Na
podlagi 61. člena
Zakona o prostorskem načrtovanju
(Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B in 108/09) ter 16. člena
Statuta Občine Zreče
(Uradni list RS, št. 95/08 – UPB, 55/09 in 57/10) je Občinski svet
Občine Zreče dne 15. 2. 2012 sprejel |
O
D L O K |
o
občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje počitniških hiš na
Rogli |
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
(splošno) |
S tem
odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za območje
počitniških hiš na Rogli (v nadaljnjem besedilu: OPPN), ki ga je izdelal
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d. o. o.,
pod številko naloge: 9020. |
2. člen |
(vsebina odloka) |
Odlok
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje počitniških hiš na
Rogli (v nadaljnjem
besedilu: odlok) določa ureditveno območje, umestitev načrtovane
ureditve v prostor, zasnovo projektnih rešitev prometne, energetske,
vodovodne in druge komunalne infrastrukture, rešitve in ukrepe za
varstvo okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine ter
trajnostno rabo naravnih dobrin, rešitve in ukrepe za obrambo ter
varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter možna odstopanja. |
Sestavine iz prejšnjega odstavka so prikazane v grafičnem delu, ki je
skupaj z obveznimi prilogami na vpogled v prostorih Občine Zreče. |
II. OBMOČJE OPPN |
3. člen |
(opis območja) |
Območje obravnave OPPN, v velikosti ca. 6 ha, predstavlja del
rekreacijsko turističnega centra Rogla (RTC Rogla), ki posega v prostor
več občin in je del širšega turističnega potenciala Pohorje. Ureditveno
območje OPPN obsega površine južno od obstoječe ceste RTC Rogla, to je
površine obstoječega kompleksa počitniških hišic: apartamjev,
bungalovov in brunaric. |
Območje OPPN obsega naslednje parcele št.: 1095/9-del, 1095/12, 1095/13,
1095/14, 1095/15, 1095/16, 1095/17, 1095/18, 1095/19, 1095/20, 1095/26,
1095/28, 1095/29, 1095/30, 1095/31, 1095/32, 1095/33, 1095/34, 1095/35,
1095/39, 1095/40, 1095/41, 1095/42, 1095/43, 1095/44, 1095/45, 1095/46,
1095/47, 1095/48, 1095/49, 1095/50, 1095/51, 1095/52, 1095/53, 1095/54,
1095/55, 1095/56, 1095/57, 1095/58, 1095/59, 1095/60, 1095/61, 1095/62,
1095/63, 1095/64, 1095/65, 1095/66, 1095/67, 1095/68, 1095/69, 1095/74,
1095/77, 1095/78, 1095/83, 1095/84, 1095/85, 1095/86, 1095/87, 1095/88,
1095/89, 1095/90, 1095/92, 1095/93, 1095/97-del, 1095/98, 1095/99,
1095/100, 1095/102, 1095/103, vse k. o. Hudinja. |
4. člen |
(funkcija območja) |
Ureditveno območje OPPN je del območja klimatsko turističnega centra
Rogla (KTC), ki predstavlja pomemben zimski smučarski in poletni
rekreativni center v zaledju Pohorskih gozdov, natančneje del enote
urejanja prostora (EUP): RO2, namenjene površinam za turizem. |
III. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR |
5. člen |
(opis prostorskih ureditev) |
Ureditveno območje OPPN se glede na morfologijo zazidave deli na štiri
večja območja: zgornji plato, kjer sta zgrajeni dve večji apartmajski
stavbi, osrednji plato z brunaricami po prvotnem zazidalnem načrtu iz
leta 1980, južni plato z etažnimi bungalovi ter območje ob Gabrovi cesti
s pritličnimi bungalovi. |
S tem
odlokom se določijo pogoji za dozidave, sanacijo in vzdrževanje
obstoječih objetkov ter novogradnje v primeru rušitev obstoječih
objektov. Prav tako so podane usmeritve za urejanje odprtih površin. |
Predvidena je tudi ureditev prometnih površin, energetske, vodovodne
ter druge komunalne infrastrukture, ki je opredeljena v IV. poglavju. |
6. člen |
(pogoji za urbanistično in arhitekturno oblikovanje) |
Splošno: |
– vsi
posegi se izvajajo s soglasjem občine, posegi na občinsko zemljišče pa
samo s pridobitvijo stavbne pravice; |
– dovoljene so sanacije, dograditve, rušitve in novogradnje po vzorčnem
načrtu, ki ga lastnik objekta/zemljišča naroči v dogovoru z občino, in
ki bo upošteval pogoje in merila za gradnjo stavb, določenih v tem
odloku (v nadaljevanju: vzorčnem načrtu); |
– nelegalne gradnje se sanira skladno s tem odlokom, v nasprotnem
primeru jih je potrebno odstraniti; |
– potrebno je odstraniti azbestne kritine; |
– žlebovi so iz bakra ali iz pocinkane in pobarvane pločevine
(usklajeni z barvo fasade); |
– postavljanje opreme v odprtem prostoru je možno samo s soglasjem
občine in pridobitvijo stavbne pravice ter skladno z načrtom krajinske
arhitekture; |
– prepovedano je ograjevanje objektov ter individualno nameščanje anten
na fasade in strehe. |
Objekti »a« – APARTMAJI JELKA |
– Etažnost: max. P + M, max. kolenčni zid je lahko 0,6 m; |
– Horizontalni
gabarit: ca. 10,6 m x 25,6 m,
s tolerancami ±2,00 m; |
– Streha: simetrična dvokapnica, temna, po enotnem načrtu; |
– Fasada: obložena z lesom – po stavbi dovoljen samo en odtenek barve –
od temno rjave: RAL 8011, 8014, 8016, 8017, 8022 in 8028 – do črne; |
– Dozidave: dovoljena je postavitev vetrolova ob objektu »a1« po vzoru
obstoječega ob objektu »a2«; |
Objekti »b« – ETAŽNI BUNGALOVI OB GABROVI CESTI |
– Etažnost: max. K+P+M, pri čemer ima kletna etaža na južni strani izhod
na teraso; višina objektov je maksimalna in se ne sme povišat; |
– Strehe: asimetrične dvokapnice, severna kap je strmejša od južne; |
– Strešna okna: dovoljena le v ravnini strehe; |
– Fasade: demit-bele barve, kombinirano z lesom: po stavbi dovoljen samo
en odtenek barve – od temno rjave: RAL 8011, 8014, 8016, 8017, 8022 in
8028 – do črne; |
– Dozidave: prepovedano je individualno širjenje objektov. S soglasjem
občine so dovoljene dozidave za skupne prostore na vzdolžnih straneh po
vzorčnem načrtu; |
– Povečanje balkonov je možno po dogovoru z občino, primer po vzoru
stavbe »b7« – GABER 25-36; |
– Postavljanje teras in nadstreškov je možno samo s soglasjem in
pridobitvijo stavbne pravice občine ter skladno z načrtom krajinske
arhitekture. Nastreški so iz lesene – masivne konstrukcije (bruna) v
barvi odtenka lesenega dela fasade; |
Objekti »c« – BRUNARICE |
– Kapaciteta – št. apartmajev do največ dveh enot – izjema so obstoječe
stavbe; |
– Etažnost: max. K+P+M, klet je na severni strani popolnoma vkopana v
raščen teren, na južni strani je lahko vidna max. 1,5 m;
višina kolenčega zidu (osnovnega gabarita) je 0,6 m, pri čemer svetla
višina mansarde pod slemenom ne sme presegati 3,6 m; |
– Streha: simetrična dvokapnica z naklonom 35°–45°, sleme vzporedno s
plastnico (ca. vzhod–zahod) in daljšo stranico – prečna slemena niso
dovoljena; |
– Terase/ balkoni v pritličju so dovoljeni v nivoju pritličja; |
– Fasada: |
– obložena z lesom (bruna – po stavbi dovoljen samo en odtenek barve –
od temno rjave: RAL 8011, 8014, 8016, 8017, 8022 in 8028 – do črne) |
– in
delno s avtohtonim kamnom (tonalit, skrilj, triočni apnenec, dolomit –
po stavbi ena vrsta kamna); |
– »cokl« je v kamnu; |
– podporniki pod balkonom so leseni ali oblečeni v kamen, lahko so
podzidani in oblečeni v les ali kamen; |
– po
vzoru obstoječih brunaric so ograje teras sestavljene iz brun enake
barve kot preostala fasada; |
– kjer je možno, se kamini integrirajo v fasado po vzoru objekta »c35«
ali »c36«, v odprtem prostoru se lahko postavijo samo s soglasjem in
pridobitvijo stavbne pravice občine in v skladu z načrtom krajinske
arhitekture; |
– Okna:
max. 1,2 m
x 1,2 m,
obvezna so zunanja dvokrilna polkna – zunanje žaluzije in roloji niso
dovoljeni; |
– Strešna okna: po vzorcu obstoječih brunaric je dovoljeno po eno
koničasto okno 45° na južni strani objekta. Širina okna naj bo enaka
razdalji med špirovcema. Možna so odstopanja, če je za objekt že bilo
izdano gradbeno dovoljenje pred uveljavitvijo predmetnega akta; |
– Dozidave in novogradnje (v primeru rušitve obstoječega objekta) se
izvajajo v smislu prvotnih brunaric (vzorčni načrt): osnovni tloris
(fundus) ca. 6,5 m x 11 m;
dozidave so možne v dolžino do 4 m, v
širino so možne samo za namene vetrolova, drvarnice, terase, pri čemer
ima streha isti naklon kot osnovna streha (podaljšek le-te). V primeru
povečanja objekta je potrebno od občine pridobiti soglaje in stavbno
pravico; |
Objekti »d« – PRITLIČNI BUNGALOVI |
– Etažnost: max. P+M; |
– Streha: dvokapnica, enotna (tako po materialu kot obliki); |
– Fasada: bela demit, kombinirana s temno pobarvanim lesom – po stavbi
dovoljen samo en odtenek barve – od temno rjave: RAL 8011, 8014, 8016,
8017, 8022 in 8028 – do črne; |
– Dozidave – po soglasju občine in pridobitvijo stavbne pravice ter v
skladu z vzorčnim načrtom je dovoljena dograditev: |
– objektov d1–d6 za skupne prostore na vzdolžni strani; |
– objektov d7–d37 na južni strani – zaprtje terase, ki se pokrije tako,
da se podaljša streha. Ob stranskih enotah je možna postavitev
nadstreška ali lesene pergole, ki se zazeleni. |
V
ureditvenem območju je, v skladu s predpisi, ki urejajo področje
graditve objektov, dovoljena postavitev pomožnih infrastrukturnih
objektov (pomožnih cestnih, energetskih in komunalnih objektov) ter
vadbenih objektov, namenjenih športu in rekreaciji na prostem
(kolesarske steze, sprehajalne poti, trimske steze). |
Dodatna zbiralnica ločenih frakcij (ekološki otok) se oblikovno
prilagodi obstoječi – objekt »e«: lesena stavba z dvokapno streho. |
Vrtna
oprema (klopce, mize, kamini …) se načrtujejo z načrtom krajinske
arhitekture. Kamini morajo biti obdelani s pohorskim skriljem in
maksimalne velikosti: 0,8 m x 0,6 m x 2,3 m. |
7. člen |
(zasnova in usmeritve urejanja odprtih površin) |
V
skladu s predmetnim odlokom in smernicami Zavoda RS za varstvo narave,
št. 1-III-356/2-O-10/TA
(Priloga 4: Smernice in mnenja), se za celotno območje pripravi načrt
krajinske arhitekture, ki bo natančno opredelil pravila urejanja okolice
objektov (sistem poti, vrtno opremo, premoščanje višinskih razlik,
zasaditve itd.) |
V
območju se opredeli zasaditev po sklopih in to po namenu kot: |
– varovalna zasaditev, |
– dopolnjena zasaditev |
– in
zasaditev ob škarpi. |
Z
varovalno zasaditvijo se zakrijejo pogledi na objekte, ki so moteči
oziroma vizualno izpostavljeni in to na obrobju severnega dela naselja
in na južni strani oziroma severno od objektov Gaber. Varovalno
zasaditev se izvede po sklopu zasaditve št. 1, ki ga sestavljajo le dve
rastlinski vrsti, in sicer smreka (Picea excelsa) in malina (Rubus
idaeus). |
Dopolnjena zasaditev je znotraj naselja na izpostavljenih legah. Izvede
se po sklopu zasaditve št. 2 in 3. Sklop zasaditve št. 2 sestavljajo
sledeče rastlinske vrste: smreka (Picea excelsa), jerebika (Sorbus
aucuparia), šipek (Rosa canina) in maline (Rubus idaeus). Sklop
zasaditve št. 3 pa sestavljajo sledeče rastlinske vrste: smreka (Picea
excelsa), jerebika (Sorbus aucuparia), jesensko resje (Caluna
vulgaris), borovnica (Vaccinium myrtilus) in brusnica (Vaccinium vitis –
ideae). |
Ob
škarpi na južnem obrobju naselja se zasadi na zgornjem delu škarpe
srobot (Clematis vitalba), tako da se bo prevesil preko škarpe in jo s
tem zakril. |
Prostorska razmestitev sklopov zasaditve je razvidna v grafični prilogi
načrta. |
Ureditev okolice mora upoštevati gorski značaj prostora. Na območje se
ne vnaša netipična urbana oprema: plastični, mavčni odlitki, betonski
elementi, kamini, svetilke, kovinske ograje ipd. |
Izvedejo se dodatne poti in povezave objektov s potmi. Poti se popločijo
z avtohtonim kamnom ali pa se izvedejo iz utrjene zemljine. Širina poti
ne sme omogočati prevoza z motornimi vozili do objektov. |
Razmestitev rastlin po sklopih zasaditev je stvar projektne
dokumentacije in to po principu vzorcev za vsak sklop. |
Kolikor obstaja interes upravljavca odprtih površin, se (izven območja
OPPN na vzhodni strani naselja) zasadijo sklopi 2 in 3, saj je ta del
naselja vizualno zelo izpostavljen. |
IV. ZASNOVA
PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA
GOSPODARSKO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO |
Zasnova projektnih rešitev prometne infrastrukture |
8. člen |
(splošno) |
Osnovno prometno navezavo območja obdelave zagotavljata občinski cesti,
ki še nimata imen in sta poimenovani z delovnimi imeni Parkirna cesta in
Gabrova cesta. Cesti se posredno, preko obstoječih križišč in
priključkov, prometno podrejeno navezujeta na regionalno cesto R3-701
(Ruta–Pesek–Rogla–Zreče–Zeče). Cesti sta v osnovi namenjeni dostopu in
parkiranju gostov, ki bivajo v brunaricah, bungalovih in apartmajih. |
9. člen |
(notranje cestno omrežje) |
Parkirna cesta bo rekonstruirana obstoječa parkirna cesta, ki se na
zahodu in vzhodu navezuje na regionalno cesto R3-701. Cesta bo dvosmerna
dvopasovna, s širino vozišča 6,0 m,
obojestranskim parkiranjem in enostranskim pločnikom, širine 1,5 m.
Ob južnem robu vozišča bodo urejena tudi 4 vzdolžna odstavna mesta za
turistične avtobuse. |
Gabrova cesta bo rekonstruirana obstoječa parkirna cesta, ki se bo
zaključila z obračališčem za interventna in dostavna vozila. Cesta bo
dvosmerna dvopasovna, s širino vozišča 6,0 m in obojestranskim
parkiranjem. |
Hitrost na notranjih cestah mora biti omejena. V območju priključkov se
zagotovi preglednost, ki mora biti določena s preglednimi trikotniki, ki
upoštevajo predvideno hitrost na prednostni cesti. |
Neposredni dostopi do posameznih objektov za motorni promet niso
predvideni. |
10. člen |
(mirujoči promet) |
Parkiranje osebnih vozil je predvideno na voziščnih parkirnih mestih ob
Parkirni cesti in Gabrovi cesti. Ob Parkirni cesti so predvidena tudi 4
vzdolžna odstavna mesta za avtobuse. V primeru parkirnih mest pod
nadstrešnicami na severni strani Gabrove ceste, morajo biti dimenzije
nadstrešnic in postavitev njihove nosilne konstrukcije prilagojene
merodajnim vozilom, ki bodo parkirali pod njimi in njihovim lastnostim.
Nadstrešnice morajo biti odmaknjena od roba vozišča tako, da bo
zagotovljena potrebna manipulativna površina pri uvažanju na parkirna
mesta. Neutrjene parkirne površine niso dovoljene. |
11. člen |
(peš in kolesarski promet) |
Pešcem bo namenjen razvejanem sistemu peš poti med objekti in
enostranski pločnik ob Parkirni cesti. Kolesarski promet se bo odvijal
znotraj območja po voziščih in peš poteh. Točne trase pešpoti se
določijo v načrtu krajinske arhitekture. |
Pri
ureditvi vseh pločnikov, ploščadi in dostopov do objektov se upoštevajo
vsa določila veljavnega pravilnika o zahtevah za zagotavljanje
neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter
večstanovanjskih stavb. |
12. člen |
(promet zaradi dostave in intervencije) |
Izbrana širina rekonstruiranih cest in dimenzije priključnih radijev
zagotavljajo prevoznost za merodajna intervencijska in dostavna vozila. |
Pogoji za komunalno in energetsko urejanje |
13. člen |
(splošno) |
Za
načrtovano energetsko in komunalno infrastrukturo ter infrastrukturo
omrežja zvez je treba naročiti projektno dokumentacijo. Projektiranje
in gradnja te infrastrukture mora potekati v skladu s projektnimi pogoji
posameznih upravljavcev teh objektov in naprav, kolikor niso v nasprotju
s tem odlokom ter skladno z zakonodajo, ki ureja področje sanitarnega,
higienskega in požarnega varstva. Upoštevati je treba predpisane
minimalne odmike med vodovodom in kanalizacijo; minimalni horizontalni
odmik je 3,0 m in minimalni vertikalni odmik je 0,5 m. Kolikor tega
odmika ni mogoče doseči je potrebno vodovod ustrezno zaščititi. |
14. člen |
(vodovodno omrežje) |
Vodooskrba na obravnavanem območju je zadovoljivo rešena, vendar je
treba dotrajano vodovodno omrežje po potrebi nadomestiti z novim
vodovodnim omrežjem. |
Dimenzije novih cevovodov morajo biti v skladu z veljavnim Pravilnikom
o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov. Po istem
pravilniku je treba zagotoviti tudi požarno varnost (hidrantno omrežje).
Hidranti morajo biti nadzemni, postavljeni tako, da so dostopni ob
vsakem času in na varnih lokacijah izven deponij spluženega oziroma
odmetanega snega. |
15. člen |
(odvajanje padavinskih in sanitarnih odpadnih vod) |
Za
obravnavano območje je treba predvideti ločeni sistem odvajanja odpadnih
voda. |
Obravnavano območje je ustrezno pokrito z javno komunalno kanalizacijo
z iztokom na čistilno napravo kapacitete 2000 PE. |
Na
obravnavanem območju se bodo rekonstruirale prometne površine, zato bo
treba sočasno urediti tudi odvajanje odpadnih padavinskih voda.
Odvajanje ostalih padavinskih voda (strešine) je na območju že ustrezno
rešena. |
Odvajanje čistih padavinskih voda iz utrjenih površin in strešin je
potrebno urediti tako, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok
padavinskih voda z urbanih površin. |
Odvodnjo padavinskih vod iz parkirnih in manipulativnih površin je
potrebno urediti preko peskolovov in lovilcev olj iz katerih se nato
odpadne padavinske vode preko predvidene padavinske kanalizacije
speljejo v obstoječi obcestni jarek. |
Vsa
kanalizacija mora biti grajena v vodotesni izvedbi. Po njeni izgradnji
je potrebno pridobiti atest o vodotesnosti. |
16. člen |
(elektroenergetska infrastruktura) |
Obravnavano območje je ustrezno pokrito, zato niso predvideni posegi v
elektroomrežje, razen manjše prestavitve NN omrežja ter javne
razsvetljave, zaradi izgradnje parkirnih mest. |
17. člen |
(TK omrežje) |
Območje je ustrezno pokrito s TK omrežjem. Po potrebi bo potrebno TK
inštalacije, ki potekajo na območju zaščititi oziroma prestaviti na
osnovi projektne rešitve. Vsa dela v zvezi z zaščito in prestavitvami
tangiranih TK kablov izvede Telekom Slovenije d.d. (ogledi, izdelava
tehničnih rešitev in projektov, zakoličbe, izvedba del in dokumentiranje
izvedenih del). |
CATV
omrežje je dostopno na željo uporabnikov. |
18. člen |
(ogrevanje) |
Obstoječi objekti na obravnavanem območju so že ogrevani. |
Ogrevanje se vrši na ekološko primerna goriva: drva, daljinsko
ogrevanje na biomaso in električno energijo. Objekti, ki se ogrevajo na
utekočinjen naftni plin na dan veljavnosti tega predpisa, se lahko
ogrevajo tudi v bodoče. Vsi ostali objekti pa se morajo ob izgradnji
daljinskega ogrevanja na biomaso priključiti le na to ogrevanje ali pa
se ogrevajo z električno energijo. |
Na
obravnavanem območju ni plinovodnega omrežja. Delno se objekti ogrevajo
iz skupnega rezervoarja na utekočinjen naftni plin (UNP) za več
objektov skupaj. Rezervoarji za utekočinjen naftni plin so vkopani. |
V
neposredni bližini na severni meji predmetnega OPPN-ja je predvidena
kotlovnica na lesno biomaso. Obstoječe objekte bo možno ogrevati tudi
preko predvidenega vročevoda. |
V. REŠITVE
IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE, VARSTVO KULTURNE
DEDIŠČINE TER TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN |
19. člen |
(varstvo narave) |
Upoštevati je potrebno sledeče naravovarstvene pogoje: |
– vse
objekte, ki se bodo sanirali, je potrebno zavarovati s polno ograjo; |
– izven meje območja OPPN ali v gozd na območju OPPN naj se fizično ne
posega (npr. parkiranje gradbene mehanizacije, odlaganje odvečnega
materiala ali kakršnih koli odpadkov). Zasipavanje kotanj in depresij v
okolici naj se ne izvaja. Gradbenih odpadkov, ki nastanejo med gradnjo,
se ne odlaga v naravi, pač pa se jih odpelje na ustrezno deponijo.
Odpadnega lesa naj se ne kuri na odprtem prostoru; |
– kolikor je v bližini saniranega objekta obstoječe posamezno drevo ali
vegetacijski sestoj se zavaruje s polno ograjo z odmikom 2–3 m,
da ne pride do poškodb; |
– višinske premostitve na območju (med objekti) je treba izvesti v
obliki položnih zatravljenih brežin ali suhozidov iz kamna lokalnega
izvora. Prehodi v okoliški teren morajo biti postopni, mehki. Oporne
zidove (škarpe) se gradi le izjemoma, ko ni možno drugačno uravnavanje
višin zemljišč ali zavarovanje brežin, pri čemer na vidnih delih ne sme
biti betona. Višina škarp ne sme presegati 1,5 m. Obstoječe oporne
zidove je treba poenotiti in po potrebi sanirati; |
– širitev parkirnih površin naj se izvede z minimalnimi posegi v
zemljišče, da se v čim večji meri ohranijo geomorfološke in vegetacijske
lastnosti območja. Možna je odstranitev manjšega dela drevnine ob
dovoznih cestah zaradi širitve parkirnih površin, pri čemer se posekano
drevje nadomesti z novimi sadikami. Spremembe se izvedejo na delih
terena, kjer so potrebna manjša zemeljska dela (nasipi, vkopi). Za
tlakovanje parkirnih površin priporočamo uporabo tratnih plošč; |
– vsa
zemeljska dela za nove poti je treba vpeti v obstoječi relief. Za poti
se uporabi avtohtoni kamen ali utrjena zemljina. Nove poti se naveže na
obstoječe. Uredi se odvodnjavanje peš poti, da se prepreči erozija; |
– prepreči se prašenje med sanacijo objektov; |
– gradbena dela s težkimi stroji se izvajajo izven gnezditvenega
obdobja ptic (med začetkom aprila do konca julija). Dela pri katerih se
ne uporabljajo težki stroji, se lahko izvajajo preko celega leta; |
– gradbena dela se ne izvajajo v nočnem času; |
– odstranjena travna ruša naj se začasno deponira in uporabi pri
prekrivanju razgaljenih površin; |
– za
vsa nasutja (gramoz, pesek) se uporablja lokalni material; |
– na
območje se ne vnaša umetnih gnojil, pesticidov in dodatkov za izdelavo
umetnega snega; |
– na
območju se posebej varujejo stara, odmirajoča drevesa z dupli, značilne
skupine drevja, omejki in posamično večje drevje; |
– ne
dovoli se poseganja v geomorfologijo izven območja saniranega objekta; |
– v
poletnem času se po peš poteh ne dovoli rolkanje, vožnja z motorji (tudi
avtomobili) in pozimi z motornimi sanmi. V ta namen lastniki oziroma
upravljavec odprtega prostora postavi ustrezne table ali ovire; |
– peš
poti se ne osvetljuje kot tudi ne objekte z reflektorji; |
– gradbišča se ponoči naj ne osvetljuje, kvečjemu je dovoljena
postavitev izključno posameznega svetila za varovanje, ki naj bo
opremljeno s senzorjem. Načini osvetljevanja so predpisani z Uredbo o
mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (po veljavni
zakonodaji); |
– ne
dovoli se paša v območju OPPN. |
20. člen |
(zrak) |
Območje OPPN na Rogli leži na območju II. stopnje onesnaženosti
(območje z zmerno onesnaženostjo zraka). |
Zaradi novogradnje bo prihajalo do naslednjih emisij snovi v zrak: |
– emisije snovi zaradi povečanja prometa na območju; |
V
času gradbenih del pa se pričakuje še: |
– emisije prašnih delcev. |
Uredba o ukrepih za ohranjanje in izboljšanje kakovosti zraka (Uradni
list RS, št. 52/02) določa, da je na ureditvenem območju, kjer zrak ni
čezmerno onesnažen, je treba z ukrepi za ohranjanje kakovosti zraka
zagotoviti, da ravni onesnaženosti snovi ne presežejo predpisanih
mejnih vrednosti in da se obstoječa kakovost zraka ne slabša. |
V
izogib onesnaženju zraka se objekti ogrevajo z utekočinjenim naftnim
plinom oziroma variantno z ekstra lahkim kurilnim oljem, ali preko
predvidenega vročevoda. |
Med
gradnjo bodo na območju ureditve v obdobjih suhega in vetrovnega
vremena povečane emisije prahu. Ukrepi za zmanjšanje emisij prašnih
delcev na območju ureditve morajo vključevati: |
– preprečevanje prašenja z odkritih delov območja ureditve, prometnih
in manipulativnih površin in deponij materiala; ukrep zahteva
prekrivanje začasnih deponij gradbenih in odpadnih materialov, vlaženje
prometnih in manipulativnih površin, s katerih se lahko nekontrolirano
širijo prašni delci ob suhem in vetrovnem vremenu; |
– redno čiščenje prometnih površin na območju urejanja in javnih
prometnih površin, ureditev čim krajših poti za prevoze za potrebe
ureditev in gradbišč ter sprotno rekultiviranje območij večjih posegov; |
– upoštevanje emisijskih norm v skladu s predpisi, ki urejajo področje
emisij pri začasnih gradbenih objektih, uporabljeni gradbeni
mehanizaciji in transportnih sredstvih; ukrep zahteva uporabo tehnično
brezhibne gradbene mehanizacije in transportnih sredstev ter njihovo
redno vzdrževanje. |
21. člen |
(tla) |
Med
gradnjo je treba: |
– posege v tla izvajati tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal; |
– z
viški materiala iz izkopa gradbenih jam za temeljenje ravnati v skladu z
veljavnim pravilnikom o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov; |
– posebno pozornost posvetiti onesnaženim tlom v primeru razlitja ali
razsutja nevarnih tekočin ali drugih materialov. V tem primeru je treba
onesnaženi material pred odlaganjem na začasno ali trajno odlagališče
preiskati skladno z določili veljavnega pravilnika o ravnanju z odpadki.
Pred začetkom odstranjevanja mora biti določena tudi lokacija začasnega
odlagališča; |
– na
celotnem območju gradbenih del, dovoznih cest in drugih manipulativnih
površin, ki so povezane z izvajanjem gradnje, zagotoviti zbiranje in
odstranjevanje odpadnih vod (kolikor te nastajajo). To še posebno velja
za primer nezgode z razlitjem ali razsutjem nevarnih snovi; |
– na
območju gradbišča, transportnih poti in drugih manipulativnih površin,
po katerih bo potekal transport odstranjenega in gradbenega materiala,
uporabljati le tehnično ustrezna vozila, pri sami gradnji pa uporabljati
tehnično brezhibne gradbene stroje in ostalo mehanizacijo. |
Parkirna mesta, vozišča in druge površine namenjenemu prometu motornih
vozil, morajo biti utrjene, tako, da so meteorne vode z njih speljane v
kanalizacijo preko ustrezno dimenzioniranih peskolovov in lovilcev olj
in goriv in obdane z robniki. |
Na
gradbišču je potrebno urediti sanitarije, garderobe in umivalnice tako,
da komunalna voda in odpadki ne bodo onesnažili tal in podtalnice.
Potrebno je namestiti prenosne sanitarije. |
Na
območje ni dovoljeno vnašati umetnih gnojil in kemičnih preparatov. |
Pri
gradnji je treba uporabljati izključno inerten in kakovostno neoporečen
material. |
V
primeru možnosti onesnaženja okolja z nevarnimi odpadki je treba
izdelati načrt sanacije območja. |
Z
morebitnimi nevarnimi odpadki, nastalimi ob vzdrževanju gradbene in
strojne mehanizacije, ali kot posledica nepredvidenih dogodkov, je
treba pravilno ravnati in jih oddajati pooblaščenemu zbiralcu teh
odpadkov, kar mora biti ustrezno evidentirano. |
Po
končani gradnji je treba odstraniti pomožne objekte in vse ostanke
začasno deponiranih materialov ter primerno urediti površine. |
22. člen |
(odpadki) |
Zaradi varovanja okolja in higiensko estetskih pogojev je zagotovljeno
deponiranje in odvoz odpadkov v skladu z veljavnim občinskim Odlokom o
ravnanju z odpadki na območju Občine Zreče. |
Treba
je zgraditi zbiralnico ločenih frakcij. |
Z
zemeljskim materialom od izkopov za temelje je treba ravnati v skladu z
veljavnim pravilnikom o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih
delih. |
Odvečen izkopani material oziroma zemljino iz večjih globin, ki ni
primeren za rekultivacijo, je treba deponirati na zato pripravljeno
mesto na ustrezni deponiji v Slovenskih Konjicah. |
Gradbene odpadke je treba voziti na ustrezno deponijo v Slovenskih
Konjicah. |
Treba
je izdelati Načrt gospodarjenja z odpadki. |
Odpadke v času gradbenih del in po izgradnji je potrebno zbirati ločeno
ter poskrbeti za njihovo dokončno deponiranje ali recikliranje. |
V
primeru možnosti onesnaženja okolja z nevarnimi odpadki je treba
izdelati načrt sanacije območja. |
Z
morebitnimi nevarnimi odpadki, nastalimi ob vzdrževanju gradbene in
strojne mehanizacije, ali kot posledica nepredvidenih dogodkov, je
treba pravilno ravnati in jih oddajati pooblaščenemu zbiralcu teh
odpadkov. |
Med
gradnjo je treba uvesti ločeni sistem zbiranja gradbenih in drugih
odpadkov glede na možnosti ponovne uporabe posameznih frakcij. |
Začasne deponije gradbenih odpadkov in izkopnega materiala se locirajo
na obstoječih parkiriščih. |
Ni
dovoljeno izpiranje vozil za odvoz odpadkov. |
23. člen |
(varstvo pred hrupom) |
Skladno z veljavno zakonodajo se ureditveno območje nahaja v območju
III. stopnje varstva pred hrupom. Umeščene dejavnosti ne smejo biti vir
hrupa, ki bi presegal predpisane mejne ravni hrupa. Dovoljena je uporaba
tistih delovnih naprav in mehanizacije, ki so izdelane v skladu z
normami kakovosti za emisije hrupa. Gradnja naj poteka v dnevnem času,
med 8.00 in 18.00 uro, v nočnem času pa samo v primeru neodložljivih
vzdrževalnih ali drugih del. |
Intenzivna gradbena dela, ki se izvajajo s težkimi gradbenimi stroji,
naj se izvajajo izven gnezditvenega obdobja ptic, ki je med začetkom
aprila in koncem julija. |
24. člen |
(varstvo voda) |
Območje se nahaja v ožjem pasu podtalnice – vodovarstveno območje
občinskega nivoja (Odlok o varovanju pitne vode v zajetjih in črpališčih
na območju Občine Zreče, Uradni list RS, št. 49/02). Ožji varstveni pas
– cona 2 predstavlja območje s strogim režimom varovanja pitne vode in
obsega prostor, kjer še obstaja možnost hitrega posrednega ali
neposrednega onesnaženja zajetja pitne vode. |
Negativne vplive na vode v času gradnje in po njej je treba na celotnem
območju urejanja omejiti ali preprečevati z naslednjimi ukrepi: |
– odpadne in izcedne vode, ki nastajajo na gradbenih površinah in
infrastrukturnih objektih na gradbišču, se ne smejo izpuščati v podzemne
vode. Z njimi je treba ravnati v skladu z določili Uredbe o emisijah
snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja. Za
primere razlitja škodljivih tekočin (olja, goriva) je potrebno
pripraviti načrt za hitro ukrepanje in voditi evidenco o nevarnih
snoveh, ki se uporabljajo na gradbišču. Ureditev gradbišča mora biti
takšna, da graditev ne ogroža podtalnice; |
– na
gradbišču ni dovoljeno izpiranje mobilnih transporterjev (hrušk); |
– vsa
začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih
nevarnih snovi je treba zaščititi pred možnostjo izliva v tla; |
– oskrba delovnih strojev se mora vršiti na ustrezno utrjenih
površinah. Gorivo je dovoljeno dovažati le v originalni embalaži. Na
gradbišču mora biti na voljo ustrezna oprema in sredstva za takojšen
poseg v primeru nesreče. V primeru razlitja tekočin je treba onesnaženo
zemljino odstraniti in ravnati z njo kot z nevarnim odpadkom; |
– komunalne odpadne vode iz obstoječih objektov je treba voditi v
obstoječo fekalno kanalizacijo, z iztokom na obstoječo čistilno napravo; |
– odvodnjo padavinskih vod iz parkirnih in manipulativnih površin je
treba urediti preko peskolovov in lovilcev olj iz katerih se nato vode
speljejo v meteorno kanalizacijo, z iztokom v obcestni jarek; |
– treba je izbrati takšne lovilce olj, ki bodo zadostili izračunu o
dopustnem dotoku. Pravilna dimenzioniranost lovilca olj se mora podati v
tehničnem poročilu; |
– na
območje se ne vnaša umetnih gnojil, hranil in kemičnih preparatov; |
– v
skladu z Odlokom o varovanju pitne vode v zajetjih in črpališčih na
območju Občine Zreče je v ožjem varstvenem pasu zajetij ter črpališč
prepovedano graditi skladišča nafte, naftnih derivatov, nevarnih in
škodljivih snovi. |
25. člen |
(svetlobno onesnaženje) |
Osvetljevanje je potrebno urejati v skladu s predpisi s področja
svetlobnega onesnaženja okolja (Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega
onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07). |
Prepovedano je celonočno osvetljevanja objektov. |
Za
osvetljevanje območja se uporabijo popolnoma zasenčena svetila z ravnim
zaščitnim in nepredušnim steklom in s čim manjšo emisijo UV svetlobe
(npr. halogenska svetila), namestitev svetilk se omeji na minimum, po
polnoči se moč osvetljevanja zmanjša, reklamno in okrasno osvetlitev na
območju je prepovedano, posamezni objekti naj imajo svetila opremljena
s senzorji. |
Gradbišča se ponoči naj ne osvetljuje, kvečjemu je dovoljena postavitev
izključno posameznega svetila za varovanje, ki naj bo opremljeno s
senzorjem. |
26. člen |
(kulturna dediščina) |
Območje OPPN leži izven evidentiranih in zavarovanih območij nepremične
arheološke kulturne dediščine, potrebno je upoštevati le zakonska
določila glede varstva arheoloških ostalin (omogočiti pooblaščeni osebi
javne službe za varstvo kulturne dediščine dostop do zemljišč, kjer se
bodo izvajala zemeljska dela in zaveza najditelja ali lastnika zemljišča
ali investitorja ali odgovornega vodjo del, da ob morebitnem odkritju
arheološke ostaline, najdbo zavaruje na mestu odkritja in o najdbi takoj
obvestiti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine
Slovenije, ki ukrepa v skladu s svojimi pristojnostmi). |
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI
NESREČAMI |
27. člen |
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) |
Obravnavano območje leži v potresni coni 7. stopnje po MCS lestvici
(500-letno povratno obdobje) s projektnim pospeškom tal 0,10 g,
zato je treba temu primerno predvideti način gradnje. |
V
objektih, ki so določeni s predpisi, je treba zgraditi zaklonišča, v
ostalih objektih je treba zagotoviti ojačitev prve plošče. |
Na
obravnavanem območju ni nevarnosti poplav in visoke podtalnice. |
Za
objekte, ki so določeni v pravilniku o študiji požarne varnosti, je
treba izdelati študijo požarne varnosti, za druge mora doseganje
predpisov ravni požarne varnosti izhajati iz zasnove požarne varnosti,
ki je del PGD dokumentacije. |
V
primeru nezgod v času gradnje, prometnih nesreč v času obratovanja ali
razlitja večjih količin goriv, olj in drugih škodljivih tekočin in
materialov, je treba z ukrepi preprečiti izlitja nevarnih snovi v
vodotoke in podtalnico in takoj obvestiti najbližji center za
obveščanje, policijo ali gasilsko enoto. |
Požarno varnost je treba zagotoviti v skladu z zakonodajo, ki ureja to
področje. Pri projektiranju je treba upoštevati požarna tveganja, ki so
povezana s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno
nevarnih snovi ter širjenja požara med posameznimi poselitvenimi
območji. |
– treba je upoštevati požarno ogroženost naravnega okolja, |
– zagotoviti ukrepe varstva pred požarom v skladu z veljavno zakonodajo, |
– treba je zagotoviti vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje: |
– v
sklopu OPPN je načrtovano hidrantno omrežje, katero se priključi na
obstoječe vodovodno omrežje, ki nudi zadostne količine požarne vode, |
– v
hidrantnem omrežju je treba zagotoviti zadostno količino vode za gašenje
požarov, |
– treba je zagotoviti potrebne odmike med objekti ali potrebne
protipožarne ločitve, |
– zagotoviti pogoje za varen umik ljudi, živali ali premoženja pri
požaru ter dostopov, dovozov, |
– dovozne poti za gasilsko intervencijo morajo biti projektirane in
izvedene tako, da omogočajo osni pritisk 100 kN, |
– treba je zagotoviti potrebne površine za gasilce ob zgradbah: dostopne
poti za gasilce, dovozne poti za gasilska vozila, postavitvene površine
in delovne površine za gasilska vozila. |
Med
gradnjo je treba usposobiti in zagotoviti intervencijsko skupino za
primer nepredvidenih nesreč in njihovo sanacijo |
28. člen |
(zaščita pred erozijo) |
Nasipi in izkopi se izvedejo do planumske podlage po odstranitvi humusa.
Nasipi oziroma podlaga, kjer je to potrebno po pregledu geomehanika, se
izvedejo iz kamnitega naravnega materiala iz izkopa in uvalja, v slojih
deb. 30 cm. Planum nasipov se uvalja
do Ev2 = 60 MN/m2. |
VII. DOPUSTNA ODSTOPANJA |
29. člen |
(odstopanja) |
Tehnični elementi za zakoličenje parcel se določijo v projektni
dokumentaciji v skladu z določili tega odloka. |
Pri
realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od tehničnih in oblikovalskih
rešitev, lokacij ter dimenzij, če se v nadaljnjem podrobnejšem
proučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer
poiščejo rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega,
prometno-tehničnega, tehnološkega ali okoljevarstvenega vidika, s
katerim pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji. Ta
odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi. Pri vseh večjih
odstopanjih morajo biti nove rešitve usklajene s pogoji, ki so jih
nosilci urejanja prostora podali k temu podrobnemu prostorskemu načrtu.
V primeru odstopanj od pogojev je treba ponovno pridobiti mnenje
pristojnih nosilcev urejanja prostora. |
VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
30. člen |
(roki za izvedbo prostorske ureditve) |
Obstoječe objekte je treba uskladiti z določili predmetnega OPPN takoj
oziroma najkasneje v roku enega leta po pričetku veljavnosti OPPN Rogla.
Sanacija streh (zamenjava kritine) se izvede ob prvi sanaciji strehe
oziroma najkasneje v roku 15 let po pričetku veljavnosti OPPN Rogla. |
31. člen |
(prenehanje veljavnosti ZN) |
Z
dnem uveljavitve tega odloka na ureditvenem območju iz 3. člena tega
odloka prenehajo veljati določila Odloka o zazidalnem načrtu Rogla na
Pohorju v Občini Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 24/80, 31/81 –
manjši odmik, 19/82 in 34/87, ter Uradni list RS, št. 81/05 in 07/11). |
32. člen |
(začetek veljavnosti) |
Ta
odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
Št.
3505-0002/2009-104 |
Zreče, dne 15. februarja
2012 |
Podžupan |
Občine Zreče |
Drago
Šešerko
l.r. |