljajo večjo varnost ljudi in premoženja.

Površine za šport

- gradnje novih objektov in rekonstrukcije objektov (stavb in gradbenih inženirskih objektov) namenjenim potrebam izvajanja športa in rekreacije ter gradnja novih objektov in rekonstrukcije objektov za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez,

- odstranitev objektov in druga dela v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča,

- vzdrževanje objektov,

- gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov, kot so: postavitev ograj in gradnja pomožnih infrastrukturnih objektov, gradnja začasnih objektov, ki ne zahtevajo novih komunalnih in drugih priključkov ali bistvenega povečanja zmogljivosti teh priključkov ter postavitev vadbenih objektov, spominskih obeležij in urbane opreme,

- nujni posegi in ureditve, ki odpravljajo negativne vplive na okolje in zagotavljajo večjo varnost ljudi in premoženja.

Površine za pokopališče

- gradnje novih objektov in rekonstrukcije objektov (stavb in gradbenih inženirskih objektov) namenjenih pokopališki dejavnosti s spremljajočimi objekti primernih storitvenih dejavnosti ter gradnja novih objektov in rekonstrukcije objektov za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez,

- odstranitev objektov in druga dela v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča,

- spreminjanje namembnosti objektov v okviru osnovne namenske rabe površin, pod pogojem, da nova namembnost ne presega zakonsko dopustnega nivoja motenj v okolju in da velikost gradbene parcele ustreza normativnim pogojem za posamezne dejavnosti,

- vzdrževanje objektov,

- gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov kot so: postavitev ograj in gradnja pomožnih infrastrukturnih objektov, gradnja začasnih objektov, ki ne zahtevajo novih komunalnih in drugih priključkov ali bistvenega povečanja zmogljivosti teh priključkov, postavitev spominskih obeležij in urbane opreme,

- nujni posegi in ureditve, ki odpravljajo negativne vplive na okolje in zagotavljajo večjo varnost ljudi in premoženja.

Zelene površine

- gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov kot so: gradnja

pomožnih infrastrukturnih objektov, postavitev vadbenih objektov, spominskih obeležij in urbane opreme,

- nujni posegi in ureditve, ki odpravljajo negativne vplive na okolje in zagotavljajo večjo varnost ljudi in premoženja.

7. člen

(stavbna zemljišča razpršene gradnje)

Na stavbnih zemljiščih razpršene gradnje so dopustni naslednji posegi:

- gradnje novih objektov in rekonstrukcije (stavb in gradbenih inženirskih objektov) namenjenih prvenstveno stanovanjski gradnji in kmetijskim gospodarstvom ter manjšim turističnim, predelovalnim, oskrbnim in storitvenim dejavnostim ter gradnja novih objektov in rekonstrukcije objektov za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez,

- odstranitev objektov in druga dela v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča,

- spreminjanje namembnosti objektov kot dopolnitev pretežne namembnosti z dejavnostmi, ki se vežejo na turizem, manjše predelovalne, oskrbne in storitvene dejavnosti, dejavnosti prostega časa, izobraževalne in kulturne dejavnosti, pod pogojem, da nova namembnost ne presega zakonsko dopustnega nivoja motenj v okolju in da velikost gradbene parcele ustreza normativnim pogojem za posamezne dejavnosti,

- vzdrževanje objektov,

- gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov

- nujni posegi in ureditve, ki odpravljajo negativne vplive na okolje in zagotavljajo večjo varnost ljudi in premoženja.

Na stavbnih zemljiščih razpršene gradnje so dopustni naslednji posegi:

-  gradnje novih objektov in rekonstrukcije (stavb in gradbenih inženirskih objektov) namenjenih prvenstveno stanovanjski gradnji in kmetijskim gospodarstvom ter športnim, turističnim,  predelovalnim, oskrbnim in storitvenim dejavnostim ter gradnja novih objektov in rekonstrukcije objektov za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez,

-  večjo varnost ljudi in premoženja.

8. člen

(gozd)

V gozdovih so dopustni naslednji posegi:

- gradnja gozdnih prometnic

- izkoriščanje, ki ima za posledico spremembo gozda v pašnik, porasel z gozdnim drevjem ali v oboro za rejo divjadi

- nujni posegi in ureditve, ki odpravljajo negativne vplive na okolje in zagotavljajo večjo varnost ljudi in premoženja,

- krčitev gozda - odstranitev gozda zaradi spremembe namembnosti, ki je predvidena v prostorskih planskih aktih občine (te krčitve se lahko izvajajo le na stavbnih, kmetijskih in vodnih zemljiščih)

- gradnja objektov za zaščito in prezentacijo gomilnih grobišč.

Za vse posege v gozd in gozdni prostor je potrebno soglasje pristojne območne enote Zavoda za gozdove Slovenije.

9. člen

(kmetijska zemljišča)

Na kmetijskih zemljiščih so dopustni naslednji posegi:

1. ki neposredno služijo kmetijski, gozdarski ali turistični dejavnosti,

2. ki so namenjeni opravljanju lokalnih gospodarskih javnih služb (gospodarska javna infrastruktura),

3. ki so namenjeni splošni rabi (lokalno grajeno javno dobro), 4. za izvajanje ukrepov na področju varstva okolja, ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine ter ohranjanja prepoznavnih značilnosti krajine,

5. za namen športa in rekreacije,

6. za rabo naravnih dobrin in sanacijo opuščenih območij izkoriščanja, 7. za namene obrambe ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, kadar so te prostorske ureditve v pristojnosti obcine.

Na najboljših kmetijskih zemljiščih je načrtovanje prostorskih ureditev in posameznih posegov v prostor iz prejšnjega odstavka dopustno le, če ni mogoče uporabiti zemljišč, ki so manj primerna za kmetijsko pridelavo, za ta poseg je obvezna pridobitev mnenja pristojne kmetijsko – svetovalne službe.

10. člen

(druga zemljišča)

Na drugih zemljiščih (prodišča, opustele terase ipd.) so dopustni nujni posegi in ureditve, ki odpravljajo negativne vplive na okolje in zagotavljajo večjo varnost ljudi in premoženja.

11. člen

(območja, za katera je predvidena izdelava občinskega

podrobnega prostorskega načrta - začasno urejanje

z odlokom)

V ureditvenih območjih za šport (športno rekreacijski center Kadrenci) so dopustni naslednji posegi:

V ureditvenih območjih za šport (Športno rekreacijski center Cerkvenjak) so dopustni naslednji posegi:

- odstranitev objektov in druga dela v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča,

- vzdrževanje objektov,

- gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov kot so: objektov za lastne potrebe, ograj, škarp in pomožnih infrastrukturnih objektov, gradnja začasnih objektov, postavitev vadbenih objektov, spominskih obeležij in urbane opreme,

- nujni posegi in ureditve, ki odpravljajo negativne vplive na okolje in zagotavljajo večjo varnost ljudi in premoženja.

V. MERILA IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE

12. člen

(pogoji in merila za lego in velikost objektov

na območju razpršene gradnje)

Pri postavitvi objektov izven strnjenih naselij je treba upoštevati naravne lastnosti in ustvarjene danosti prostora. Posebej se je treba pri postavitvi prilagoditi reliefnim značilnostim. Objekti morajo biti praviloma postavljeni tako, da je sleme strehe vzporedno s smerjo plastnic. Zaradi izpostavljene lege objekta in njegovega vpliva na podobo krajine, je treba novogradnje prilagoditi izrazu avtohtone arhitekture. Gradbeno parcelo je treba na novo formirati tako, da bo omogočala pravilno umestitev objekta v prostor in zagotavljala primerne ureditve površin, ki bodo služile temu objektu (potek komunalnih vodov in druge omejitve rabe prostora, urbanistične zahteve - dovozi in dostopi, intervencijske poti, sanitarno tehnične zahteve). Razmerje med pozidano in celo površino gradbene parcele individualnih stanovanjskih hiš je 0.10 - 0.35. Objekti imajo eno, dve ali tri etaže (K+P, K+P+M ali P+1).

Pri postavitvi objektov izven strnjenih naselij je treba upoštevati naravne lastnosti in ustvarjene danosti prostora. Posebej se je treba pri postavitvi prilagoditi reliefnim značilnostim. Objekti morajo biti praviloma postavljeni tako, da je sleme strehe vzporedno s smerjo plastnic. Zaradi izpostavljene lege objekta in njegovega vpliva na podobo krajine, je treba novogradnje prilagoditi izrazu avtohtone arhitekture. Gradbeno parcelo je treba na novo formirati tako, da bo omogočala pravilno umestitev objekta v prostor in zagotavljala primerne ureditve površin, ki bodo služile temu objektu (potek komunalnih vodov in druge omejitve rabe prostora, urbanistične zahteve - dovozi in dostopi, intervencijske poti, sanitarno tehnične zahteve).

Razmerje med pozidano in celo površino gradbene parcele individualnih stanovanjskih hiš je 0.10 - 0.35, za ostale objekte pa razmerje ni posebej določeno. Objekti imajo eno, dve ali tri etaže (K+P, K+P+M ali P+1).

V območjih skupin objektov je treba objekte postavljati v nizu, praviloma s krajšo fasado proti prometnici. Objekti niso postavljeni v liniji.

Pri lociranju objekta v sklopu kmetijskega gospodarstva se upošteva medsebojni položaj objektov, tako da vsi objekti skupaj tvorijo zaključeno celoto. Stolpni silosi se postavljajo glede na tehnološke značilnosti in potrebno kapaciteto. Pri postavitvi je treba v čim večji meri preprečevati vedutno izpostavljenost s pravilno lokacijo v okviru gospodarstva.

13. člen

(pogoji in merila za lego in velikost objektov v strnjenih

naseljih)

V ureditvenih območjih naselij Cerkvenjak, Kadrenci, Andrenci, Peščeni Vrh, Cogetinci, Stanetinci, Vanetina in Brengova se je potrebno prilagoditi sosednjim objektom po odmikih od ceste. Slemena streh objektov morajo povzemati smeri slemen obstoječih sosednjih objektov (pravokotno ali vzporedno s cesto).

Višina kapi strehe pa mora slediti ulični višini kapi streh obstoječih objektov. Odstopanja so možna na križiščih poteh.

Razmerje med pozidano in celo površino gradbene parcele individualnih stanovanjskih hiš je 0.10 - 0.35. Objekti imajo eno, dve ali tri etaže (K+P, K+P+M ali P+1).

Pri določanju višine večstanovanjskih objektov večjih gabaritov (stanovanjski blok) in objektov namenjenih različnim dejavnostim je treba zaščititi poglede na cerkveni zvonik tako, da jih višine novih objektov ne presegajo in tako, da se ne poruši silhueta naselja. Objekti morajo po velikosti upoštevati stavbne gmote in ploskovna razmerja območja, kamor se objekt locira in ne smejo bistveno izstopati po velikosti.

Proizvodne in trgovske objekte je treba locirati tako, da je omogočen ustrezni dostop, manipulacija in parkiranje ter da so upoštevani vsi požarno varstveni in sanitarno tehnični predpisi.

Višina objekta mora ustrezati predpisom o potrebni minimalni višini prostora za posamezno dejavnost, vendar ne sme presegati silhuete naselja.

Stolpni silosi na kmečkih gospodarstvih ne smejo izstopati iz silhuete naselja.

14. člen

(oblikovanje objektov)

Arhitektura objekta in oblikovanje gradbenih elementov morajo biti skladni in iz trajnih gradbenih materialov.

Stavbe je treba oblikovati skladno z oblikovanjem tipične avtohtone arhitekture:

1. tlorisno razmerje za stavbe v razponu od 1:1,2 do 1:2. Pri javnih, večstanovanjskih ali drugih večnamenskih poslovnih objektih so izjemoma dovoljena odstopanja.

2. dovoljena je gradnja kleti, ki je v primeru nagnjenega terena (nad 15 %) lahko največ do polovice etaže nad raščenim terenom.

Pri javnih, večstanovanjskih ali drugih večnamenskih poslovnih objektih so izjemoma dovoljena odstopanja.

3. v primeru izkoriščene mansarde morajo biti okna na stenah, izjemoma na strehi .

4. lega vhoda: obvezno na daljši fasadi. Pri javnih, večstanovanjskih ali drugih večnamenskih poslovnih objektih so izjemoma dovoljena odstopanja.

5. streha: simetrična, dvokapna, lahko s čopi, sleme je vzporedno z daljšo stranico objekta in ima naklon 30-45°. Pri javnih, večstanovanjskih ali drugih večnamenskih poslovnih objektih je streha lahko izjemoma tudi nesimetrična, večkapna in ima naklon manjši kot 30°.

6. kritina: temna barva - priporočljivo je, da so strehe krite z majhnimi strešniki temno rdeče barve (bobrovec, zareznik).

Pri javnih, večstanovanjskih ali drugih večnamenskih poslovnih objektih je kritina lahko izjemoma tudi iz drugega materiala temne barve.

7. stene: zidane in gladko ometane. Pri javnih, večstanovanjskih ali drugih večnamenskih poslovnih objektih so izjemoma dovoljena odstopanja.

8. tloris objekta je lahko na L.

Stavbe je treba oblikovati skladno z oblikovanjem tipične avtohtone arhitekture:

1.     tlorisno razmerje za stavbe v razponu od 1:1,2 do 1:2.

2.     dovoljena je gradnja kleti, ki je v primeru nagnjenega terena (nad 15 %) lahko največ do polovice etaže nad raščenim terenom.

3.     v primeru izkoriščene mansarde morajo biti okna na stenah, izjemoma na strehi

4.     lega vhoda: obvezno na daljši fasadi.

5.     streha: simetrična, dvokapna, lahko s čopi, sleme je vzporedno z daljšo stranico objekta in ima naklon 30-45°.

6.     kritina: temna barva - priporočljivo je, da so strehe krite z majhnimi strešniki temno rdeče barve (bobrovec, zareznik).

7.     stene: zidane in gladko ometane.

8.     tloris objekta je lahko na L.

            Za vse v prejšnjem odstavku navedene oblikovne pogoje velja, da so pri javnih, športnih, turističnih, večstanovanjskih ali drugih večnamenskih poslovnih objektih dovoljena odstopanja.

Dovoljena je tudi drugačna izvedba strehe, v kolikor to ustreza oblikovnim in drugim pogojem gradnje, kar je treba ustrezno izkazati v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.

Tlorisno razmerje se lahko zagotovi tudi z dodajanjem pomožnih objektov osnovnemu tlorisu (npr. garaža v podaljšku stanovanjske hiše).

Za kasnejša vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave ter nezahtevne in enostavne objekte veljajo enaki pogoji za oblikovanje kot za novogradnje.

Pri objektih centralnih dejavnosti so dopustni oblikovalski kontrasti, kadar ima vizualni kontrast namen vzpostaviti prostorsko dominanto.

Komunalni objekti in naprave morajo biti ograjeni in ustrezno ozelenjeni.

15. člen

(upoštevanje potreb funkcionalno oviranih ljudi pri

načrtovanju)

Novi posegi v prostor na javnih objektih ali javnih površinah in prenove le teh morajo biti načrtovani brez arhitektonskih ovir.

16. člen

(ureditev okolice objekta)

Za urejanje zunanjih površin se morajo uporabljati naravni materiali. Ohišnice naj sestavljajo pretežno visoko debelne sadne rastline. Razmejitve med parcelami morajo biti kar najmanj vpadljive (iz lesa, žive meje iz gabra, leske). Priporočljiva je uporaba avtohtonega zelenja.

Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material in urediti okolico.

17. člen

(odmiki)

Medsebojni odmik prosto stoječih objektov ter odmik od meje sosednje parcele se določi glede na terenske in krajinske razmere ter v skladu s sanitarno tehničnimi, požarno varstvenimi in obrambnimi predpisi ob upoštevanju funkcionalnih, estetskih in likovnih kvalitet morfologije naselja. Najmanjši medsebojni odmik mora biti tolikšen, da novi objekti škodljivo ne vplivajo na bivalne pogoje prebivalcev sosednjega objekta ali na rabo sosednjih parcel (osončenje, protipožarna zaščita).

Novi objekt (enostavni, nezahtevni in manj zahtevni) mora biti odmaknjen od meje parcele minimalno polovico svoje višine, merjeno od terena do kapi. S pisnim soglasjem mejaša je lahko razdalja tudi manjša (v tem primeru mora investitor novega objekta ustrezno urediti odtoke s strešin, namestiti snegobrane ter preprečiti vse ostale vplive na parcelo ali objekt mejaša). Kot oddaljenost se šteje najkrajša razdalja med točko objekta, ki se najbolj približa parcelni meji, in parcelno mejo.

Novi objekt (enostavni, nezahtevni in manj zahtevni) mora biti odmaknjen od meje sosednje parcele minimalno 1 m. Javni, športni in turistični objekti morajo biti brez soglasja lastnika sosednje parcele odmaknjeni od meje te parcele najmanj 0,5 m. S pisnim soglasjem mejaša (lastnika sosednjega zemljišča) je lahko razdalja tudi manjša (v tem primeru mora investitor novega objekta ustrezno urediti odtoke s strešin, namestiti snegobrane ter preprečiti vse ostale vplive na parcelo ali objekt mejaša).Kot oddaljenost se šteje najkrajša razdalja med točko objekta, ki se najbolj približa parcelni meji, in parcelno mejo.

Medposestna ograja je lahko postavljena do meje sosednjega zemljišča, vendar pa sosednja posest ne sme biti motena.

18. člen

(vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave)

Za vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave veljajo enaki pogoji za oblikovanje objektov kot za novogradnje.

Dozidave in nadzidave se morajo uskladiti s celotno stavbno maso objekta in morajo biti skladne z oblikovanjem osnovnega objekta. Prizidki z ravnimi strehami niso dovoljeni.

19. člen

(Nezahtevni objekti)

Objekti za lastne potrebe

Pomožne objekte za lastne potrebe je možno postavljati v okviru veljavne zakonodaje.

Oblikovani morajo biti skladno z oblikovanjem osnovnega objekta. Kot prizidek na fasadah morajo biti izvedeni tako, da se streha osnovnega objekta podaljša ali nadaljuje preko pomožnega v istem naklonu, kot ga ima osnovna streha ali pa se priključi osnovnemu objektu kot prečna streha. Bazen ali steklenjak ne smeta biti postavljena na ulično stran objekta.

Ograje

Ograje ne smejo biti kamnite ali betonske. Dovoljeni so kamniti ali betonski oporni stebri. Vstopna in uvozna vrata se obvezno odpirajo proti gradbeni parceli in ne proti cesti. Ulično ograjo stanovanjskih stavb je treba izvesti do skupne višine največ 1,2 m.

Oporni zid (škarpa) je dovoljena v primeru, ko ni možno drugačno zavarovanje brežin. Biti mora obdelan s kamnom ali ozelenjen s popenjalkami.

Pomožni infrastrukturni objekti

Prostorske ureditve prometne infrastrukture morajo biti načrtovane tako, da omogočajo uporabo vsem ljudem, ne glede na stopnjo njihove telesne zmogljivosti. Funkcionalno oviranim osebam mora biti omogočeno samostojno gibanje po vseh površinah, ki so namenjene pešcem. Elementi cestne in železniške infrastrukture ne smejo pomeniti nevarnosti pri gibanju na tistih površinah, ki so namenjene pešcem. Te površine morajo biti tudi brez grajenih in komunikacijskih ovir. Funkcionalno oviranim osebam mora biti zagotovljen dostop do vseh vrst javnih objektov in stanovanjskih stavb.

Postajališče - v ureditvenih območjih naselij in v ureditvenih območjih za turizem in rekreacijo je treba z lociranjem avtobusnega postajališča zagotoviti pokritost poselitvenega območja s 500 m radijem dostopnosti. Minimalni pogoji za lociranje in oblikovanje avtobusnih postajališč so podani v veljavnem Pravilniku o tehničnih normativih in minimalnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati avtobusna postajališča na glavnih in regionalnih cestah (Uradni list RS št. 37/03).

Bazna postaja - antenski drog, antenski nosilec - ne smejo biti postavljeni na stavbo razen v ureditvenih območjih za šport in rekreacijo ter na območju mešane namenske rabe površin in območju površin za proizvodnjo in skladiščenje v ureditvenih območjih naselij.

Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti

Kmečka lopa, rastlinjak, koritasti silos, skedenj in senik – kot prizidek na fasadah morajo biti izvedeni tako, da se streha osnovnega

objekta podaljša ali nadaljuje preko pomožnega v istem naklonu, kot ga ima osnovna streha ali pa se priključi osnovnemu objektu kot prečna streha.

Gozdne prometnice (gozdne ceste, gozdne vlake) - načrtovanje, gradnje, vzdrževanje in uporaba gozdnih prometnic mora biti v skladu s Pravilnikom o gozdnih prometnicah (Ur.l.RS, št. 104/04 in 04/09).

Spominska obeležja

Locirana morajo biti tako, da ne ovirajo funkcionalno ovirane osebe ter ne ovirajo vzdrževanja infrastrukturnega omrežja.

Objekt za oglaševanje

Objekt za oglaševanje - postavlja se v skladu z veljavnim Odlokom o občinskih cestah in javnih površinah (JP). Reklamni stolpi so svetlobne vitrine, svetlobni stolpi, plakatni stolpi, reklamni pano pa veliki pano, plakatna tabla, tabla, obešanka, zastava.

Ne smejo biti postavljeni nad slemenom hiše. Nad vhodi in izložbami morajo biti najmanj 2.5 m visoko nad pohodno površino.

20. člen

(enostavni objekti)

Vrste dopustnih enostavnih objektov za posamezno namensko rabo prostora v ureditvenih območjih naselja oziroma posamezno plansko rabo prostora so določene v 6. členu odloka.

Enostavni objekti za lastne potrebe

Enostavne objekte za lastne potrebe je možno postavljati v okviru veljavne zakonodaje.

Nadstrešek mora biti zasnovan skladno z oblikovanjem osnovnega objekta. Kot prizidek na fasadah mora biti izveden tako, da se streha osnovnega objekta podaljša ali nadaljuje preko nadstreška v istem naklonu, kot ga ima osnovna streha ali pa se priključi osnovnemu objektu kot prečna streha.

Rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali nafto ne sme biti postavljen na ulično stran objekta.

Pomožni infrastrukturni objekti, ki so enostavni objekti

– Pomožni cestni objekti

Protihrupne ograje - v primeru postavitve na območju varovanih pogledov na zavarovane objekte kulturne dediščine, na naravne vrednote in na silhuete naselij morajo protihrupne ograje biti transparentne. Če je ograja transparentna, mora imeti ustrezne oznake za preprečevanje možnega zaletavanja ptic.

Objekt javne razsvetljave - imeti mora enotno oblikovane elemente vzdolž ene cestne poteze. Pri lociranju drogov je treba upoštevati vse predpisane varovalne odmike od prometnih površin (od vozišča, od kolesarske steze, itd.). Drogovi naj ne segajo v svetli prometni profil in naj funkcionirajo kot element delitve skupnih prometnih površin. Kjer je ob vozišču le pločnik širine do 2,0 m je treba drog postaviti ob ograji oz. na zunanji rob cestišča.

Temelj objekta javne razsvetljave je treba postaviti tako globoko, da ne bo oviral niveletnega poteka obvoziščnih površin nad njim oziroma preprečeval postavitve ograj med javnim in nejavnim svetom. Priporočamo uporabo standardnih kandelabrov, svetilk in omaric za javno razsvetljavo.

Cestni silos - postavljanje v ureditvenih območjih naselij ni dovoljeno razen v sklopu cestne baze.

– Pomožni energetski objekti

Transformatorska postaja - pri postavitvi je treba upoštevati morfologijo naselja in gradbene meje obstoječe zazidave.

– Pomožni komunalni objekti

Ekološki otoki - Postavljeni so lahko praviloma le ob javni cesti, kjer je možno zaustavljanje osebnih in tovornih vozil.

Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti

Kašča, rastlinjak in senik - kot prizidek na fasadah morajo biti izvedeni tako, da se streha osnovnega objekta podaljša ali nadaljuje preko pomožnega v istem naklonu, kot ga ima osnovna streha ali pa se priključi osnovnemu objektu kot prečna streha.

Gozdne prometnice (gozdne ceste, gozdne vlake) - načrtovanje, gradnje, vzdrževanje in uporaba gozdnih prometnic mora biti v skladu s Pravilnikom o gozdnih prometnicah.

Začasni objekti

Sezonski gostinski vrt - če je nadstrešnica prizidek na fasadi mora biti izvedena tako, da se streha osnovnega objekta podaljša ali nadaljuje preko pomožnega v istem naklonu, kot ga ima osnovna streha ali pa se priključi osnovnemu objektu kot prečna streha. Pohodno površino vrta se lahko obdela z lesom.

Kamp - za urejanje je treba uporabljati naravne materiale.

Začasni objekti namenjeni prireditvam - za potrebe prireditve morajo biti predvidene parkirne površine zadostne kapacitete (glede na pričakovan obisk). Parkirne površine naj bodo čim bližje kraju prireditve in čimbolj koncentrirane.

Začasni objekti namenjeni skladiščenju - ne smejo biti postavljeni na ulično stran objekta.

Vadbeni objekti

Za urejanje je treba uporabljati naravne materiale.

Pri oblikovanju otroških igrišč je potrebno zagotoviti igrala predvsem za najmlajše starostne stopnje (3-6, 6-12 let). Zagotovljena mora biti preglednost ureditve zaradi varstva otrok.

Sprehajalne poti - se morajo prilagajati obstoječi konfiguraciji terena. Utrdijo se in opremijo s klopmi, koši za odpadke. Ob njih se zasadijo drevesa.

Vzletišča za ULN se urejajo na ustreznih površinah z izgradnjo ustreznega hangarja za garažiranje letalnih naprav v ustrezni površini (do 500 m2).

Spominska obeležja

Locirana morajo biti tako, da ne ovirajo funkcionalno oviranih oseb in ne otežujejo vzdrževanja infrastrukturnega omrežja.

Urbana oprema

Postavitev urbane opreme mora zagotavljati take prostorske ureditve površin za pešce, ki omogočajo uporabo vsem ljudem, ne glede na stopnjo njihove telesne zmogljivosti. Funkcionalno oviranim osebam mora biti omogočeno samostojno gibanje.

Postavitev urbane opreme ne sme ovirati vzdrževanja infrastrukturnega omrežja.

Nadkrita čakalnica, javna kolesarnica z nadstreškom, javna telefonska govorilnica, večnamenski kiosk in montažna sanitarna enota - priporočamo uporabo standardnih elementov.

21. člen

(pogoji in merila glede uporabe gradbenih materialov)

Objekti morajo biti grajeni iz trajnih gradbenih materialov.

Fasade so ometane v značilni barvi obstoječe kvalitetne arhitekture.

Odstopanja pri izboru materialov in barv so možna, vendar pa morajo biti utemeljena in definirana v projektni dokumentaciji.

22. člen

(oblikovanje pokopališč)

Območje pokopališča mora biti oblikovano tako, da jasno izraža svojo identiteto v prostoru.

Sestavni del pokopališča je objekt mrliške vežice, ki poleg osnovne funkcije lahko vsebuje tudi druge dejavnosti, ki so vezane na funkcijo pokopališča.

Grobna poljina mora biti razdeljena na grobna polja. V enem grobnem polju je samo ena vrsta grobov: klasični grobovi ali žarni grobovi. Vsako grobno polje se označi s tekočo številko ali črko. Dostopi do grobnih polj morajo biti zagotovljeni s potmi, minimalna širina poti je 1,5 m.

Nagrobniki se oblikujejo v skladu s pokopališkim redom.

Pokopališče mora imeti zagotovljen prostor za množične pokope v slučaju naravnih in drugih nesreč.

Pokopališče mora imeti zagotovljen primeren prostor za pokopališke komunalne odpadke, ki vizualno ni izpostavljen.

Na območju pokopališča je možno urediti parkirna mesta.

Pokopališče mora biti ograjeno in ustrezno ozelenjeno. Znotraj pokopališča je možna členitev prostora z oblikovanimi zelenimi površinami.

23. člen

(oblikovanje drugih posegov)

Ureditve vodotokov in hudournikov se izvajajo kot sanacija erodiranih brežin predvsem z uporabo naravnih materialov, tako da je čim manj vidnega betona.

Z urejanjem kmetijskih zemljišč se ne sme sprožiti erozijskih procesov, porušiti ravnotežja na labilnih tleh ali preprečiti odtoka visokih voda. Potrebno je ohranjati pasove vegetacije in posamezna drevesa in gozdni rob.

Izkoriščanje mineralnih surovin se izvaja po zakonu o rudarstvu.

Nasipe, odkopne brežine in druga izpostavljena pobočja je treba zavarovati pred erozijo. Brežine z blagimi nakloni je potrebno zatraviti ali zasaditi, v primeru strmejših brežin so dovoljeni tudi betonski oporni zidovi, ki morajo biti obloženi z avtohtonim kamnom ali ozelenjeni.

VI. MERILA IN POGOJI ZA DOLOČANJE

GRADBENIH PARCEL

24. člen

Velikost gradbenih parcel se določi v projektni dokumentaciji.

Obliko gradbene parcele na stavbnih zemljiščih razpršene gradnje je treba formirati tako, da bo omogočala pravilno umestitev objekta v prostor glede na naravne danosti in ustvarjene razmere in zagotavljala primerne ureditve površin, ki bodo služile temu objektu.

Oblika parcele v ureditvenih območjih naselij mora biti praviloma pravokotne oblike in s stranicami pravokotno na potek ceste in s krajšo stranico ob cesti. V primeru, da je razpoložljivo stavbno zemljišče večje od maksimalne velikosti posameznega stavbnega zemljišča za tovrstno stavbno tipologijo, mora lastnik tega zemljišča naročiti ustrezno parcelacijo celotnega stavbnega zemljišča z upoštevanjem navedenih pogojev in meril ter cestno navezavo na javno cesto.

Pri določanju velikosti gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč je potrebno upoštevati:

- namembnost in velikost objekta na parceli, poteke komunalnih vodov in druge omejitve rabe prostora,

- urbanistične zahteve (dovozi in dostopi, intervencijske poti, mirujoči promet, odprte površine),

- sanitarno tehnične zahteve.

Gradbena parcela mora omogočati normalno uporabo in vzdrževanje objekta z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami razen, če je del teh potreb zagotovljen na drugem zemljišču.

V spodnji tabeli so določene minimalne in maksimalne velikosti parcel v ureditvenih območjih naselij po posamezni tipologiji individualne stanovanjske gradnje ter za samostojno stoječe stavbe grajene za dejavnosti na površinah za stanovanja. Parcela je lahko večja v primeru, ko je preostanek zemljišča premajhen za oblikovanje nove gradbene parcele.

VII. MERILA IN POGOJI ZA UREJANJE PROMETA

25. člen

(varovalni in drugi pasovi ob prometnicah)

Gradnja in rekonstrukcija objektov ter izvajanje drugih posegov v prostor varovalnih pasov javnih cest in javnih kolesarskih poti je dovoljena le s soglasjem upravljavca. Varovalni pas se meri od zunanjega roba cestnega sveta in je na vsako stran javne ceste širok:

- pri avtocestah - 40 m,

- pri regionalni cesti - 15 m,

- pri lokalni cesti - 8 m,

- pri javni poti - 6 m,

- pri državni kolesarski poti 5 m,

- pri javni poti za kolesarje 3 m.

26. člen

(gradnja ali rekonstrukcija cest in dostopov do objektov

in zemljišč)

V primeru novogradenj ali rekonstrukcij cest je le te treba asfaltirati in izgraditi s prometno tehničnimi elementi določenimi glede na funkcijo ceste, prometno obremenitev, vrsto in strukturo prometa. Kadar zaradi prostorskih možnosti ni moč zagotoviti zadostne širine cest so lahko na krajših odsekih tudi ožje. Na daljših in ozkih odsekih cest, kjer ni zagotovljeno varno in nemoteno srečanje dveh merodajnih vozil ali enega merodajnega vozila z običajnim vozilom, je treba na primernih preglednih razdaljah urediti izogibališča (razširitev vozišča). Izogibališča je treba urediti za vozila, ki vozijo navzdol, izjemoma za tiste, ki vozijo navzgor. V primeru slepega zaključka ceste in kjer na primerni oddaljenosti ni možnosti za obračanje vozil je treba na koncu cest urediti obračališča.

Pri novogradnji ali rekonstrukciji cest je treba:

- upoštevati prometni tok, funkcijo ceste, vplive na okolje, podobo okoliškega prostora, ekonomičnost,

- zagotoviti preglednost v krivinah in križiščih (polje preglednosti brez vertikalnih ovir), dobro orientacijo, kontinuiteto optičnega vodenja in oblikovno enotnost.

Ceste je treba izgraditi z naslednjimi elementi prečnega profila:

- regionalne ceste (R): vozišče min. širine 6.5 m, skozi naselja pločnik in parkirni pas po potrebi;

- lokalne ceste (LC): vozišče min. širine 3.0 - 5.5 m, skozi naselja pločnik in parkirni pas po potrebi;

- javne poti (JP): vozišče min 3.0 m.

Prometno-tehnični elementi javnih cest in poti ter dovoznih cest morajo zagotavljati preglednost v krivinah in križiščih (polje preglednosti) ter morajo ustrezati strukturi prometa in prometnim obremenitvam. Raba prostora v območju polja preglednosti je omejena in na njem ne sme biti vertikalnih ovir (objekti, ograje, zasaditve ipd.) višjih od 30 cm. Ceste naj križajo čimbolj pravokotno.

Gozdne prometnice morajo biti načrtovane, izgrajene in vzdrževane skladno z veljavnim pravilnikom o gozdnih prometnicah.

Vse ceste je treba ustrezno odvodnjavati in redno vzdrževati, vse kategorizirane ceste pa tudi asfaltirati. Priporočljivo je izvajanje geološko geotehničnih raziskav pri novogradnjah in rekonstrukcijah cest, pri načrtovanju sanacijskih ukrepov za stabilizacijo plazov, ki ogrožajo manj prometne ceste in za potrebe dimenzioniranja pri obnovah voziščnih konstrukcij.

Za vsako stavbo mora biti zagotovljen dovoz in dostop z javne ceste. Dovozne ceste in dostopi do objektov in zemljišč morajo biti praviloma navezani na javne ceste nižje kategorije in preko teh na javne ceste višje kategorije.

Gradnja na praznih parcelah ne sme onemogočati možno izgradnjo dovozov do gradbenih parcel predvidenih za gradnjo in ne sme onemogočiti dovozov do kmetijskih zemljišč in lesnopridelovalnega gozda. Prostor med hišami ob cestah mora omogočati uvoze na parcele.

Veljavni predpisi s področja varnosti cestnega prometa se iztouporabljajo za vse javne prometne površine in tudi za prometne površine, ki niso kategorizirane kot javne: dovozne ceste, dostopi do objektov in zemljišč, funkcionalne prometne površine, avtobusne  postaje in postajališča, gozdne ceste, ceste v zasebni lasti.

27. člen

(intervencija in dostava)

Do vseh stavb mora biti zagotovljen dovoz za intervencijska vozila, ob stavbah pa zagotovljena možnost za postavne in delovne površine za gasilsko službo. Intervencijske poti so lahko tudi po peš površinah. Do stavb, v katerih so locirane nestanovanjske dejavnosti, mora biti zagotovljen dovoz za dostavna vozila, po potrebi tudi za kmetijska vozila ter dostavne in manipulativne površine. Vse intervencijske poti, dostavne poti in manipulativne površine morajo biti primerno utrjene in dimenzionirane ter urejene brez ovir.

28. člen

(mirujoči promet)

Na območjih mešane namenske rabe kjer je koncentracija javnih funkcij je treba urediti javne parkirne površine (npr. parkiranje ob javni cesti, javna parkirišča).

V primeru novogradenj, dozidav, nadzidav ali sprememb namembnosti obstoječih objektov je treba urediti dodatna parkirišča kapacitete, ki se določi glede na vrsto in obseg dejavnosti. Neutrjene parkirne površine niso dovoljene.

Parkirne površine za tovorna vozila je praviloma moč urediti le na površinah za proizvodnjo in skladiščenje.

29. člen

(kolesarski in peš promet)

Kolesarji se lahko vodijo v sklopu motornega ali peš prometa, po glavni cesti in lokalnih cestah v središču naselja pa ločeno od motornega prometa. V razpršenih razloženih naseljih in zaselkih se lahko zaradi majhnih prometnih obremenitev tudi pešci vodijo v sklopu motornega prometa. Če cesta ne omogoča varnega srečevanja vozil, kolesarjev in pešcev jo je treba razširiti ali pa utrditi izogibališča na primernih preglednih razdaljah.

Odstavna mesta za kolesa je treba urediti ob vseh objektih centralnih dejavnosti in na vstopih na športne in rekreacijske površine.

Njihovo število se določi glede na vrsto in obseg dejavnosti.

Vse površine namenjene pešcem morajo ostati nezazidane in urejene brez arhitektonskih ovir.

Vse rekreacijske kolesarske povezave in pohodniške poti morajo biti označene s prometno signalizacijo. Njihov potek ne sme biti prekinjen, površine pa brez fizičnih ovir.

Vsa stanovanjska območja je treba določiti kot območja omejene hitrosti. Na cesti, ob kateri poteka šolska pot, bo treba izvesti ukrepe umirjanja prometa. Na glavnih vstopih v naselja naj se izvedejo ukrepi umirjanja prometa.

30. člen

(javni potniški promet)

Avtobusna postajališča so lahko urejena na vozišču, razen ob glavni cesti, kjer morajo biti urejena v zalivu izven vozišča. Zagotoviti je treba varno ustavljanje avtobusov ter varno vstopanje in izstopanje potnikov. Vsa postajališča je treba opremiti s talno in vertikalno signalizacijo.

VIII. MERILA IN POGOJI ZA UREJANJE KOMUNALNE

IN ENERGETSKE INFRASTRUKTURE TER OMREŽJA

ZVEZ

31. člen

(splošni pogoji)

Poteki komunalnih in energetskih vodov morajo biti medsebojno usklajeni.

Obstoječe in predvidene objekte je potrebno priključiti na komunalno, energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturo (kanalizacijsko omrežje, vodovodno omrežje, električno omrežje in omrežje zvez - telekomunikacijsko).

Pogoje za priključitev podajo upravljavci komunalnih in energetskih naprav ter omrežja zvez.

Energetski in telekomunikacijski predvideni vodi v naseljih morajo biti izvedeni zemeljsko, v območjih izven naselja so lahko prosto zračni.

32. člen

(vodooskrba)

Za reševanje problema vodooskrbe je na območjih, kjer je že zgrajeno javno vodovodno omrežje (v naseljih in pri objektih razpršene gradnje), treba priključiti objekte pod pogoji upravljavca vodovodnega omrežja.

Pri celotni obravnavi urejanja območja, je potrebno ob novogradnjah vodovodnih cevovodov, ter za področja nove pozidave predvideti tudi rekonstrukcije obstoječega vodovodnega omrežja v naseljih oz. izven njih (odprti prostor) tam, kjer je to potrebno.

Natančnejši pogoji za izvedbo rekonstrukcij in novogradenj vodovodnih cevovodov bodo podani v projektnih pogojih k posameznemu posegu v prostor.

Obnoviti in dopolniti je treba obstoječe omrežje tako, da bo nudilo požarno zaščito in omogočalo neposredno priključevanje uporabnikov.

V primeru razpršene gradnje, kjer gre za oskrbovanje posameznih objektov z vodo, si ti lahko zgradijo individualno vodooskrbno napravo (lastno zajetje ali vodnjak) v skladu s Pravilnikom o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/06, 41/08).

33. člen

(vodnogospodarske ureditve in raba vode)

Zaradi preprečevanja onesnaženosti voda je treba:

- zgraditi biološke čistilne naprave za naselja v občini

- urediti ustrezne načine čiščenja odpadnih voda za objekte razpršene gradnje, po veljavnih sanitarnih predpisih

- meteorne vode iz manipulativnih in parkirnih površin samo predhodno prečiščene voditi v vodotoke.

Zagotoviti je potrebno sanacije poškodb in vzdrževanje strug in brežin nastalih zaradi erozivnih procesov.

Na mestih, kjer je to potrebno, izvršiti regulacije potokov.

34. člen

(zbiranje, odvajanje in čiščenje onesnaženih voda)

Dograditi je treba manjkajočo kanalizacijo oz. dopolniti omrežje tako, da bo nudilo izenačevanje komunalnega standarda za vse prebivalce v naselju in omogočalo neposredno priključevanje uporabnikov.

Celotno omrežje javne kanalizacije v naseljih se konča z iztokom, oz. čiščenjem v biološki čistilni napravi.

Novih sosesk večjih od 50 PE (populacijski ekvivalent), se ne sme graditi brez kanalizacije, stare soseske oz. pozidavo pa je potrebno čim prej sanirati s kanalizacijo, ki se zaključuje z ustrezno čistilno napravo.

Na območjih, kjer še ni zgrajenega sistema javne kanalizacije, je obvezna izgradnja lastnih objektov (nepropustne greznice brez odtoka, male čistilne naprave). Pri tem je potrebno upoštevati sanitarno tehnične in okoljevarstvene predpise.

V nobenem primeru ni dovoljeno odvajati fekalne ter odpadne vode iz proizvodnje neprečiščene v vodotoke.

Tam, kjer je možno, je treba načrtovati ločen sistem kanalizacijskega omrežja ter ga v skladu s predpisi zasnovati v vodotesni izvedbi. Fekalne vode v naseljih naj se priključijo na javno kanalizacijo oz. čistilno napravo.

Neonesnažene meteorne vode je treba odvajati v ponikovalnice in odprte jarke tako, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike.

Meteorne vode iz manipulativnih in parkirnih površin je treba po ustreznem predčiščenju (lovilec olj ali usedalnik) ponikati oziroma, kjer to ni možno, voditi v vodotoke.

35. člen

(elektroenergetsko omrežje in javna razsvetljava)

Pri lociranju objektov in naprav je potrebno upoštevati stanje in zasnovo elektroenergetskega omrežja in naprav ter predpisane odmike in pogoje upravljavca.

Novi objekti se priključijo na električno omrežje v skladu s pogoji za dobavo in odjem električne energije.

Planiranje novih transformatorskih postaj (TP 20/0,4 kV) in pripadajočega omrežja (20 kV in 0,4 kV) bo odvisno od povečanja obremenitev, ter tam, kjer se bodo pojavile slabe napetostne razmere pri odjemalcih priključenih na obstoječe elektroenergetske vode. TP je treba locirati v težišče potrošnje.

Nove transformatorske postaje bo možno graditi kot samostojne objekte, v sklopu drugih objektov ali v njihovi neposredni bližini. Pri tem je potrebno izpolniti zahteve glede elektromagnetnega sevanja in hrupa.

Iz predvidenih TP je treba do posameznih odjemalcev položiti ustrezno nizkonapetostno omrežje.

Nizko in srednje napetostno omrežje je treba v naseljih zgraditi v podzemni oz. kabelski izvedbi. Prav tako morajo biti priključki odjemalcev na omrežje zemeljski.

Za potrebe izgradnje večjih obrtnih delavnic oz. industrijskih objektov, za katere bo potrebna večja priključna moč, bo potrebno posebej naročiti raziskavo o možnosti napajanja z električno energijo.

Omrežje javne razsvetljave v naselju mora biti zemeljsko. Polaganje kablov je praviloma ob cesti.

Na objektih in drugih površinah je dovoljena postavitev fotonapetostnih sistemov za proizvodnjo električne energije na način in v obsegu, ki ne bo v neskladju z tipično avtohtono arhitekturo.

36. člen

(ogrevanje)

Ogrevanje objektov v naseljih in pri razpršeni gradnji se lahko vrši individualno z ekološko sprejemljivimi gorivi (ekstra lahko kurilno olje, utekočinjen naftni plin, biomasa, toplotne črpalke, sončni kolektorji in drugo), s katerimi se ne bo dodatno onesnaževalo okolje.

Na območjih pozidave, kjer je predvidena visoka gostota pozidave in v primeru sočasne gradnje, je možno ogrevanje iz skupne kotlovnice.

V slučaju ogrevanja s tekočim naftnim plinom, naj bodo rezervoarji locirani na vizualno neizpostavljenih mestih.

Ogrevanje na ekološko nesprejemljive energente ni dopustno.

37. člen

(telekomunikacijsko omrežje)

Novogradnje, rekonstrukcije in priključki telekomunikacijskega omrežja v naselju morajo biti zemeljski.

Pri prečkanju prometne infrastrukture je potrebno predvideti cevne propuste. TK omrežje v naseljih naj bo v zemeljski izvedbi.

Investitorji morajo zaprositi za izvedbo priključkov pri pristojnem upravljavcu.

38. člen

(ravnanje z odpadki)

Pri novih objektih se predvidijo zbirna mesta komunalnih odpadkov

tako, da niso vizualno izpostavljena in da so dostopna

vozilom za odvoz smeti.

Za potrebe občanov se za zbiranje večjih kosovnih odpadkov

uredi reciklažno dvorišče za kratkotrajno hranjenje.

Posebnih odpadkov ni dovoljeno zbirati in odlagati skupaj s

komunalnimi odpadki.

Obvezno je upoštevati veljavni Odlok o ravnanju s komunalnimi

odpadki.

IX. MERILA IN POGOJI ZA VAROVANJE OKOLJA

39. člen

(varstvo voda)

Pri predvidenih posegih je treba upoštevati varovanje priobalnega zemljišča in sicer pri vodotokih 2. reda 5 metrov od meje vodnega zemljišča.

Neposredno odvajanje odpadnih voda v podzemne vode je prepovedano.

Odvajanje odpadnih voda v ribnike, mlake in druge naravne vodne zbiralnike, ki imajo stalen ali občasen pritok, je prepovedano.

V njih se lahko vodijo le predhodno prečiščene odpadne vode.

Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna ali priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda.

Ne glede na vrsto gradnje, mora investitor med gradnjo z ustreznimi ukrepi skrbeti, da ne pride do onesnaževanja površinskih voda ali podtalnice.

40. člen

(varstvo zraka)

Treba je dosledno upoštevati določila tega odloka, ki se nanašajo na ogrevanje objektov.

Pri projektiranju je treba upoštevati vso veljavno zakonodajo s tega področja.

41. člen

(varovanje tal)

Ohranjati je treba naravne prvine v prostoru in se s posegi prilagajati reliefnim značilnostim prostora.

Zaradi zaznanih erozivnih procesov na celotnem območju obravnave je projektant dolžan oblikovati posege tako, da ne povzročajo erozijskih procesov. O potrebnosti pridobivanja predhodnega geotehničnega mnenja k posegu, ki je podlaga za izdelavo projektne dokumentacije, odloči projektant.

Pred vsako gradnjo se mora odrgniti plodna zemlja katera se nato uporabi za zelene površine ali kmetijske površine.

42. člen

(varstvo pred hrupom)

Novogradnje in nove dejavnosti je potrebno locirati tako, da ravni hrupa ne presegajo stopenj, določenih z veljavno področno zakonodajo.

Pri posameznih virih prekomernega hrupa je potrebno nivo hrupa meriti in izvesti ustrezno protihrupno zaščito ali sanacijo.

V projektni dokumentaciji za nove objekte oziroma spremembe namembnosti obstoječih, mora biti glede na stopnjo obremenitve s hrupom, predvidena ustrezna zaščita ter podana izjava o varstvu pred hrupom.

43. člen

(varovanje kulturne dediščine)

Za posege na območjih ali objektih kulturne dediščine ter na njihovih vplivnih območjih je potrebno pridobiti kulturnovarstveno soglasje.

X. MERILA IN POGOJI ZA UREJANJE PROSTORA ZA

OBRAMBO IN ZAŠČITO PRED NESREČAMI

44. člen

(zaščita pred požarom)

Pri predvidenih posegih je potrebno upoštevati predpise, ki urejajo zaščito pred požarom, rušenjem, poplavami, plazovi in drugimi naravnimi nesrečami. Pri vseh posegih je potrebno upoštevati pogoje za varen umik ljudi in premoženja.

Objekti morajo biti praviloma toliko ločeni med seboj, da je

onemogočen prenos požara z objekta na objekt. Pri združenih objektih je potrebno zagotoviti dvourno požarno ločitev. Razpored objektov in dovoznih poti mora biti takšen, da omogoča nemoteno posredovanje intervencijskih vozil in možnost evakuacije.

V postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja je za vsak poseg, potrebno definirati osnovne in dodatne vire požarne vode.

45. člen

(zaščita pred poplavami)

Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna ali priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim varovanjem voda.

Za posege na območju, kjer so poplavno ogrožena, je treba pridobiti projektne pogoje in soglasje k projektni dokumentaciji pristojne službe za upravljanje z vodami.

46. člen

(zaklanjanje in varovanje prebivalstva in dobrin)

Potrebe po zaklanjanju in varovanju prebivalstva in dobrin pred vojnim delovanjem se urejajo skladno z veljavnimi predpisi za to področje.

XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

47. člen

(tolerance pri izvajanju prostorskih ureditvenih pogojev)

Ne glede na določila odloka za posamezna območja, so v vseh območjih do realizacije predvidenih reditev v skladu s temi prostorsko ureditvenimi pogoji dopustni naslednji posegi:

- spremembe namembnosti, ki ne zahtevajo večjih gradbenih posegov in vlaganj v objekte,

- nujni komunalni posegi,

- nujni sanacijski posegi.

48. člen

(prenehanje veljavnosti občinskih prostorskih

izvedbenih aktov)

Z dnem uveljavitve tega odloka na območju občine Cerkvenjak prenehajo veljati:

- Prostorski ureditveni pogoji v občini Lenart (Uradni list SRS št. 38/89 ter Uradni list RS št. 24/93 in 57/96) in - Začasni prostorski ureditveni pogoji za centralna naselja v občini Lenart (Uradni list SRS št. 2/89 ter Uradni list RS št. 24/93).

49. člen

(neposredna uporaba drugih predpisov)

- Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavine dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Lenart za obdobje 1986-2000 in družbenega plana Občine Lenart za obdobje 1986-1990 za območje občine Cerkvenjak, spremembe in dopolnitve v letu 2002 (Ur l. RS, št. 85/04);

in spremembe planskega akta z:

Uredbo o državnem lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Spodnja Senarska – Cogetinci  (Ur. l. RS, št. 37/05),

Sklepom o sprejemu in pričetku uporabe usklajene digitalne kartografske dokumentacije k prostorskim sestavinam veljavnih planskih aktov za območje Občine Cerkvenjak (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 9/2011).

49. člen 50. člen

(veljavnost odloka)

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku (MUV) Štajerske in Koroške regije.

Številka: 007-02/2009

Datum: 8. april 2009

Župan

Odlok spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih v Občini Cerkvenjak (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 13/2011) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.