|
Na podlagi 175. člena
Zakona o urejanju prostora (ZUreP-1) (Uradni list RS, št. 110/02,
8/03 pop. in 58/03 – ZZK -1) in 19. člena
Statuta občine Trebnje (Uradni
list RS, št. 50/95 in 80/98) je Občinski svet občine Trebnje na 18. seji
dne 27. 6. 2005 sprejel |
|
|
O D L O K |
|
|
o prostorskih ureditvenih pogojih za naselje Mirna |
|
|
I. SPLOŠNI DOLOČBI |
|
|
1. člen |
|
|
Ta odlok ob upoštevanju Urbanistične zasnove Mirna, ki jo
je izdelal Savaprojekt iz Krškega (Uradni list RS, št. 36/92) in Odloka
o spremembah in dopolnitvah urbanistične zasnove Mirna, ki ga je izdelal
Geodetski zavod Slovenije (Uradni list RS, št. 65/04), predstavlja
čistopis odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za naselje Mirna z
upoštevanjem odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za naselje Mirna,
ki jih je izdelal Savaprojekt Krško (Uradni list RS, št. 75/94),
upoštevanjem odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih ureditvenih
pogojev za naselje Mirna, ki ga je izdelal Acer Novo mesto d.o.o.
(Uradni list RS, št. 7/02), ter dopolnjenega predloga odloka o
spremembah in dopolnitvah prostorskih ureditvenih pogojev za naselje
Mirna, ki ga je izdelal Geodetski zavod Slovenije, pri čemer je iz
osnovnega odloka prevzeta ter smiselno dopolnjena vsebina glede na zakon
o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 – pop.) ter
zakon o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02). |
|
|
Tekstualni del obsega odlok o prostorskih ureditvenih
pogojih za naselje Mirna ter mnenja in soglasja pristojnih nosilcev
urejanja prostora. |
|
|
Kartografski del odloka o prostorskih ureditvenih pogojih
za naselje Mirna je izdelan v digitalni obliki kot čistoris prostorskih
ureditvenih pogojev ter njihovih sprememb in dopolnitev na digitalnem
katastrskem načrtu ter izrisan v merilu 1:5000 v analogni obliki. |
|
|
2. člen |
|
|
S tem odlokom se določijo merila in pogoji za umestitev
objektov v prostor ter drugi ukrepi v zvezi z urbanističnim načrtovanjem
znotraj meje urbanistične zasnove za naselje Mirna. |
|
|
II. SKUPNA MERILA IN POGOJI ZA PROSTORSKE UREDITVE |
|
|
1. Merila in pogoji za oblikovanje prostora |
|
|
3. člen |
|
|
Osnovna merila za gradnje so obstoječe kvalitetne
sestavine bivalnega in naravnega okolja. Zato se skozi uravnotežen
prostorski razvoj še posebej ohranjajo in dograjujejo pozitivna razmerja
v prostoru in kvalitetne naselbinske, arhitekturne in druge kulturne
sestavine prostora. |
|
|
V prostoru, ki je predmet urejanja, se z vsako gradnjo
teži k izboljšanju bivalnih in delovnih pogojev ter revitalizacije
naselbinske dediščine. |
|
|
Kvalitetni elementi vstopov v naselje se morajo ohranjati. |
|
|
Oblikovanje javnih prostorov (trgi) in objektov mora
upoštevati ustvarjeno merilo naselja. Prepovedano je načrtovati in
izvajati trge in objekte monumentalnih in megalomanskih dimenzij, če to
ni v skladu z merilom že obstoječega stavbnega prostora. |
|
|
4. člen |
|
|
Na območju urejanja PUP-a so dopustne naslednje gradnje: |
|
|
– novih stavb na prostih gradbenih parcelah, ki se ne
urejajo z lokacijskimi načrti |
|
|
– rekonstrukcije objektov, nadomestne gradnje in
odstranitve objektov |
|
|
– gradbeno inženirskih objektov |
|
|
– objektov gospodarske javne infrastrukture |
|
|
– enostavnih objektov: pomožni objekti, začasni objekti,
vadbeni objekti, spominska obeležja in urbana oprema |
|
|
– spremembe namembnosti |
|
|
– spremembe rabe |
|
|
– vzdrževanje objektov. |
|
|
5. člen |
|
|
Na območju, ki se ureja s prostorsko ureditvenimi pogoji
za naselje Mirna, so dovoljene naslednje gradnje: |
|
|
– gradnja prostostoječih stanovanjskih objektov na tistih
zemljiščih znotraj ureditvenega območja, kjer to omogoča oblikovanost
terena in velikost razpoložljive parcele, v skladu z urbanistično –
arhitektonskimi značilnostmi obstoječe gradbene strukture, |
|
|
– gradnja nadomestnih objektov, ki so praviloma locirani
na mestu, na katerem je stal objekt in le izjemoma, ko to pogojujejo
geološki, sanitarni, požarni in drugi pogoji, v neposredni bližini
starega objekta, lahko tudi delno na kmetijskem zemljišču, če zaradi
obstoječe infrastrukture celoten objekt ni možno locirati na stavbno
zemljišče, |
|
|
– gradnja objektov, ki so namenjeni izključno kmetijski
dejavnosti kot so kmečke bivalne hiše, hlevi, skednji, silosi, ipd. |
|
|
– gradnja objektov za potrebe drobnega gospodarstva, |
|
|
– gradnja objektov za potrebe turistično – gostinskih in
športno – rekreacijskih dejavnosti, |
|
|
– gradnja objektov za komunalne ureditve in njihove
rekonstrukcije, |
|
|
– gradnja pomožnih objektov. |
|
|
Gabariti: |
|
|
Situacija mora biti prilagojena obstoječim gradbenim
linijam (stanovanjski objekti, gospodarski objekti, pomožni objekti,
kombinacija), oziroma značilnim prostorskim potezam v urbanistični
zasnovi naselja. |
|
|
Globina objektov oziroma tlorisno razmerje – dolžina:
širina mora upoštevati tipologijo zazidave za določeno namensko rabo –
prilagojeno novim tehničnim pogojem funkcioniranja posamezne skupine
objektov. |
|
|
Novogradnje, nadzidave, prizidave so dovoljene le do
višinskih gabaritov bližnjih kvalitetnih gradenj enake namembnosti in s
podobnimi reliefnimi pogoji. |
|
|
Za poslovne in druge proizvodne objekte velja, da se
morata horizontalni in vertikalni gabarit po možnosti čim bolj
prilagajati prostorskim značilnostim lokacije in tehnološkemu procesu
dejavnosti ter optimalni izrabi prostora v povezavi s funkcijo
posameznih objektov. |
|
|
Oblikovanje objektov: |
|
|
Tipologija arhitekture novih objektov mora biti
prilagojena obstoječemu tipu zazidave. Če ta ni lokalno izrazita, naj se
upoštevajo oblikovne in prostorske značilnosti širšega prostora. |
|
|
Postavitev novih objektov na parceli mora biti usklajena z
obstoječo tipologijo parcelacije in prevladujočo lego objekta na
parceli, upoštevaje položaj, dostopnost in osnovno orientacijo. |
|
|
Pri oblikovanju stanovanjskih objektov je potrebno
upoštevati naslednje pogoje: |
|
|
a) tlorisna zasnova naj upošteva značilnosti tlorisne
tipologije okoliške zazidave |
|
|
b) streha |
|
|
streha naj bo simetrična dvokapnica z naklonom strešin
35–45? oziroma prilagojena sosednjim obstoječim objektom, v kolikor so
oblikovani kvalitetno in ustrezno prostoru. Odpiranje strešin v obliki
frčad je dopustna izven območij varovanja kulturne dediščine. |
|
|
Strešna kritina mora biti prilagojena lokalnim
arhitektonskim elementom in klimatskim razmeram. |
|
|
Fasade – obdelava fasad in oblikovanje fasadnih odprtin
morata izhajati iz namembnosti objekta in se prilagoditi sosednjim
tradicionalno kvalitetno oblikovanim istonamenskim objektom. Uporaba
močnih in izstopajočih barvnih tonov pri fasadnih opleskih ni dovoljena. |
|
|
Horizontalna členitev fasade, z okenskimi in vratnimi
odprtinami, balkoni, fasadnimi podstavki, okrasnimi venci, mora
spoštovati vizuelne efekte bližnje kvalitetne pozidave. |
|
|
c) etažnost |
|
|
d) klet |
|
|
kjer je le možno, naj bo vkopana v terenu |
|
|
e) pritličje |
|
|
pritličje naj bo po možnosti v nivoju terena |
|
|
f) nadstropje |
|
|
pri izbiri višinskega gabarita igra pomembno vlogo
okoliška gradnja, ter vedutna izpostavljenost. |
|
|
g) podstrešje naj bo izkoriščeno |
|
|
6. člen |
|
|
Dozidave, nadzidave, adaptacije in vzdrževanje objektov je
dopustno le v takem obsegu, da ne porušijo urbanistično arhitektonskih
značilnosti, kot so funkcionalno zaporedje na parceli, razmerje med
objekti, gradbena linija in merilo obstoječih objektov. Sprememba
namembnosti prostorov oziroma objektov je možna, če to ni v nasprotju s
predvideno dolgoročno rabo prostora. |
|
|
7. člen |
|
|
Na območju PUP-a so dovoljene gradnje objektov gospodarske
infrastrukture, rekonstrukcije in vzdrževalna dela teh objektov.
Komunalne naprave in objekti (TP, črpališča, javne sanitarije, vodni
zbiralniki ipd.) morajo biti postavljeni tako, da niso vidno
izpostavljeni, praviloma v sklopu kakega drugega objekta, neposredno
poleg njega ali pod nivojem terena. |
|
|
8. člen |
|
|
Za gradnjo enostavnih objektov veljajo določbe pravilnika
o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za
gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del,
ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči. |
|
|
9. člen |
|
|
Pomožni objekti se lahko gradijo kot prizidki k obstoječim
objektom, lahko so prosto stoječi, morajo pa biti zakriti pogledom iz
ulice. Streha prizidka mora imeti praviloma enak naklon kot obstoječi
objekt, možne so tudi ravne strehe. Streha mora imeti enako kritino kot
obstoječi objekt in mora oblikovno ohranjati karakteristične elemente
fasade obstoječega objekta. |
|
|
10. člen |
|
|
Zunanja ureditev prostora mora upoštevati naslednja
načela: |
|
|
– kota zemljišča na parcelni meji mora biti prilagojena
sosednjim zemljiščem |
|
|
– podporni zidovi so možni samo na delih, kjer ni možno
drugačno zavarovanje brežin, material za podporne zidove je naraven,
kamen |
|
|
– okolica objektov se zazeleni ali drugače ustrezno uredi |
|
|
– ograje so dovoljene zaradi varovanja objektov in
zemljišč pred nezaželenimi vplivi okolice, lahko so iz avtohtonih
grmovnic, naravnega kamna ali leseni plotovi ali drugi ustrezni
materiali |
|
|
– saditev avtohtonih in sadnih dreves |
|
|
11. člen |
|
|
Lokacija za postavitev spominskih obeležij na posameznih
območjih ali objektih mora biti izbrano tako: |
|
|
– da niso ovirani prometni tokovi in prometna preglednost |
|
|
– da se ne poslabšujejo bivalni pogoji in varnost objekta,
če je obeležje na objektu |
|
|
– da se vklaplja v okolje in ga kvalitetno dopolnjuje. |
|
|
Spominska obeležja na območjih ali posameznih objektih, za
katere veljajo pogoji ohranjanja narave in varovanja kulturne dediščine,
se ne smejo postavljati brez mnenj in soglasij pristojnih služb. |
|
|
12. člen |
|
|
Začasni objekti, ki so prvenstveno namenjeni sezonski
turistični ponudbi ali prireditvam, kioski, stojnice in podobno se lahko
postavijo na zemljiščih, ki so prometno dostopna. Oblikujejo se tako, da
ne kvarijo izgleda ulice ali trga, z upoštevanjem kulturne krajine. Z
njihovo namestitvijo se ne sme bistveno ovirati izvajanje drugih
dejavnosti v prostoru in vzdrževanje komunalnih naprav. Po prenehanju
dovoljenega roka se morajo odstraniti in vzpostavitvi zemljišča v
prvotno stanje. |
|
|
13. člen |
|
|
Površina gradbene parcele mora minimalno ustrezati
sledečim kriterijem: |
|
|
Faktor izrabe gradbene parcele (i) se določi kot razmerje
med bruto tlorisno površino objekta in celotno površino gradbene
parcele, pri čemer je bruto tlorisna površina objekta skupna površina
vseh etaž objekta, ki so nad terenom in pod njim. |
|
|
Faktor zazidanosti gradbene parcele (z) se določi kot
razmerje med zazidano površino in celotno površino gradbene parcele. |
|
|
+----------------------------------------------+---------------+-----------+
|Namenska raba gradbene parcele | Faktor | Faktor |
| | zazidanosti | izrabe (i)|
| | (z) | |
+----------------------------------------------+---------------+-----------+
|Čista in splošna stanovanjska območja | 0,4 | 1,2 |
+----------------------------------------------+---------------+-----------+
|Stanovanjska območja s kmetijskimi | | |
|gospodinjstvi | 0,2 | 0,4 |
+----------------------------------------------+---------------+-----------+
|Območja objektov družbene infrastrukture | 0,6 | 1,6 |
+----------------------------------------------+---------------+-----------+
|Območje centra | 0,9 | 3,5 |
+----------------------------------------------+---------------+-----------+
|Mešana območja | 0,6 | 1,2 |
+----------------------------------------------+---------------+-----------+
|Območja proizvodnih dejavnosti | 0,8 | 2,4 |
+----------------------------------------------+---------------+-----------+
|
|
|
14. člen |
|
|
Dovoljena gradnja objektov za urejanje vodnega režima z
namenom, da se zagotovi obramba pred poplavami in erozijo, varstvo
vodnih količin in zalog, varstvo kakovosti voda, gradnja objektov za
vzdrževanje naravnih vodotokov ter vodnogospodarskih objektov in naprav
v splošni rabi. Zagotoviti renaturalizacijo vodnih bregov in
revitalizacijo obvodnega prostora. |
|
|
2. Merila in pogoji za prometno urejanje |
|
|
15. člen |
|
|
Cestno omrežje |
|
|
(1) Pri rekonstrukciji cest in poti so dopustna večja
odstopanja od obstoječih tras le v primeru izboljšanja prometno
tehničnih elementov, zmanjšanja posegov na kmetijska in gozdna
zemljišča, vodotoke ter vidno izpostavljene in krajinsko značilna
območja. |
|
|
(2) Pri rekonstrukcijah cest in preplastitvah je treba
višino cestišča in površin za pešca uskladiti z višinami urejenega
terena pred objekti in višinami vhodov v objekte, tako da se pri tem
dostopnost ne poslabša. Paziti je potrebno, da se asfaltirana površina
ne nadaljuje s cestišča vse do stavb. Po možnosti naj se na robu
cestišča oblikuje kamnita mulda ali pločnik. |
|
|
(3) Vsak objekt mora imeti zagotovljen dostop neposredno
iz javne ceste ali posredno preko drugih, za promet urejenih zemljišč.
Rešitvi dostopa mora biti podrejena tudi zunanja ureditev objekta
vključno s parkirnimi in ostalimi manipulativnimi površinami. |
|
|
(4) Dovozi in priključki na ceste morajo omogočati dostop
urgentnih in interventnih vozil. Zasnova cestnih priključkov mora
zagotavljati preglednost in ostale pogoje glede varnega vključevanja
prometa. |
|
|
(5) Slepo zaključene ceste morajo imeti obračališča.
Obračanje vozil mora biti zagotovljeno tudi na vseh internih
manipulativnih ali dvoriščnih površinah. |
|
|
(6) Da se preprečijo škodljivi vplivi posegov v prostor ob
državni cesti na državno cesto in promet na njej, je ob teh cestah
varovalni pas, v katerem je raba omejena. Gradnja in rekonstrukcija
gradbenih objektov ter postavljanje kakršnih koli drugih objektov in
naprav v varovalnem pasu državne ceste so dovoljeni le s soglasjem
Direkcije RS za ceste. Varovalni pas se meri od zunanjega roba cestnega
sveta in je na vsako stran regionalne ceste 15,00 m. |
|
|
(7) V kolikor območje ureditve nižjega prostorskega akta
ali gradnja objektov (zahtevnih, manj zahtevnih, enostavnih) posega v
varovalni pas ali cestno telo državne ceste, se je vsak posamezen
investitor dolžan držati sledečih postopkov oziroma si s strani
upravljalca državne ceste Direkcije RS za ceste – Območje Novo mesto
dolžan pridobiti sledeče: |
|
|
– smernice za načrtovanje in mnenja za plansko
investicijske akte nižjega nivoja, |
|
|
– projektne pogoje ter soglasja in dovoljenja za objekte,
za katere se bo pridobivalo gradbeno dovoljenje, ne bodo pa podrobneje
obdelani v plansko investicijskih aktih nižjega nivoja, |
|
|
– soglasja in dovoljenja za vse ostale (nezahtevne)
objekte, za katere se ne bodo pridobivala gradbena dovoljenja |
|
|
– dovoljenja za zapore cest za objekte, ki se bodo izvedli
na območju plansko investicijskega akta nižjega nivoja, |
|
|
– dovoljenja za izredne prevoze, ki se bodo izvajali za
potrebe izgradnje objektov v območju plansko investicijskega akta
nižjega nivoja, |
|
|
– služnostne pravice na podlagi veljavne služnostne
pogodbe in izvedbe vpisa v zemljiško knjigo |
|
|
Hodniki za pešce, peš površine |
|
|
(1) Varovano območje poti za pešce pomeni smer povezovanja
javnih peš povezav za pešce. Potek tras ter dimenzije je potrebno
prilagoditi terenu in drugim razmeram v prostoru. Hodnik za pešce naj se
od cestišča loči vizualno po barvi ali v izbiri materiala. V primeru
asfaltirane izvedbe naj se hodnik za pešce ne dotika neposredno stavb. |
|
|
(2) Širine hodnikov za pešce je najmanj 1.60 m oziroma
skladno z razmerami v prostoru. Uredijo se ob pomembnejših prometnicah,
glede na ugotovljene potrebe. |
|
|
(3) Urejanje hodnikov za pešce, trgov in drugih peš
površin ter dostopi do objektov javnega značaja morajo biti brez
arhitekturnih ovir ter osvetljeni. |
|
|
Kolesarske steze |
|
|
(1) Kolesarske steze se urejajo ob robu vozišča praviloma
nivojsko ločena od vozišča ali kot kolesarske poti. Dvostranske
kolesarske steze so minimalne širine 1 m, dvosmerne pa širine 2 m. |
|
|
Mirujoči promet (parkiranje) |
|
|
(1) Pri gradnji novih objektov (dozidavah, nadzidavah),
rekonstrukcijah in spremembah namembnosti je treba zagotoviti zadostno
število parkirnih mest (v skladu z normativi) na gradbeni parceli
objekta. Pri enostanovanjski stavbi morata biti zagotovljena najmanj dva
parkirna mesta, pri večstanovanjskih stavbah pa min 1,50 parkirnega
mesta na vsako stanovanje. Izjemoma se parkirišča lahko zagotavljajo na
javnih ali drugih površinah, če je stavba v območju ohranjanja značilne
vaške zazidave in parkirišča ni možno zagotoviti na gradbeni parceli. |
|
|
(2) Pri stavbah z dejavnostmi, ki so vezane na
individualni motorni promet (stavbe za storitvene dejavnosti,
industrijske stavbe) je treba parkirne prostore zagotoviti na gradbeni
parceli stavbe, na skupnem parkirišču za več stavb skupaj ali pogodbeno
na drugem stavbnem zemljišču. Uporaba javnih parkirišč za potrebe
posamezne stavbe je dopustna samo v soglasju z upravljalcem javnega
parkirišča). |
|
|
(3) Parkirišča morajo biti locirana ob objektu ali za
njim, kakor dopuščajo prostorske razmere. Parkirišča, ki po površini
presegajo 100 m2 je treba členiti z ločilnimi zasaditvami, spremembami
tlakov ali drugimi oblikovalskimi elementi. Ta zahteva ne velja za
začasna parkirišča v času prireditev. |
|
|
Avtobusna postajališča |
|
|
Izgled in oblika avtobusnih postaj morata biti izvedena na
podlagi javnega ali vabljenega natečaja. |
|
|
Ulično pohištvo |
|
|
Izbor tipologije in oblik uličnega pohištva je potrebno
izvesti na podlagi javnega ali vabljenega natečaja. |
|
|
16. člen |
|
|
Na območju rezerviranih površin koridorja predvidene
obvoznice je prepovedana gradnja objektov. |
|
|
17. člen |
|
|
Železnica |
|
|
Ob železniški progi Trebnje–Sevnica, ki poteka preko
območja, ki ga urejajo ti prostorsko ureditveni pogoji, se varuje
koridor za potrebe elektrifikacije. |
|
|
Za vsak poseg v 200 metrskem varovalnem progovnem pasu
železnice, se upošteva veljavni zakon o varnosti v železniškem prometu
in pravilnik o graditvi gradbenih objektov ali drugih objektov v
varovanem progovnem pasu, glede minimalnih odmikov bodočih objektov od
osi skrajnega tira, gradnje protihrupne zaščite, če se pokaže za
potrebno in zaščito vseh morebitnih kovinskih delov v zemlji, proti
vplivu blodečih tokov zaradi v prihodnosti elektrificirane žel. proge.
Za objekte v železniškem varovalnem progovnem pasu morajo investitorji
pridobiti soglasje h gradnji od pristojnega soglasodajalca. |
|
|
Ukine se železniški prehod ceste proti zaselku Sv. Helene. |
|
|
3. Merila in pogoji za komunalno in energetsko urejanje |
|
|
18. člen |
|
|
(1) V rezervatih in varovalnih pasovih obstoječih in
predvidenih komunalnih in energetskih vodov in naprav ni dovoljena
gradnja novih objektov, razen izjemoma s soglasjem upravljalca voda
oziroma predlagateljem rezervata. Na obstoječih objektih do dopustna le
vzdrževalna dela. |
|
|
(2) Obstoječi in predvideni objekti se priključijo na
obstoječa javna omrežja za oskrbo s pitno vodo, odvajanje in čiščenja
odpadnih voda, oskrbe z električno energijo in telekomunikacijsko
omrežje. Trase komunalnih in energetskih vodov morajo biti med seboj
usklajene. |
|
|
(3) Komunalni in energetski vodi morajo biti izvedeni v
podzemni izvedbi. Zemljišča tras podzemnih napeljav oziroma vodov je
potrebno po izvedbi sanirati. |
|
|
(4) Nadzemne komunalne in energetske objekte in napeljave
(transformatorske postaje, črpališča, vodohrani) je treba locirati
nevpadljivo. Objekti morajo biti primerno arhitekturno prilagojeni
kontekstu neposrednega okoliškega prostora. |
|
|
(5) Gradnjo in rekonstrukcijo komunalnih in energetskih
vodov in naprav je treba izvajati časovno in fizično usklajeno, z
upoštevanjem racionalnosti izvajanja posegov glede na druge vode in
naprave na isti trasi ter ureditev prometnih površin. |
|
|
(6) Komunalna in energetska infrastruktura mora praviloma
potekati po javnih površinah v kolikor to dopuščajo terenske in druge
razmere. V primeru poteka komunalne in energetske infrastrukture v
območju cestnih teles je treba sanirati tudi celotno tangirano območje
prometnih in peščevih površin. |
|
|
(7) Občinska uprava lahko v postopku izdaje lokacijske
informacije za gradnjo ali rekonstrukcijo posameznega komunalnega ali
energetskega voda oziroma objekta, na podlagi podatkov o omrežjih in
objektih gospodarske javne infrastrukture pogojuje potek trase voda
oziroma lokacijo objekta. |
|
|
(8) Najvišje območje na Rojah se namenja izgradnji
vodohrana. Dovoljena je gradnja oddajnikov in podobnih objektov. |
|
|
(9) Na območjih vodnih virov (Greda, Dana) z varstvenimi
pasovi veljajo določila odloka o varstvu virov pitne vode v Občini
Trebnje in ukrepih za zavarovanje kakovosti in količine vode. Ožje
varstvene pasove s črpališči je možno zaščititi z ustreznimi ograjami
ali objekti. |
|
|
19. člen |
|
|
Elektroenergetsko omrežje |
|
|
(1) Za zagotovitev ustrezne oskrbe z električno energijo
je dopustna gradnja visoko in nizko napetostnih vodov ter
transformatorskih postaj. Nove transformatorske postaje je treba
locirati v okviru poselitvenega območja naselja ob upoštevanju
omejitvenih meril in pogojev. |
|
|
(2) Pri gradnji novih objektov in večjih rekonstrukcijah
visoko in nizkonapetostnega elektro omrežja je obvezna podzemna izvedba
s kabelsko kanalizacijo. Obvezne so predhodne arheološke raziskave. V
enaki izvedbi morajo biti izvedeni tudi vsi individualni priključki,
katerih izvedba mora upoštevati tudi možnost kasnejše navezave ostalih
uporabnikov v neposredni okolici. Transformatorske postaje in kabelske
prosto stoječe omare je dopustno postavljati le izven varovalnih pasov
javnih cest. |
|
|
(3) Za obstoječe in predvidene daljnovode je treba
upoštevati varovalne pasove. Gradnja v teh pasovih je omejena oziroma
dopustna po pogojih upravljalca. |
|
|
20. člen |
|
|
Telekomunikacijsko omrežje |
|
|
(1) Nova telefonska in druga telekomunikacijska kabelska
omrežja je dopustno izvajati le v skupnem koridorju in izključno v
podzemni izvedbi po predhodnih arheoloških raziskavah. |
|
|
(2) Bazne postaje namenjene javnim telekomunikacijskim
storitvam je treba postavljati praviloma znotraj poselitvenega območja
naselja z upoštevanjem varovalnih odmikov. Bazne postaje ne smejo imeti
škodljivih vplivov na bivalne in delovne pogoje ter zdravje ljudi. |
|
|
21. člen |
|
|
Javna razsvetljava |
|
|
(1) Javna razsvetljava se izvede ob cestah in peš
površinah. Zagotavljati mora minimalne vrednosti srednje osvetljenosti v
skladu s tehničnimi predpisi. Izbira svetil ne sme povzročati
svetlobnega onesnaženja v okolju. |
|
|
22. člen |
|
|
Odstranjevanje odpadkov |
|
|
(1) Odjemna mesta za komunalne odpadke morajo biti
praviloma na zemljišču povzročitelja odpadkov. V naseljih so dopustna
skupna odjemna mesta za komunalne odpadke in ekološki otoki, ki morajo
biti na javni površini. |
|
|
(2) Odjemna mesta z zabojniki v naseljih morajo biti
dostopna in urejena na vidno neizpostavljenih lokacijah. |
|
|
23. člen |
|
|
Vodovodno omrežje |
|
|
(1) Obstoječi in predvideni objekti morajo biti obvezno
priključeni na javno vodovodno omrežje, skladno s pogoji upravljalca. |
|
|
(2) Uporabniki tehnološke vode morajo zagotoviti zaprte
sisteme. |
|
|
Na območju naselja Mirna sta dva zajetja pitne vode in
sicer »zajetje Mirna« ob podjetju Dana in »zajetje Greda«. Posegi na
varstvenih območjih so dovoljeni v skladu z odlokom o varstvu virov
pitne vode v Občini Trebnje in ukrepih za zavarovanje kakovosti in
količine vode ter okoljsko zakonodajo. Če je predvidena gradnja takega
značaja, za katerega ni dovoljena gradnja v posameznem varstvenem pasu,
taka gradnja ni dovoljena. |
|
|
24. člen |
|
|
Kanalizacijsko omrežje |
|
|
(1) Kanalizacijsko omrežje mora biti praviloma zasnovano
ločeno za odvajanje odpadnih fekalnih in padavinskih voda. |
|
|
(2) Vse fekalne odpadne vode se priključijo na javno
kanalizacijo s čistilno napravo. Tehnološke odpadne vode se priključijo
na javno kanalizacijo le, če so predhodno očiščene, do predpisane
stopnje onesnaženosti. Kanalizacija za odvod odpadnih fekalnih vod mora
biti vodotesna. |
|
|
(3) Do izgradnje omrežja za odvajanje in čiščenja fekalnih
voda so obvezne vodotesne greznice, katerih vsebina se odvaža na
centralno čistilno napravo. Individualna praznitev greznic je dopustna
lastnikom, ki razpolagajo s svojimi kmetijskimi površinami na katerih ni
omejena raba zaradi bližine varstvenih pasov pitne vode ali ostale
omejitve s področja varstva okolja. |
|
|
(4) Padavinske vode s peš površin, zelenic in streh
objektov se morajo odvajati v ponikovalnico ali vodotoke. Padavinske
vode z utrjenih prometnih in manipulativnih površin se morajo odvajati v
javno kanalizacijo, ponikovalnico ali vodotoke preko peskolovov in
lovilcev olj. |
|
|
(5) Začasni objekti za prireditve, namenjeni gostinskim
storitvam, ki imajo urejen priključek na javno vodovodno omrežje ali pri
svoji dejavnosti generirajo odpadne vode, morajo imeti začasen
priključek na javno kanalizacijo ali urejeno vodotesno greznico. |
|
|
4. Merila in pogoji za varovanje okolja |
|
|
25. člen |
|
|
Varstvo zraka |
|
|
Pri opredelitvi pogojev za posege v prostor, ki vplivajo
na kvaliteto zraka je potrebno upoštevati zakonodajo, ki ureja področje
varstva zraka. |
|
|
26. člen |
|
|
Varstvo pred hrupom |
|
|
Pri opredelitvi pogojev za posege je potrebno upoštevati
zakonodajo s področja varstva pred prekomernim hrupom. |
|
|
Za hrup občutljiva območja, kot so vzgojno varstveni
zavodi, rekreacijske površine ipd. se zaščitijo pred prekomernim hrupom,
ki ga povzroča promet na regionalnih in lokalnih cestah, železnici,
proizvodni obrati itd. z aktivnimi in pasivnimi protihrupnimi ukrepi.
Protihrupna zaščita mora biti izvedena pred začetkom opravljanja
dejavnosti. |
|
|
V stanovanjskih območjih je dovoljeno opravljati
dejavnosti, ki ne prekoračujejo dovoljenih nivojev hrupa za to območje. |
|
|
27. člen |
|
|
Varstvo voda in vodnih površin |
|
|
Za potrebe vzdrževanja vodotokov je potrebno zagotoviti
ustrezen odmik objektov od roba struge ali od roba vodnega zemljišča v
skladu s predpisi ki urejajo področje upravljanja z vodami. Za posege v
vodotok in njegov varstveni pas je potrebno pridobiti mnenja in soglasja
pristojnih služb za varstvo okolja ter ohranjanja narave. |
|
|
Na vodnih in priobalnih zemljiščih so prepovedane
dejavnosti in posegi v prostor, ki so določene v 84. členu Zakona o
vodah (Uradni list RS, št. 67/02). Priobalno zemljišče je zemljišče, ki
meji na vodno zemljišče in sega pri vodah 1. reda 15 metrov od robov
vodnega zemljišča (reka Mirna), na vodah 2. reda (preostale vode) pa 5
metrov od robov vodnega zemljišča. Priobalna zemljišča so tudi vsa
zemljišča med visokovodnimi nasipi. |
|
|
Prav tako je omejena gradnja na ogroženih območjih, kamor
spadajo poplavno območje, erozijsko območje in plazovito območje. Za vsa
ta ogrožena območja je treba pri posegih v prostor upoštevati določila
85. do 89. člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02). |
|
|
Vsi posegi, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na
vodni režim ali stanje voda, se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega
soglasja. |
|
|
28. člen |
|
|
Varstvo pred požarom |
|
|
Pri vseh posegih v prostor je treba upoštevati pogoje za
varen umik ljudi, živali in premoženja. |
|
|
Objekti morajo biti praviloma toliko ločeni med seboj, da
je onemogočen prenos požara z objekta na objekt. Kadar gre za objekte,
ki so združeni, je potrebno zagotoviti protipožarno ločitev. |
|
|
Pri vseh spremembah namembnosti, kjer bodo skladiščene
vnetljive ali eksplozivne snovi, je potrebno zagotoviti ustrezno
protipožarno zaščito. |
|
|
Razpored objektov in dovoznih poti mora biti takšen, da
omogoča nemoteno posredovanje intervencijskih vozil. |
|
|
Na vseh območjih, kjer je obstoječi vodovodni sistem
takšen, da omogoča oskrbo s primerno količino vode za gašenje je nujna
postavitev hidrantov, kot to predvidevajo protipožarni predpisi. V
območjih kjer to ni mogoče mora biti zagotovljena zadostna količina vode
za gašenje z rezervoarjem kapnice ali iz površinskega vodotoka prek
primerno opremljenega odjemnega mesta. |
|
|
5. Merila in pogoji za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
za potrebe civilne zaščite |
|
|
29. člen |
|
|
Na območjih poplavnih voda se ne sme izvajati posegov v
prostor, ki bi lahko imeli za posledico spremembo smeri ali količin
odtoka poplavnih voda in gradenj stanovanjskih, poslovnih ali drugih
bivanju ali dejavnostim namenjenih objektov. |
|
|
Območja kjer je v prostorskem planu predvidena omejena
raba zaradi posebnega statusa za potrebe civilne zaščite, so opredeljena
v PUP tako, da se varuje ali nadgradi določene funkcije posameznega
območja. |
|
|
6. Merila in pogoji za varstvo kulturne dediščine in za ohranjanje
narave |
|
|
30. člen |
|
|
Vse gradnje in rekonstrukcije ter ostale ureditve na
objektih kulturne dediščine je potrebno urejati v skladu s pogoji in
smernicami pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
Objekti kulturne dediščine so objekti, ki so razglašeni za kulturne in
zgodovinske spomenike, oziroma objekti, ki so v fazi razglasitve.
Gradnje in rekonstrukcije se morajo izvajati v skladu z določili
razglasitvenega dokumenta in pod strokovnim vodstvom pristojne območne
enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Za vse ostale
objekte, ki so evidentirani kot kulturna dediščina, pa še niso
zavarovani z ustreznimi akti, pa je potrebno upoštevati smernice
pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine. |
|
|
Območje, ki ga ureja PUP – Mirna, je v večjem delu znotraj
območja POKD – območje z večjim številom kulturnih spomenikov in
kulturne dediščine in je razvidno iz grafičnega dela prostorskih
ureditvenih pogojev. |
|
|
POKD 23 – Mirnska dolina |
|
|
460 Mirna – trško jedro |
|
|
461 Mirna – cerkev sv. Janeza Krstnika |
|
|
2038 Mirna – cerkev sv. Helene |
|
|
7527 Mirna – grad |
|
|
9333 Mirna – kamnit most |
|
|
14145 Mirna – arheološko najdišče Gradec |
|
|
710137 Mirna – spomenik NOB na Rojah |
|
|
710274 Mirna – Kramarjeva domačija |
|
|
710275 Mirna – gostilna »pri Francki« |
|
|
710276 Mirna – gostilna Kolar |
|
|
710278 Mirna – hiša Pot na Laze 1 |
|
|
710279 Mirna – Zaplatarjeva domačija |
|
|
710290 Mirna – hiša Glavna cesta 10 |
|
|
710291 Mirna – Böhmova vila |
|
|
710292 Mirna – vila Cesta na Fužine 8 |
|
|
710293 Mirna – Škarjatova domačija |
|
|
710294 Mirna – Kolenčeva gostilna |
|
|
Pri načrtovanju posegov v prostor je potrebno upoštevati: |
|
|
– Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin
dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije
(Uradni list RS, št. 11/1999); |
|
|
– Konvencijo o varstvu evropskega arhitektonskega bogastva
(Granada – 1985, Uradni list RS, št. 3/1993) |
|
|
– Evropsko konvencijo o varstvu arheološke dediščine –
dopolnjena (La Valetta – 1992, podpisana in ratificirana – Poročevalec
1/1999). |
|
|
31. člen |
|
|
Na območjih ohranjanja narave se upoštevajo
naravovarstvene smernice (št. 6-II-43/2-O-02, 6-III-36/2-O-02), ki jih
je februarja 2002 izdelal Zavod RS za varstvo narave, OE Novo mesto. |
|
|
Na območju PUP – Mirna so evidentirana naslednja območja
ohranjanja narave: |
|
|
– 310 Mirna – hidrološka naravna vrednota |
|
|
– 1279 Vejar – hidrološka naravna vrednota |
|
|
– 1283 Zabrščica – hidrološka naravna vrednota |
|
|
– 1334 sadovnjak v Mirni – habitatni tip |
|
|
– SI 3000059 Mirna – posebno varstveno območje Natura 2000 |
|
|
Pri načrtovanju posegov v prostor je potrebno upoštevati: |
|
|
– razvojne in varstvene usmeritve za hidrološke naravne
vrednote; |
|
|
– usmeritve za habitatne tipe, s katerimi se ohranjajo v
ugodnem stanju; |
|
|
– usmeritve, ki so podane v Uredbi o posebnih varstvenih
območjih (območjih Natura 2000); |
|
|
– usmeritve za rabo in izkoriščanje naravnih dobrin, ki
ohranjajo biotsko raznovrstnost, naravno ravnovesje in varujejo
ekosisteme. |
|
|
Za gradnjo objektov in prostorske ureditve na območju, ki
imajo na podlagi predpisov s področja ohranjanja narave poseben status,
je po 105. členu zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 –
UPB2) potrebno pridobiti naravovarstvene pogoje in naravovarstveno
soglasje, ki ju izda Ministrstvo za okolje in prostor. |
|
|
32. člen |
|
|
Način ravnanja s plodno zemljo |
|
|
Pri zemeljskih delih je potrebno kvalitetno prst odgrniti
in deponirati vendar izven območij ohranjanja narave. Prst se uporabi za
zunanjo ureditev in izboljšanje zemljišč znotraj naselja oziroma
izboljšanja kmetijskih zemljišč. |
|
|
33. člen |
|
|
Zasaditve |
|
|
Zelene površine znotraj naselja Mirna se zasadijo z
avtohtonimi drevesnimi vrstami. Pri zasaditvi morajo prevladovati
listnata drevesa. |
|
|
Na obravnavanem območju se upoštevajo priporočila za
ohranjanje biotske raznovrstnosti v krajini in na območjih strnjene
poselitve, kot je določeno v 35. in 36. členu Zakona o ohranjanju narave
ter v soglasju pristojnega Zavoda RS za varstvo narave. |
|
|
7. Dodatna merila in pogoji po posameznih ureditvenih območjih |
|
|
34. člen |
|
|
Znotraj območja prostorskih ureditvenih pogojev se
določajo posebna merila in pogoji za posege v prostor za naslednja
ureditvena območja: |
|
|
1 Staro jedro |
|
|
2 Center |
|
|
3 Roje |
|
|
4 Grajske njive |
|
|
5 Industrijsko območje |
|
|
6 Obrtno-industrijsko območje |
|
|
7 Obrtno-stanovanjsko območje |
|
|
8 Območje čistilne naprave |
|
|
9 Območje – Roje – vrh |
|
|
10 Športno rekreacijski center |
|
|
11 Grad – bazen |
|
|
12 Zapuže |
|
|
13 Ostala območja |
|
|
14 Nad cerkvijo |
|
|
7.1. Staro jedro |
|
|
35. člen |
|
|
Območje je namenjeno bivanju, upravnim funkcijam in
uslužnostnim dejavnostim. Do sprejetja lokacijskega načrta so na tem
ureditvenem območju možne novogradnje, nadomestne gradnje,
rekonsrtukcije, spremembe namembnosti, spremembe rabe ter dozidave. |
|
|
Za posege na objektih opredeljenih kot kulturna dediščina
je potrebno pridobiti smernice, pogoje in soglasja pristojnega zavoda za
varstvo kulturne dediščine. |
|
|
36. člen |
|
|
V stavbni strukturi starega jedra naselja Mirna se
razlikujeta dva tipa objektov: |
|
|
– Enonadstropna hiša trškega videza ob ulici, ki tvori
primarni niz ulične fasade in je sestavni del enote z internim dvoriščem
ter sekundarno stavbno strukturo. Vertikalni gabariti so praviloma
P+1+M. |
|
|
– Pritlična kmečko–obrtniška hiša, ki je praviloma
stanovanjska hiša oblikuje ulično fasado ali sekundarno stavbno
strukturo z gospodarskimi poslopji. Vertikalni gabarit je P+PO. |
|
|
37. člen |
|
|
Merila in pogoji za oblikovanje trške in kmečko-obrtniške
hiše: |
|
|
– pritličje trške hiše se lahko oblikuje kot javno,
nadstropje in podstrešje pa stanovanjsko ali upravno |
|
|
– kmečko-obrtniška hiša pa lahko oblikuje notranje interno
dvorišče namenjeno obrtni ali kmetijski dejavnosti |
|
|
– vertikalni gabariti so max. (K)+P+1+M |
|
|
– možna je izvedba kleti, ki pa je v celoti ali delno
vkopana glede na naklon terena |
|
|
– vhod v objekt se oblikuje z ulice |
|
|
– prostori med stavbami so namenjeni za dostop na interno
dvorišče |
|
|
– fasade objektov se oblikujejo v enotnem proporcijskem
sistemu, ki je prisoten na širšem prostoru |
|
|
– fasadno ploskev se oblikuje v homogeno, likovno,
prostorsko kompozicijo, s praviloma osno členitvijo fasadnih elementov.
V vertikalni simetrali fasade se oblikuje glavni vhod v stavbo, na
strehi so dopustne frčade |
|
|
– v pritličju se po potrebi oblikujejo izložbena okna,
primerno oblikovana in usklajena z ostalimi elementi fasade |
|
|
– vhod v garažo z ulične strani ni dovoljen |
|
|
– glavni vhod v hišo je lahko oblikovan kot prehod skozi
hišo v notranje dvorišče |
|
|
– streha je praviloma simetrična dvokapnica z možnostjo
oblikovanja frčad (tam kjer so zgodovinsko izpričane oziroma samo v osi
nad glavnim vhodom) in čopov, naklon strehe se naj prilagodi obstoječim
(35 do 47 stopinj) |
|
|
– kritina se tudi prilagodi obstoječi, to pa je bobrovec
in ostale vrste opečne kritine |
|
|
– dovoljeno je podaljšanje napušča strehe kot nadstrešek |
|
|
– z dvoriščne strani je dovoljeno oblikovanje ganka |
|
|
– kolenčni zid mora biti skrit pod napuščem tako, da je
višina kapi v višini stropa nad etažo |
|
|
– dovoljeni so reklamni izveski, oblikovani brez uporabe
utripajočih neonskih luči in skladno z objektom, na katerem so
postavljeni in z dejavnostjo, ki jo oglašujejo |
|
|
– na glavnih ali obcestnih fasadah stavb ni dovoljena
namestitev komunalnih omaric (PTT, elektro, plin, ipd) |
|
|
– plinske cisterne morajo biti vkopane. |
|
|
38. člen |
|
|
Merila in pogoji za oblikovanje internih dvorišč kot
sekundarnega niza: |
|
|
– stavbe sekundarnega niza oblikujejo notranje interno
dvorišče za primarnim nizom stavb in predstavljajo mejo med naselbinskim
telesom in naravnim prostorom, |
|
|
– stavbe sekundarnega niza so namenjene gospodarski in
kmetijski dejavnosti, |
|
|
– vertikalni gabarit je praviloma samo pritličen z
uporabnim podstrešjem, |
|
|
– stavbe ne smejo presegati višinskega gabarita stavb
primarnega niza, |
|
|
– elementi sekundarnega dela ne smejo biti vidni preko
slemena primarnega niza v bližnjem prostoru ulice, |
|
|
– višina objekta naj bi se nižala od primarnega niza do
naravnega prostora. |
|
|
39. člen |
|
|
Pri vzdrževalnih delih na obstoječih objektih pomembnih z
vidika varstva kulturne dediščine je potrebno ohraniti prvotne elemente
členitve fasade (oblika in izvedba stavbnega pohištva, omet, obdelan
kamen, barva fasade in stavbnega pohištva) in likovne elemente
(dekorativni fasadni elementi izvedeni v ometu, dekorativno oblikovanje
prezračevalnih lin, stenske slike, posebno dekorativno oblikovanje
vratnih in okenskih kamnitih ali lesenih okvirjev ipd.) |
|
|
7.2. Center |
|
|
40. člen |
|
|
2A – Območje centra je namenjeno za centralne mesto tvorne
funkcije. |
|
|
Možna nadomestna gradnja, gradnja novih eno in več
stanovanjskih objektov in gradnja objektov družbenih dejavnosti, če ti
zapolnjujejo gradbene vrzeli, dozidave, nadzidave, preureditve
podstrešij, spremembe namembnosti in vzdrževalna dela. |
|
|
Na območju tovarniškega kompleksa so možne sanacije
obstoječih objektov (fasade in strehe), adaptacije prostorov v objektih
ter gradnja objektov za nemoteno funkcioniranje proizvodnje. Sprememba
tehnološkega postopka je možna pod pogojem, da se ne poslabšujejo vplivi
na okolje. Možne so spremembe namembnosti za namene iz prvega odstavka
tega člena. |
|
|
Pri oblikovanju posegov v prostor na območju Centra je
potrebno vertikalne gabarite prilagajati obstoječi grajeni strukturi. |
|
|
2B – Dovoljena je gradnja več stanovanjskih objektov z
maksimalnim gabaritom največ K+P+2+M. |
|
|
2C – Območje je namenjeno gradnji otroškega vrtca. |
|
|
7.3. Roje |
|
|
41. člen |
|
|
Ureditveno območje Roje je stanovanjsko območje,
dopolnjeno z uslužnostimi in servisnimi dejavnostmi. Sestavljajo ga
naslednje gradbene celote s pogoji za poseganje v prostor: |
|
|
3A – Dovoljene so gradnje večstanovanjskih objektov, ki se
oblikovno prilagajajo obstoječi gradnji, dograditve in spremljajoče
zunanje ureditve. Vertikalni gabarit večstanovanjskih objektov ne sme
presegati obstoječe pozidave. Dovoljena je gradnja niza individualnih
garaž za stanovalce. |
|
|
3B – Dovoljena je gradnja individualnih stanovanjskih hiš,
dvojčkov ali vrstnih hiš. Vertikalni gabariti so K (le-ta mora biti
vkopana oziroma lahko sega največ 1m iz terena) +P+M. |
|
|
3C – Dovoljena je gradnja poslovno stanovanjskih objektov.
Vertikalni gabariti K+P +M. |
|
|
3D – Dovoljena je individualna gradnja stanovanjskih in
poslovno stanovanjskih objektov max. vertikalnih gabaritov K+P+M. Pred
vsako gradnjo so potrebne dodatne geološke raziskave. V primeru
nestabilne geološke podlage se zemljišča namenijo zelenim in
rekreacijskim površinam. |
|
|
3E – Na območju gradbene celote so dovoljeni posegi iz 4.
člena. |
|
|
3F – Dovoljena so urejanja zelenih površin, posegi na
obstoječem spomeniku pa le v skladu s soglasji pristojnega zavoda za
varstvo kulturne dediščine |
|
|
Na ureditvenem območju Roje so dovoljene samo tiste
nemoteče dejavnosti, ki ustrezajo naslednjim kriterijem: |
|
|
– zagotoviti je potrebno zadostno število parkirnih mest |
|
|
– infrastrukture ne obremenjujejo več kot dve stanovanjski
hiši |
|
|
– ne prekoračujejo s predpisi dovoljenih emisij v okolje,
ki veljajo za stanovanjska območja |
|
|
– na celotnem območju je dovoljena sprememba parcelacije. |
|
|
7.4. Grajske njive |
|
|
42. člen |
|
|
Ureditveno območje Grajske njive je namenjeno stanovanjski
in storitveni dejavnosti. |
|
|
Za območje je predvidena izdelava lokacijskega načrta. Do
izdelave LN pa je možna le gradnja ali rekonstrukcija infrastrukture. |
|
|
7.5. Industrijsko
območje |
|
|
43. člen |
|
|
Industrijsko območje je namenjeno industrijskim, obrtnim,
oskrbnim in storitvenim dejavnostim in prometu. |
|
|
5A – Dovoljena je gradnja novih industrijskih objektov za
namene proizvodnje in skladiščenja, manipulativne površine ipd. kot
zapolnitev prostih površin. Oblikovanje novih industrijskih objektov
mora slediti vertikalnim gabaritom obstoječih objektov. Dovoljene so
postavitve ograj za varovanje premoženja, plinskih cistern in enostavnih
objektov. |
|
|
5B – Dovoljena je novogradnja objektov oskrbne in
storitvene dejavnosti kot zapolnitev prostih površin in spremembe
namembnosti, dograditve, rekonstrukcije obstoječih objektov ter gradnja
enostavnih objektov. |
|
|
5C – Dovoljene so dograditve železniške postaje ter
spremembe namembnosti za stanovanja in spremembe namembnosti za
storitvene in oskrbne dejavnosti, objekti, ki služijo za nemoteno
delovanje železniškega transporta, gradnje parkirnih in manipulativnih
površin, dograditve in rekonstrukcija obstoječih objektov in gradnja
enostavnih objektov. |
|
|
7.6. Obrtno-industrijsko območje |
|
|
44. člen |
|
|
Ureditveno območje je namenjeno obrtni in industrijski
dejavnosti. Na prostih površinah ureditvenega območja niso dovoljene
gradnje do sprejetja lokacijskega načrta. |
|
|
Dovoljene so dozidave in spremembe namembnosti obstoječega
kompleksa ter gradnja enostavnih objektov. |
|
|
7.7. Obrtno-stanovanjsko območje |
|
|
45. člen |
|
|
Gradnje so opredeljene v zazidalnem načrtu za to območje. |
|
|
7.8. Območje čistilne naprave |
|
|
46. člen |
|
|
Ureditveno območje čistilne naprave je namenjeno širitvi
čistilne naprave in dopolnilnim dejavnostim s predelavo in pakiranjem
odpadnih komponent ipd.. Širitev čistilne naprave mora upoštevati
gabarite in oblikovane značilnosti čistilne naprave, obvoznice, katere
koridor poteka ob njej ter priključka do industrijske cone. |
|
|
7.9. Območje VH Roje |
|
|
47. člen |
|
|
Območje je namenjeno varstvenemu pasu vodohrana Roje.
Dovoljena je izgradnja vodohrana, oddajne antene za različne namene ipd. |
|
|
7.10. Športno-rekreacijski center |
|
|
48. člen |
|
|
Ureditveno območje je namenjeno športno-rekreacijskim
površinam in objektom. |
|
|
Dovoljene so gradnje športnih igrišč, balinišča, otroških
igrišč, postavitev igral, ureditev sprehajalnih poti, enostavnih
objektov ter začasnih objektov za množične prireditve (vrtiljaki,
začasni šotori …) |
|
|
Dovoljena je ureditev dostopov tudi za funkcionalno
ovirane osebe do območij ali posameznih objektov in naprav. Dopušča se
tudi gradnja potrebnih pomožnih objektov za hrambo orodja in paviljon
odprtega tipa. |
|
|
Po sprejetju lokacijskega načrta pa se gradnja in ureditve
dopuščajo v skladu z njim. |
|
|
7.11. Grad – Bazen |
|
|
49. člen |
|
|
Ureditveno območje je namenjeno športno-rekreacijskim
površinam, gostinstvu, turizmu in prezentaciji nekdanjega gospodarskega
dela mirnskega gradu. |
|
|
Dovoljena je gradnja športno-rekreacijskih, gostinskih in
turističnih objektov. Oblikovanjein vertikalni gabariti objektov morajo
biti usklajeni s krajinskimi značilnostmi prostora. |
|
|
7.12. Zapuže |
|
|
50. člen |
|
|
Ureditveno območje Zapuže je namenjeno stanovanjski in
nemoteči poslovni dejavnosti. Glede oblikovanja veljajo splošna merila
in pogoji. |
|
|
7.13. Ostala območja |
|
|
51. člen |
|
|
Dopustna je novogradnja na prostih gradbenih parcelah za
stanovanja in nemoteče oskrbne in storitvene dejavnosti, nadomestne
gradnje, ureditve podstrešij, nadzidave, prizidave, spremembe
namembnosti, gradnje enostavnih objektov in objektov za kmetijske
namene. |
|
|
Na robnih območjih (13) ob obrtno–industrijskem območju je
dopustna sprememba namembnosti tudi za dejavnosti iz lokacijskega
načrta. |
|
|
Na območju nad cerkvijo so dopustne ureditve v smislu
izboljšanja obstoječega zelenega predela nad centrom. Gradnje niso
dovoljene. |
|
|
IV. KONČNE DOLOČBE |
|
|
52. člen |
|
|
S sprejetjem tega odloka prenehajo veljati določbe Odloka
o prostorsko ureditvenih pogojih za naselje Mirna (Uradni list RS, št.
75/94, 7/02) |
|
|
53. člen |
|
|
Nadzor nad izvajanjem prostorsko ureditvenih pogojev za
naselje Mirna opravljajo pristojne inšpekcijske službe. |
|
|
54. člen |
|
|
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije. |
|
|
Št. 003-03-9/2001 |
|
|
Trebnje, dne 27. junija 2005. |
|
|
Podžupan |
|
|
Občine Trebnje |
|
|
Ciril Metod Pungartnik l. r. |
|