Na podlagi 8., 26.,
59. in 60. člena
Zakona
o gospodarskih javnih službah – ZGJS (Uradni list RS, št. 32/93,
30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS4),
Uredbe
o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih
gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12,
109/12), ter 17. člena
Statuta Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 23/07 –
uradno prečiščeno besedilo, 49/10, 39/15 in 69/17) je Mestni svet Mestne
občine Murska Sobota na 29. seji dne 14. junija 2018 sprejel |
|
O D L O K |
o določanju cen
gospodarskih javnih služb Mestne občine Murska Sobota |
|
1. SPLOŠNA DOLOČBA |
|
1. člen |
(namen odloka) |
(1) S tem
odlokom Mestni svet Mestne občine Murska Sobota ureja politiko določanja
cen vseh gospodarskih javnih služb, ne glede na to, ali za posamezne
gospodarske javne službe to določajo posamezni podzakonski predpisi ali
ne. |
(2) Za določanje
cen GJS varstva okolja se uporablja vsakokrat veljavna določila Uredbe o
metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih
javnih služb varstva okolja, pa tudi drugi predpisi ter ta odlok. |
(3) Za določanje
cen GJS varstva okolja urejanja javnih površin, GJS vzdrževanja javnih
cest in drugih GJS se upoštevajo veljavni predpisi in ta odlok. |
(4) S tem odlokom
se urejajo najmanj naslednja področja politike določanja cen
gospodarskih javnih služb: |
– določitev
upravičenih stroškov, ki smejo biti vključeni pri oblikovanju in
določanju cen storitev GJS; |
– definiranje
regulacijskega obračunskega obdobja; |
– reguliranje cene
in upravičenih stroškov; |
– ureditev načina
presoje upravičenih stroškov; |
– ureditev
obračunskega obdobja, vrste in načina oblikovanja upravičenih
stroškovnih elementov cen storitev GJS, ter odbitne postavke, ki
znižujejo ceno storitev teh GJS; |
– oblikovanje
mehanizma za uravnavanje stroškov in prihodkov GJS; |
– ureditev nadzora
nad oblikovanjem cen storitev GJS; |
– določitev
pristojnosti oddelkov mestne uprave v zvezi z izvajanjem GJS. |
(5) Izhodišča za
oblikovanje cen storitev posameznih gospodarskih javnih služb so: |
– obveznosti iz
predpisov, ki urejajo naloge, ki se izvajajo v okviru posamezne javne
službe; |
– drugi predpisi,
ki urejajo kvalitativne standarde izvajanja posamezne javne službe; |
– tehnični
standardi izvajanja posamezne javne službe; |
– podatki o
doseganju okoljskih in drugih ciljev preteklega leta; |
– podatki iz
finančnega načrta za prihodnje obračunsko obdobje, ki vključuje najmanj
podatke preteklega obračunskega obdobja, tekočega obdobja in prihodnjega
obdobja. |
(6) V prejšnjem
odstavku navedena izhodišča izhajajo predvsem iz: |
– operativnih
programov varstva okolja na področju posamezne javne službe; |
– pogodbe o uporabi
javne infrastrukture za izvajanje javne službe; |
– medobčinskega
sporazuma, v primeru dogovora o koriščenju javne infrastrukture ali v
primeru upravljanja skupne javne infrastrukture za več občin; |
– obveznosti, ki
izhajajo iz občinskih predpisov ali drugih veljavnih pravnih aktov; |
– pravil določenih
v obstoječih koncesijskih pogodbah ter obstoječih predpisih in pogodbah,
ki zadevajo organizacije za izvajanje gospodarskih javnih služb v
upravljanju več občin. |
(7) Določbe tega
odloka veljajo za izvajalca GJS, katerega edini ustanovitelj je mestna
občina. Za GJS, katere izvajalci so v lasti več občin ali drugih pravnih
oseb, se ta odlok uporablja smiselno in samo v kolikor ni v nasprotju z
internimi predpisi izvajalcev, odloki o ustanovitvi pravnih oseb, odloki
o načinu izvajanja teh GJS, drugimi predpisi in že sklenjenimi
medobčinskimi pogodbami. |
(8) Določbe tega
odloka tudi ne veljajo za trenutno veljavna koncesijska razmerja. Se pa
upoštevajo pri sklepanju koncesijskih razmerij, ki se pričnejo izvajati
po uveljavitvi tega odloka. |
|
2. VSEBINA ODLOKA |
|
2. člen |
(določitev upravičenih stroškov in donosa, ki smejo biti vključeni pri
oblikovanju in določanju cen storitev GJS) |
(1) Izvajalec
lahko v soglasju z lastnikom infrastrukture opravlja posebne storitve za
osebe, ki niso uporabniki storitev javne službe, ali opravlja posebne
storitve z uporabo javne infrastrukture, ki niso obvezne storitve javne
službe. Pri izračunu cene storitev javne službe se prihodki od
opravljanja posebnih storitev upoštevajo tako, da se znižajo stroški
opravljanja javne službe. Izvajalec gospodarske javne službe pri
pripravi predloga cen oziroma elaborata (če gre za storitve za katere se
s predpisi zahteva elaborat) navede tovrstne prihodke, jih prikaže za
stroški izvajanja posamezne gospodarske javne službe, ter jih odšteje od
stroškov. |
(2) Donos na
vložena sredstva je lahko obračunan največ do višine, določene v
vsakokrat veljavni uredbi. Navedena omejitev velja za vse gospodarske
javne službe, v kolikor v vsakokratnem elaboratu cen ali predlogu cen ni
drugače določeno in potrjeno s strani občinskega sveta. Posebne storitve
ne smejo ustvarjati negativne razlike med prihodki in odhodki, ki
izvirajo iz tega naslova. |
(3) Donos na
vložena sredstva se obračuna od nabavne vrednosti posameznega osnovnega
sredstva. Za neposredno opravljanje javne službe se priznajo tudi
osnovna sredstva, ki se uporabljajo za več gospodarskih javnih služb
hkrati. V takšnih primerih mora izvajalec strokovnim službam občine
predložiti register osnovnih sredstev in razdelitev nabavne vrednosti
tovrstnih osnovnih sredstev med posamezne javne službe s sodili.
Posamezno osnovno sredstvo je v izračunu donosa upoštevano do višine
njegove nabavne vrednosti. |
(4) Prihodki, ki
imajo značaj enkratnih izrednih prihodkov in so posledica ukinitve
posameznih dejavnosti, se s sodili ne razvrščajo med gospodarske javne
službe. |
(5) Prihodki od
odpisa terjatev ter drugi podobni prihodki se pripišejo dejavnostim, na
katerih so ti prihodki nastali in kjer je bil rezultat poslovanja v
preteklih obdobjih zmanjšan z odpisom terjatev. |
(6) V kalkulaciji
cen storitev se upoštevajo le upravičeni stroški, ki jih je mogoče
povezati z opravljanjem storitev javne službe. To so stroški, ki so
nujno potrebni za izvajanje javne službe. |
(7) Določene vrste
neupravičenih stroškov so določene z Uredbo o metodologiji za
oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb
varstva okolja in drugimi predpisi. Poleg teh stroškov se med upravičene
stroške ne priznavajo tudi: |
a. stroški in
odhodki, vezani na usredstvene lastne proizvode in storitve v višini
izkazanih prihodkov za te namen, |
b. stroški raznih
članarin v organizacijah ali združenjih, |
c. stroški
povezanih s službenimi stanovanji in počitniškimi kapacitetami, |
d. stroški
svetovalnih in drugih zunanjih storitev in izobraževanj, ki niso
povezane z opravljanjem GJS, |
e. stroški oblačil,
opreme, najema vzdrževanja, popravil in drugih stroškov, povezanih z
družbenimi, kulturnimi, športnimi, rekreacijskimi ali drugimi podobnimi
nameni zaposlenih, |
f. stroški, ki se
ne priznajo skladno z davčno zakonodajo, |
g. naslednji
stroški, če niso izplačani po veljavni kolektivni pogodbi ali sklenjenih
individualnih pogodbah: |
– stroški dodatnega
pokojninskega zavarovanja; |
– stroški, ki se
nanašajo na plače in druge vrste plačil delavcem na podlagi uspešnosti
poslovanja, vključno s pripadajočimi dajatvami; |
– stroški nagrad
članom organov vodenja in nadzora, vključno s pripadajočimi dajatvami; |
– stroški, ki se
nanašajo na plačila organom vodenja in nadzora na podlagi uspešnosti
poslovanja, vključno s pripadajočimi dajatvami. |
Za namene tega akta
so stroški iz točke f) prejšnjega odstavka: |
– stroški, ki se
nanašajo na privatno življenje delavcev (bonitete ipd.), članov organov
vodenja in nadzora ter lastnikov; |
– stroški donacij; |
– odhodki za
stroške prisilne izterjave davkov ali drugih dajatev; |
– odhodki za kazni,
ki jih izreče pristojni organ; |
– odhodki v višini
50 odstotkov stroškov reprezentance; |
– amortizacija,
izračunana na podlagi amortizacijskih stopenj, ki so višje od davčno
priznanih. |
Prav tako se kot
neupravičeni stroški v kalkulaciji cen storitev gospodarskih javnih
služb določajo neposredni in posredni stroški v zvezi z izvajanjem
posebnih storitev, ki se financirajo iz proračuna občine. To so stroški
za izdajanje soglasij in projektnih pogojev, vodenje katastra GJI,
vodenje registra gospodarske javne infrastrukture, vzdrževanje
hidrantnega omrežja, stroški z izdelavo programov oskrbe in programov
ukrepov ter drugih podobnih nalog, ki po predpisih niso predvidene kot
storitve javne službe in morajo bremeniti občinski proračun oziroma
naročnika teh storitev. |
(8) Med splošnimi
stroški se evidentirajo poslovni dogodki, povezani z upravljalno
vodstvenimi funkcijami in poslovnimi funkcijami, namenjeni delovanju in
vzdrževanju celotne družbe izvajalca GJS. To so stroški uprave in/ali
skladišča z delavnicami, ki so povezani z vsemi dejavnostmi in/ali
stroški voznega parka in podobno, ter se jih ne da neposredno razdeliti.
Delijo se lahko le po sodilih, ki jih potrdi organ nadzora izvajalca GJS
oziroma organ, pristojen za potrjevanje plana poslovanja. |
(9) Pri sodilih se
uporabljajo podatki za triletno preteklo obdobje. |
(10) Na uporabnike
storitev javne službe se lahko prenese le tisti del najemnine, ki jo
občina za uporabo javne infrastrukture zaračuna izvajalcu javne službe
in je sorazmeren z deležem zmogljivosti javne infrastrukture, ki je
namenjena uporabnikom storitev gospodarske javne infrastrukture. |
|
3. člen |
(definiranje regulacijskega obračunskega obdobja) |
(1) Poračuni
cen se izvajajo pri javnih službah varstva okolja iz predpisa o
metodologiji za oblikovanje cen in v skladu z javno objavljenimi mnenji
Računskega sodišča. |
(2) Pri oblikovanju
cen javnih služb varstva okolja se iz predpisa o metodologiji za
oblikovanje cen upoštevajo načrtovane količine opravljenih storitev,
načrtovani stroški ter prihodki izvajalca za naslednje obdobje.
Izvajalec za preteklo obračunsko obdobje ugotovi razliko med potrjeno
ceno in obračunsko ceno opravljenih storitev. Izvajalec za uporabnike
najmanj enkrat letno ugotovi količino opravljenih storitev. Poračun cen
se lahko naredi na podlagi določil SRS 32.5, to je v enkratnem znesku
kot znižanje prihodkov preteklega obračunskega obdobja ali pa s
poračunom cene v prihodnjem obdobju. V tem primeru se ugotovljena
razlika med potrjeno in obračunsko ceno, dejanska količina opravljenih
storitev ter morebitna pomoč občine izvajalcu v preteklem obračunskem
obdobju, v elaboratu upoštevajo pri izračunu predloga predračunske cene
za naslednje obdobje in se ne vrača uporabnikom v obliki denarnega
vračila. |
(3) V obliki
denarnega vračila uporabnikom izvajalci le-tega izvedejo v zvezi s
preveč obračunanimi okoljskimi dajatvami za odpadno vodo. |
(4) Obdobje
poračunov znaša 12 mesecev oziroma eno poslovno leto in se izvede v
skladu s SRS 32.5 v enkratnem znesku (poračun preteklega obdobja) ali pa
v naslednjem obračunskem obdobju za predpreteklo obračunsko obdobje
(poračun prek prihodkov prihodnjega obdobja). Obdobje poračuna se mora
izvajati v enakih časovnih obdobjih, to je v obdobju od veljavnosti
elaborata, do pričetka veljavnosti naslednjega elaborata, kar je
predvidoma 12 mesecev. V kolikor je dejansko obdobje poračuna krajše od
obdobja, predvidenega z elaboratom, mora izvajalec za model poračuna
uporabiti enkraten poračun, ki se izvede v začetku leta za preteklo
leto. |
|
4. člen |
(reguliranja cene in upravičenih stroškov) |
(1) Ceno
storitev, ki jih določa predpis o metodologiji za oblikovanje cen,
predlaga izvajalec javne službe enkrat letno, in sicer z elaboratom, ki
ga predloži občinskemu svetu v potrditev oziroma drugim organom, ki
imajo pristojnost potrjevanja cen. |
(2) Če se ob
potrditvi cene pristojni občinski organ odloči, da potrjena cena ne
pokriva celotne najemnine, mora za razliko občina oblikovati subvencijo
iz proračuna občine. |
(3) Uporabnike,
upravičene do subvencije, ter višino subvencije s sklepom določi Mestni
svet Mestne občine Murska Sobota. |
(4) Upravičene
stroške občina presoja na podlagi predloženih finančnih načrtov
izvajalca in dobre poslovne prakse. V primeru dvoma občina lahko izvede
revizijo ali nadzor poslovanja izvajalca javne službe. |
|
5. člen |
(ureditev načina presoje upravičenih stroškov) |
(1) Občina
presoja upravičenost stroškov izvajalcev gospodarskih javnih služb s
podatki, ki jih zagotovijo izvajalci. Ti morajo v skladu s SRS za vsako
javno službo oblikovati poslovno izidno mesto oziroma stroškovno mesto.
Na stroškovne nosilce se razporedijo stroški na podlagi izračunov. Enako
velja za tržno dejavnost v okviru vsake posamezne javne službe in za
druge tržne dejavnosti, ki niso del javne službe. Za stroške uprave
oziroma prodajno, nabavne in upravne službe se v računovodski evidenci
oblikuje svoje poslovno izidno mesto. Za pomožne organizacijske enote
kot so skladišče, vozni park in podobno se prav tako oblikujejo poslovno
izidna mesta v skladu z organizacijskim organigramom izvajalca. |
(2) Izvajalec za
operativne delavce po enotah razporeja delo in vodi evidence z delovnimi
nalogi, katerim so priložena delovna poročila. Za vodenje in pravilnost
listin ter poslovnih dogodkov, ki iz tega izhajajo, so odgovorni vodje
enot. Zaposleni vodijo mesečno evidenco o izrabi delovnega časa, v
kateri se vodi pregled delovnega časa po vrstah prisotnosti in
odsotnosti, ter tudi členitev po vrstah dejavnosti oziroma pripadajočih
stroškovnih mestih in v določenih primerih tudi podrobneje po vrstah
del. Zagotovljeno mora biti naknadno preverjanje dejanskega opravljanja
nalog posameznega delavca. |
(3) Izvajalec mora
imeti za prejete račune dobaviteljev vzpostavljen sistem kroženja,
vsebinske in računovodske kontrole in potrjevanje listin. Stroški so
evidentirani na podlagi prejetih računov dobaviteljev, za katere
vsebinsko kontrolo izvaja vodja enote oziroma druga odgovorna oseba za
posamezne vrste stroškov iz svojega delovnega področja, ki določi tudi
stroškovno mesto, na katerega se razporedijo stroški. |
(4) Amortizacija se
mora obračunati v skladu s podatki iz registra osnovnih sredstev, kjer
se uporabljajo letne stopnje odpisov, usklajene s predpisom o
metodologiji za oblikovanje cen, kjer se te stopnje ne uporabljajo pa po
stopnjah, ki veljajo za gospodarske družbe, v kolikor občina ne določi
največjih dopustnih stopenj. |
(5) Z interno
realizacijo se temeljna stroškovna mesta bremeni iz naslova uporabe
storitev drugih stroškovnih mest in se vključijo v izračun cene
storitev. |
(6) Presoja
podatkov se izvaja s pregledom podatkov v obračunskem listu (OBOL-u), ki
ga predloži izvajalec. Občina presoja tudi pravilno oceno stroškov, ki
bi se jim izvajalec GJS po pričakovanju lahko izognil, in prihodkov, ki
jih ne bi imel, če ne bi izpolnjeval obveznosti javne storitve. |
|
6. člen |
(oblikovanje mehanizma za uravnavanje stroškov in prihodkov GJS) |
(1) V zvezi
s cenami individualne rabe občina določi potrjeno ceno posamezne javne
službe in morebitno subvencijo, izvajalec pa oblikuje in objavi cenik,
ki vsebuje potrjeno ceno, znižano za morebitno subvencijo, in sicer na
svojih spletnih straneh in na krajevno običajen način. Potrjena cena,
znižana za morebitno subvencijo, je zaračunana cena, ki jo plača
uporabnik. Zaračunana cena se uporabnikom na računih prikazuje enotno,
skladno s prilogo iz predpisa o metodologiji za oblikovanje cen. Če
občina določi potrjeno ceno, ki ne omogoča plačila celotne najemnine,
mora za razliko oblikovati subvencijo iz proračuna občine. Navedeno
določilo velja za vse GJS. |
(2) Občina določa
cene storitev GJS na način, da načeloma zagotovi najmanj ničelni
rezultat poslovanja posamezne javne službe. Rezultat poslovanja javne
službe, ki jo ureja predpis o metodologiji za oblikovanje cen, je lahko
negativen ali pozitiven, kar se upošteva pri poračunu cen javnih
storitev s področij, ki jih določa predpis o metodologiji za oblikovanje
cen. Pri poračunu teh javnih služb se ne upošteva upravičen donos
izvajalca, potrjenem v elaboratu. Rezultat javnih služb, ki jih ne ureja
predpis o metodologiji za oblikovanje cen, je lahko negativen.
Pokrivanje negativnega rezultata takšne javne službe se pokrije iz
drugih javnih služb kolektivne rabe in tržne dejavnosti, ne more pa se
pokriti iz javnih služb individualne rabe. |
(3) Prvi odstavek
tega člena se uporablja tudi v primeru zamrznitve cen ali v drugih
primerih regulacije cen. |
|
7. člen |
(ureditev nadzora nad oblikovanjem cen storitev GJS) |
(1) Nadzor
nad oblikovanjem cen storitev izvajajo strokovne službe Mestne občine
Murska Sobota. |
(2) Nadzor se
izvaja pri pripravi elaborata, potrjevanju finančnega načrta in letnega
poročila izvajalca. |
|
8. člen |
(določitev pristojnosti oddelkov mestne uprave v zvezi z izvajanjem
GJS) |
Pristojna oddelka
mestne uprave za spremljanje ustreznosti, predvsem vrste in višine
kalkulativnih elementov v cenah storitev gospodarskih javnih služb v
skladu s tem odlokom sta oddelek za premoženjsko pravne zadeve in javne
finance. |
|
3. KONČNA DOLOČBA |
|
9. člen |
(objava in začetek veljavnosti) |
(1) Ta odlok Mestna
občina Murska Sobota objavi v Uradnem listu Republike Slovenje in začne
veljati petnajsti dan po objavi. |
(2) Pri prvi
pripravi predlogov cen in predlogov elaboratov, ki jih izvajalci GJS
predložijo po pričetku veljavnosti tega odloka, se upoštevajo določbe
tega odloka. |
|
Št. 007-0014/2017-8(540) |
Murska Sobota, dne
14. junija 2018 |
|
|
Župan
Mestne občine Murska Sobota |
|
dr. Aleksander Jevšek l.r. |
|
Priloga 1:
Vrste prihodkov in stroškov po stroškovnih mestih |