|
Na podlagi 29. člena
Zakona o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 94/2007-UPB2, 27/2008 Odl.US: Up-2925/07-15,
U-I-21/07-18, 76/2008, 100/2008 Odl.US: U-I-427/06-9, 79/2009, 14/2010
Odl.US: U-I-267/09-19, 51/2010, 84/2010 Odl.US: U-I-176/08-10), 149.
člena
Zakona o varstvu okolja
(Uradni list RS, št. 39/2006-UPB1, 49/2006-ZMetD, 66/2006 Odl.US:
U-I-51/06-10, 112/2006 Odl.US: U-I-40/06-10, 33/2007-ZPNačrt, 57/2008-ZFO-1A,
70/2008, 108/2009), 3., 4. in 7. člena
Zakona o gospodarskih javnih službah
(Uradni list RS, št. 32/1993, 30/1998-ZZLPPO, 127/2006-ZJZP, 38/2010-ZUKN,
57/2011),
Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode
(Uradni list RS, št.
88/11, 08/12), 3. člena
Zakona o prekrških
(Uradni list RS, št.
29/2011-UPB8, 43/2011 Odl.US: U-I-166/10-8), 12., 13. in 14. člena
Statuta Občine Vodice
(Uradni list RS, št.
49/95, 27/96, 31/98, Uradno glasilo Občine Vodice, št. 7/98, 15/04, 6/05
in odločba Ustavnega sodišča RS, št. U-I-250/98) ter 3., 5. in 12. člena
Odloka o lokalnih gospodarskih javnih službah v Občini Vodice
(Uradno glasilo Občine Vodice, št. 15/04) je Občinski svet Občine Vodice
na svoji 17. redni seji dne 22.05.2012 sprejel |
|
ODLOK |
|
o odvajanju in
čiščenju komunalne in padavinske |
|
odpadne vode v
občini Vodice |
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
1. člen |
|
S tem odlokom se
ureja pogoje in način opravljanja obvezne občinske gospodarske javne
službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v
nadaljnjem besedilu: javna služba) na območju izvajanja javne službe v
občini Vodice, tako, da določa: |
|
− organizacijsko in
prostorsko zasnovo opravljanja gospodarske javne službe, |
|
− vrsto in obseg
javnih dobrin javne službe in njihovo prostorsko razporeditev, |
|
− pogoje za
zagotavljanje in uporabo javnih dobrin, |
|
− pravice in
obveznosti uporabnikov javne službe, |
|
− vire financiranja
javne službe in način njihovega oblikovanja, |
|
− vrsto in obseg
objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe, |
|
− nadzor nad
izvajanjem javne službe, |
|
− druge elemente
pomembne za opravljanje in razvoj gospodarske javne službe. |
|
Osnovni storitvi
javne službe sta: |
|
1. odvajanje in
čiščenje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo; |
|
2. odvajanje in
čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo z
javnih površin ali streh ter z zasebnih utrjenih površin, ki niso večje
od 100 m2 in ki pripadajo stavbi, iz katere se odvaja komunalna odpadna
voda ali padavinska odpadna voda s streh. |
|
Sekundarne storitve
javne službe so tudi: |
|
1. prevzem komunalne
odpadne vode in blata iz nepretočnih greznic in malih komunalnih
čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE; |
|
2. čiščenje in
obdelava komunalne odpadne vode in blata iz prejšnje alineje na
komunalni čistilni napravi; |
|
3. zagotavljanje
izvedbe prvih meritev in obratovalnega komunalne čistilne naprave z
zmogljivostjo manjšo od 50 PE. |
|
Storitev javne službe
ni: |
|
1. odvajanje in
čiščenje industrijske odpadne vode, tudi če se takšna odpadna voda
odvaja v javno kanalizacijo in čisti v komunalni čistilni napravi 2.
odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode s površin, ki niso zajete
v 2. odstavku tega člena. |
|
Storitve javne službe
se morajo po tem odloku zagotavljati na celotnem območju občine Vodice. |
|
2. člen |
|
Namen odloka je
predvsem: |
|
− zagotavljanje in
upravljanje javne službe, |
|
− uveljavljanje
zakonov in ostalih predpisov, ki se nanašajo na varovanje okolja in
posebej na varovanje voda, |
|
− smotrno
načrtovanje, gradnja in uporaba javne kanalizacije, |
|
− razporejanja
stroškov obratovanja in vzdrževanja javne kanalizacije, |
|
− varovanje okolja. |
|
3. člen |
|
Izrazi uporabljeni v
tem odloku imajo naslednji pomen: |
|
1. Komunalna odpadna
voda je komunalna odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisijo
snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno
kanalizacijo. To je voda, ki nastaja v bivalnem okolju gospodinjstev
zaradi rabe vode v sanitarnih prostorih, pri kuhanju, pranju in drugih
gospodinjskih opravilih. Komunalna odpadna voda je tudi voda, ki nastaja
v stavbah v javni rabi ali pri kakršnikoli dejavnosti, če je po nastanku
in sestavi podobna vodi po uporabi v gospodinjstvu; |
|
2. Padavinska odpadna
voda je voda, ki kot posledica meteorskih padavin odteka onesnažena iz
utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin v vode
ali se odvaja v javno kanalizacijo padavinske odpadne vode; |
|
3. Industrijska
odpadna voda je voda, ki nastaja predvsem pri uporabi v industriji,
obrtni ali obrti podobni ali drugi gospodarski dejavnosti in po nastanku
ni podobna komunalni odpadni vodi. |
|
Industrijska odpadna
voda je tudi voda, ki nastaja pri uporabi v kmetijski dejavnosti ter
zmes industrijske odpadne vode s komunalno ali padavinsko odpadno vodo
ali z obema, če se pomešane vode po skupnem iztoku odvajajo v javno
kanalizacijo ali v vode. Industrijska odpadna voda so tudi hladilne vode
in tekočine, ki se zbirajo in odtekajo iz obratov ali naprav za
predelavo, skladiščenje ali odlaganje odpadkov; |
|
4. Komunalna čistilna
naprava je čistilna naprava za komunalno odpadno vodo v skladu s
predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda
v vode in javno kanalizacijo; |
|
5. Mala komunalna
čistilna naprava (v nadaljevanju MKČN) je komunalna čistilna naprava v
skladu s |
|
predpisom, ki ureja
emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav. |
|
Narejena je za
čiščenje komunalne odpadne vode z zmogljivostjo čiščenja, manjšo od 2000
populacijskih ekvivalentov, v kateri se komunalna odpadna voda zaradi
njenega čiščenja obdeluje z biološko razgradnjo; |
|
6. Nepretočna
greznica je nepretočna greznica v skladu s predpisom, ki ureja emisijo
snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav. |
|
Zgrajena je kot
nepropusten zbiralnik za komunalno odpadno vodo, iz katere se odvaža
komunalna odpadna voda v čiščenje oziroma obdelavo na komunalno čistilno
napravo; |
|
7. Greznica je
greznica v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju
odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav. Greznica je gradbeni
objekt za anaerobno obdelavo komunalne odpadne vode, v katerem se
komunalna odpadna voda pretaka iz usedalnega prekata v enega ali več
prekatov za anaerobno obdelavo odpadne vode, obdelana odpadna voda pa se
na iztoku iz tega objekta odvaja v okolje običajno z infiltracijo v
zemljo; |
|
8. Obstoječa greznica
je greznica, ki obratuje na dan uveljavitve tega odloka; |
|
9. Populacijski
ekvivalent (v nadaljnjem besedilu: |
|
PE) je enota za
obremenjevanje vode, določena s predpisom, ki ureja emisijo snovi in
toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo. |
|
Enota je izražena v
BPK (5). En populacijski ekvivalent je enak 60 gramov BPK (5)/dan; |
|
10. Obdelava blata iz
komunalnih čistilnih naprav je obdelava blata pred njegovo uporabo v
kmetijstvu ali pred odstranjevanjem, z odlaganjem ali sežiganjem, to je
stabiliziranje, kondicioniranje, sušenje in dezinfekcija blata. Za
obdelavo blata se štejejo tudi vsi drugi postopki predelave ali
odstranjevanja blata, če se izvajajo na območju komunalne čistilne
naprave v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki; |
|
11. Območje izvajanja
javne službe so aglomeracije (območje poselitve) na območju celotne
občine, na katerih morata biti po operativnem programu odvajanja in
čiščenja odpadne vode določena način in obseg izvajanja javne službe; |
|
12. Javna površina je
površina grajenega javnega dobra lokalnega ali državnega pomena, katere
uporaba je pod enakimi pogoji namenjena vsem; |
|
13. Javna
kanalizacija so vsi infrastrukturni objekti in naprave kanalizacije,
namenjeni izvajanju javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in
padavinske odpadne vode, ki niso interna kanalizacija, kanalizacijski
priključki, nepretočne in obstoječe greznice ter MKČN z zmogljivostjo,
manjšo od 50 PE, razen v kolikor za posamezno območje poselitve izvedba
MKČN manjše od 50 PE ni racionalnejša rešitev; |
|
14. Interna
kanalizacija so hišna črpališča in cevovodi s pripadajočo opremo, ki so
namenjeni odvajanju komunalne in padavinske odpadne vode iz stavbe v
javno kanalizacijo, nepretočno greznico, obstoječo greznico ali MKČN z
zmogljivostjo, manjšo od 50 PE; |
|
15. Kanalizacijski
priključek je del interne kanalizacije in poteka od mesta priključitve
na javno kanalizacijo do vključno zadnjega revizijskega jaška na
parceli, na kateri stoji stavba ali več stavb, ki so priključene na
javno kanalizacijo ali do zunanje stene stavbe, če revizijskega jaška ni
možno postaviti. Del kanalizacijskega priključka od mesta priključitve
na javno kanalizacijo z dovodno cevjo v dolžini do 3 m se imenuje
priključni spoj objekta na javno kanalizacijo; |
|
16. Primarno
kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije (v nadaljnjem besedilu:
primarno omrežje) so kanali ter z njimi povezani tehnološki sklopi (npr.
črpališča in druge naprave za prečrpavanje odpadnih voda v takšnih
kanalih oziroma vodih), ki so namenjeni odvajanju komunalne odpadne in
padavinske vode iz dveh ali več sekundarnih kanalizacijskih omrežij na
posameznih območjih naselja, lahko pa tudi za odvajanje industrijske
odpadne vode iz ene ali več naprav, ki so na območju takšnega naselja in
ki se zaključijo v komunalni čistilni napravi; |
|
17. Sekundarno
kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije (v nadaljnjem besedilu:
sekundarno omrežje) je sistem kanalov in jarkov ter z njimi povezanih
tehnoloških sklopov (npr. peskolovi, lovilci olj in maščob, črpališča za
prečrpavanje odpadne vode in podobno), ki so namenjeni odvajanju
komunalne odpadne in padavinske vode, lahko pa tudi odvajanju
industrijske odpadne vode, v naselju ali njegovem delu. Sekundarno
omrežje se zaključi v mali komunalni čistilni napravi ali z navezavo na
primarno kanalizacijsko omrežje; |
|
18. Magistralno
kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije (v nadaljevanju: magistralno
omrežje) so kanali ter z njimi povezani tehnološki sklopi (npr.
črpališča in druge naprave za prečrpavanje odpadnih voda v takšnih
kanalih oziroma vodih), ki so regijskega pomena in so namenjeni
odvajanju komunalne odpadne in padavinske vode iz dveh ali več primarnih
omrežij v dveh ali več naseljih, lahko pa tudi za odvajanje industrijske
odpadne vode iz proizvodnih obratov, ki so v dveh ali več naseljih in se
zaključijo v komunalni čistilni napravi s katero se zaključuje
magistralno omrežje; |
|
19. Ločeno
kanalizacijsko omrežje so kanali ter z njimi povezani tehnološki sklopi
(npr. črpališča in druge naprave za prečrpavanje odpadnih voda v takšnih
kanalih oziroma vodih), ki so namenjeni ločenemu odvajanju komunalne
odpadne vode, lahko pa tudi odvajanju industrijske odpadne vode ter
ločenemu odvajanju padavinske vode na posameznih območjih naselja; |
|
20. Območje površin,
predvidenih za širitev naselja, je v skladu s predpisi s področja
urejanja prostora določeno območje za širitev naselja; |
|
21. Območje poselitve
je območje poselitve v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri
odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav ali |
|
v skladu s predpisom,
ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih
čistilnih naprav; |
|
22. Vodovarstveno
območje je območje v skladu s predpisom, ki ureja varstvo vode,
namenjene oskrbi s pitno vodo; |
|
23. Občutljivo
območje zaradi evtrofikacije je območje v skladu s predpisom, ki ureja
emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav.
Evtrofikacija je obogatitev vode s hranili, zlasti s spojinami dušika
oziroma fosforja, ki povzroči pospešeno rast alg in višjih rastlinskih
vrst, posledica česar je nezaželena motnja v ravnotežju organizmov v
vodi, ter poslabšanje kakovosti vode; |
|
24. Ustrezno čiščenje
komunalne odpadne vode je čiščenje vode, skladno s predpisom, ki ureja
emisije snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav
ali skladno s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne
vode iz malih komunalnih čistilnih naprav; |
|
25. Kataster
gospodarske javne infrastrukture je evidenca vseh geodetskih in drugih
tehničnih podatkov o javni kanalizaciji; |
|
26. Zbirni kataster
gospodarske javne infrastrukture je evidenca zbirnih podatkov o objektih
gospodarske javne infrastrukture, ki jo vodi Geodetska uprava Republike
Slovenije; |
|
27. Tehnični
pravilnik o javni kanalizaciji (v nadaljevanju Tehnični pravilnik)
določa podrobnejša navodila in tehnične normative za projektiranje,
gradnjo, priključevanje, uporabo in vzdrževanje javne kanalizacije,
kanalizacijskih priključkov, MKČN in nepretočnih greznic; |
|
28. Program odvajanja
in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljevanju
Program) določa in prikazuje osnovne podatke o izvajalcu, občini,
predpisih in območju izvajanja javne službe, podatke o infrastrukturi in
osnovnih sredstvih, namenjenih opravljanju javne službe, opredelitev
načina izvajanja javne službe ter pogoje in časovni načrt izvajanja
posameznih obveznih storitev javne službe. Vsebino programa podrobneje
določa Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne
vode (Uradni list RS, št. 88/11, 08/12 – v nadaljevanju Uredba). |
|
29. Sklep o načinu
izračuna cen storitev gospodarskih javnih služb oskrbe s pitno vodo, ter
odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v
nadaljevanju Sklep o načinu izračuna cen storitev) podrobneje definira
elemente za izračun tistih cenovnih elementov, ki jih ne zajemata
veljavni Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih
občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS št.
63/2009 – v nadaljevanju Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen
storitev) in Uredba). |
|
30. Upravljavec javne
kanalizacije in izvajalec javne službe je JP Komunala Vodice, d.o.o. (v
nadaljevanju upravljavec). |
|
31. Uporabnik javne
kanalizacije je fizična ali pravna oseba, ki je lastnik ali solastnik
stavbe ali zemljišča, ki je priključena na javno kanalizacijo, oziroma
je koristnik storitev javne službe; |
|
32. Vsi ostali
izrazi, ki niso izrecno definirani v tem členu odloka in so uporabljeni
v tem odloku, imajo enak pomen, kot je določeno v Uredbi. |
|
II. ORGANIZACIJSKA
IN PROSTORSKA |
|
ZASNOVA
OPRAVLJANJA JAVNE SLUŽBE |
|
4. člen |
|
Javno službo
zagotavlja občina v skladu z zakonodajo v obsegu in pod pogoji,
določenimi s tem odlokom. |
|
Javno službo na
celotnem območju občine Vodice izvaja upravljavec. |
|
Lastnik javne
kanalizacije je Občina Vodice. |
|
5. člen |
|
Upravljavec je dolžan
opravljati javno službo skladno s Programom in skladno z Letnim
programom dela JP Komunala Vodice, d.o.o.. |
|
Program pripravi
izvajalec javne službe za obdobje štirih koledarskih let in ga pošlje
občini v potrditev najpozneje do 31. oktobra v koledarskem letu pred
začetkom njegove veljavnosti. Program mora izvajalec javne službe javno
objaviti na svetovnem spletu ter uporabnikom javne službe omogočiti
vpogled tudi v tiskani izvod na sedežu izvajalca javne službe. |
|
Letni program dela JP
Komunala Vodice, d.o.o. pripravi upravljavec in ga v primernem času pred
sprejetjem proračuna Občine Vodice, posreduje v potrditev Občinskemu
svetu Občine Vodice. |
|
6. člen |
|
Čiščenje odpadne vode
na območju Občine Vodice se prostorsko zagotavlja: |
|
− v komunalni
čistilni napravi ČN Vodice za komunalne odpadne vode, ki se odvajajo
preko kanalizacijskega omrežja iz območij, ki so nanj priključena; |
|
− v lokalni komunalni
čistilni napravi ČN Polje za komunalne odpadne vode, ki se odvajajo
preko kanalizacijskih omrežij iz območij, ki so priključene nanje; |
|
− v obstoječih in
nepretočnih greznicah ali MKČN do 50 PE za komunalne odpadne vode iz
stavb oziroma drugih objektov (v nadaljevanju: objektov), ki niso
priključeni na javno kanalizacijo in njimi upravlja zasebni lastnik ali
upravljavec, ki ga potrdijo lastniki in niso v upravljanju javne službe; |
|
− v drugih ČN, ki se
bodo zgradile oz. so zgrajene ter bodo predane upravljavcu v upravljanje
oz. najem. |
|
V kolikor se del
odpadnih voda odvaja po omrežju in čisti na napravah, ki se nahajajo v
drugi občini, vsa medsebojna razmerja glede upravljanja in vzdrževanja
ter z njimi povezane stroške, občine in upravljavec uredijo s pogodbo
oz. drugim ustreznim aktom. |
|
7. člen |
|
V ločeno
kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije se lahko odvaja tudi
tehnološka in padavinska voda s površin, ki niso zajete v 2. odstavku
tega člena. V takih primerih mora biti interna kanalizacija izvedena
ločeno za tehnološko vodo in komunalno odpadno vodo. Združitev internih
kanalizacij je možna le za merilnim mestom za tehnološko vodo. |
|
Odvajanje tehnološke
vode in padavinske vode s površin, ki niso zajete v 2. odstavku tega
člena, ni storitev javne službe. To je posebna storitev zaradi uporabe
objektov javne kanalizacije. |
|
8. člen |
|
Na območjih, kjer ni
urejenega odvajanja in čiščenja odpadne vode, velja za lastnike novih
objektov obvezna izgradnja |
|
MKČN oziroma
nepretočne greznice v skladu z veljavnima Uredbo o malih komunalnih
čistilnih napravah in Uredbo o emisiji snovi. |
|
Na območjih, kjer
javna kanalizacija še ni zgrajena in na območjih, kjer po Operativnem
programu opremljanja naselij z javno kanalizacijo ni predvideno
odvajanje komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo, se lahko
komunalna odpadna voda odvaja v: |
|
− MKČN, |
|
− greznice brez
iztoka, za katere mora biti redno praznjenje zagotovljeno v okviru javne
službe, |
|
− kanalizacijo, ki
nima statusa javne kanalizacije ter se odpadne vode čistijo v MKČN
manjši od 50 PE, ki je namenjena skupnemu čiščenju in je v lasti in
upravljanju lastnikov stavb. |
|
Na vodovarstvenih
območjih je potrebno odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih,
industrijskih in padavinskih voda urediti v skladu z veljavno zakonodajo
za vodovarstvena območja. Odvajanje komunalne odpadne vode v pretočne
greznice ni dovoljeno, razen če gre za obstoječo greznico in še ni
potekel rok iz predpisov, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadne
vode iz komunalnih čistilnih naprav in emisijo snovi pri odvajanju
odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav. |
|
Prehodni roki za
odstranitev pretočnih greznic na območjih brez javne kanalizacije so: |
|
− 31.12.2015, če je
obstoječa stavba na prispevnem območju občutljivega območja ali na
vplivnem območju kopalnih voda ali na vodovarstvenem območju, |
|
− 31.12.2017, če
obstoječa stavba ni na območju iz prejšnje alinee. |
|
Čiščenje pretočnih
greznic izvaja upravljavec skladno s Programom praznjenja greznic in
prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav iz gospodinjstev na
območju Občine Vodice (v nadaljevanju Program praznjenja greznic), ki ga
pripravi upravljavec in ga posreduje v potrditev občini. |
|
Program praznjenja
greznic se po potrebi dopolnjuje in novelira po enakem postopku. |
|
Padavinske vode ne
smejo biti speljane v greznico. |
|
Odvedene morajo biti
v vodotoke, ponikovalnice oz. se mora zagotavljati razpršeno ponikanje,
kjer je to mogoče sicer pa obvezno v kanalizacijo padavinskih voda. |
|
III. POGOJI ZA
ZAGOTAVLJANJE IN UPORABO |
|
JAVNIH DOBRIN |
|
9. člen |
|
Splošni pogoji za
zagotavljanje storitev javne službe so: |
|
− zgrajeno
magistralno ali primarno ter sekundarno omrežje s komunalnimi čistilnimi
napravami ali MKČN, |
|
− izpolnjene
obveznosti upravljavca in uporabnikov, |
|
− javna pooblastila
upravljavcu. |
|
IV. PREVZEM
OBJEKTOV IN NAPRAV V |
|
UPRAVLJANJE |
|
10. člen |
|
Investitor gradnje
javne kanalizacije mora po končani gradnji in pridobljenem uporabnem
dovoljenjem prenesti vse elemente javne kanalizacije v last Občine
Vodice. |
|
Lastnik zgrajene
javne kanalizacije mora po končani gradnji prenesti vse elemente javne
kanalizacije v upravljanje upravljavcu v roku šestih mescev od
pridobitve uporabnega dovoljenja in prenosom lastništva na Občino
Vodice. |
|
Za prevzem javne
kanalizacije v upravljanje morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji: |
|
– kanalizacija, ki se
predaja, mora imeti vso potrebno dokumentacijo (uporabno dovoljenje,
kataster, evidenco kanalizacijskih priključkov, evidenco osnovnih
sredstev s finančnim ovrednotenjem, urejena morajo biti vsa lastninska
razmerja); |
|
– vsi objekti in
naprave morajo biti pregledani in tehnično brezhibni (zapisnik o
opravljenih preskusih tesnosti cevovodov in jaškov v skladu z veljavnim
standardom, poročilo o pregledu s kamero za pregled kanalov s
predloženim video posnetkom, dokazila o vgrajenih materialih in opremi,
prve meritve za MKČN, okoljevarstveno dovoljenje za komunalne čistilne
naprave, za katere je to potrebno, …); |
|
– predane morajo biti
gradbene knjige, gradbeni dnevniki, dokazila o zanesljivosti objekta,
izjave izvajalcev, garancije, garancijski listi, navodila za obratovanje
in vzdrževanje vgrajenih naprav; |
|
– sprejet in
ovrednoten mora biti program sanacije, avtomatizacije in razvoja za
objekte, ki daljši čas niso bili v uporabi; |
|
– postopek prevzema
mora biti izpeljan dokumentirano z zapisniki (priložene evidence
knjigovodskih podatkov, listine o lastništvu, podatki o terjatvah in
dolgovih in ostalih poslovnih zadev); |
|
– prevzem mora
potrditi organ upravljanja upravljavca, predajo pa ustrezni organ
investitorja. |
|
V kolikor niso
izpolnjeni pogoji za prenos javne kanalizacije v upravljanje lahko
investitor v smislu preprečevanja gospodarske škode sklene pogodbo z
upravljavcem o začasnem upravljanju z omrežjem, objekti in napravami,
vendar največ za dobo 1 leta. |
|
V. POGOJI ZA
PRIKLJUČITEV NA |
|
JAVNO KANALIZACIJO
IN UKINITEV |
|
KANALIZACIJSKEGA
PRIKLJUČKA |
|
11. člen |
|
Priključitev na javno
kanalizacijo je dovoljena samo na podlagi pisnega soglasja upravljavca,
sklenjene služnostne pogodbe in ob upoštevanju pogojev tega odloka.
Upravljavec je dolžan s soglasjem dopustiti priključitev, če uporabnik
vloži zahtevo, to dopuščajo zmogljivosti in tehnična izvedba javne
kanalizacije ter pod pogojem, da je uporabnik izpolnil vse pogoje
soglasja in poravnal vse obveznosti. V primeru ko priključitev ni možna,
mora upravljavec pisno v zakonskem roku za izdajo soglasja z odločbo
zavrniti zahtevo in o tem obvestiti uporabnika. |
|
Upravljavec po uradni
dolžnosti preveri ali je uporabnik Občini plačal prispevek za priklop na
javni vodovod, obračunan kot plačilo dela stroškov gradnje komunalne
opreme v odločbi o odmeri komunalnega prispevka skladno z občinskim
odlokom o komunalnem prispevku. |
|
Na območjih, kjer je
zgrajena, se gradi, obnavlja ali preureja javna kanalizacija, je
priključitev ali preureditev obstoječega priključka na javno
kanalizacijo obvezna za vse objekte v naselju in zunaj naselja ali dela
naselja. |
|
Po posebnem soglasju
upravljavca in investitorja je možno istočasno ob gradnji javne
kanalizacije izvesti tudi kanalizacijske priključke
-
priključitev na javno kanalizacijo. |
|
Upravljavec javne
kanalizacije mora v roku 30 dni od prevzema objekta v upravljanje
oziroma od pričetka poskusnega obratovanja javne kanalizacije obvestiti
bodočega uporabnika, da je priključitev njegove stavbe na javno
kanalizacijo obvezna in mu posredovati pogoje za priključitev.
Priključitev na javno kanalizacijo se mora opraviti v roku 6 mesecev od
prejema obvestila o obvezni priključitvi. |
|
Stavba, iz katere se
je do zgraditve javne kanalizacije odvajala odpadna voda v greznico ali
MKČN, se mora priključiti neposredno na javno kanalizacijo. Uporabnik je
dolžan v 30 dneh na svoje stroške greznico ali malo komunalno čistilno
napravo odstrani ali očisti in izključiti iz sistema odvajanja odpadne
vode, obvezno pod nadzorom upravljavca javne službe ter ga o tem pisno
obvestiti. |
|
Če je pri obstoječih
objektih kanalizacijski priključek izveden s pravili stroke, pogoji
soglasja in navodili upravljavca ter je kljub temu potrebno zgraditi
lastno hišno črpališče, ga je dolžan zgraditi in upravljati lastnik
priključka. |
|
V primeru, da se na
nižje ležeči lokaciji nahaja več kot 5 objektov z več kot 20 PE
obremenitve, pri čemer posamezni objekt ni mogoče neposredno povezati na
javno kanalizacijo, lastniki priključkov, ob predhodnem soglasju
upravljavca, lahko zgradijo skupno črpališče, ki ga je dolžan upravljati
upravljavec. Stroške za obratovanje, vzdrževanje in investicijsko
vzdrževanje takega črpališča so, skladno z veljavnim Cenikom storitev,
ki niso obvezne storitve javne službe (v nadaljevanju Cenik ostalih
storitev) upravljavca, dolžni nositi lastniki priključkov, kar se
dogovori v soglasju oz. drugem ustreznem aktu med upravljavcem in
lastniki priključkov. |
|
Kanalizacijski
priključek mora biti izveden v skladu s pravili stroke, pogoji soglasja
in navodili upravljavca. |
|
Največja dovoljena
količina odpadne vode iz stavbe, ki se odvaja v javno kanalizacijo je
odvisna od prevodnosti javne kanalizacije. |
|
Vsaka stavba se
praviloma priključuje na javno kanalizacijo preko svojega
kanalizacijskega priključka. |
|
V primerih, ko se pri
izdelavi projekta priključka ugotovi, da to ni možno ali racionalno, je
dovoljena priključitev več stavb preko enega – skupinskega
kanalizacijskega priključka, s čemer pa morajo soglašati vsi lastniki
tega priključka. |
|
Kanalizacijski
priključek lahko izvaja upravljavec javne kanalizacije ali pa drugi
usposobljeni izvajalec pod nadzorom upravljavca javne kanalizacije na
stroške uporabnika. |
|
Investitor je dolžan
izvedbo priključkov priglasiti upravljavcu 7 dni pred pričetkom del.
Upravljavec po priključitvi vpiše uporabnika v evidenco uporabnikov. |
|
Prvi revizijski jašek
se praviloma postavi na zemljišču, ki je v lasti lastnika stavbe.
Kolikor to ni možno, mora lastnik za postavitev revizijskega jaška
predložiti izvajalcu dovoljenje lastnika zemljišča, kjer je možno
postaviti revizijski jašek. |
|
V primeru, ko prvega
revizijskega jaška ni mogoče postaviti izven stavbe, je lastnik dolžan v
stavbi urediti interno kanalizacijo tako, da bo kanalizacijski
priključek možno vzdrževati in opravljati kontrolo odpadne vode. |
|
12. člen |
|
Kanalizacijski
priključek se lahko ukine samo v primeru: |
|
– rušitve objekta, |
|
– začasnega
priključka. |
|
Odjava
kanalizacijskega priključka je možna le ob soglasju upravljavca. |
|
Kanalizacijski
priključek odjavi uporabnik objekta, ki objekt ruši, najkasneje 14 dni
pred ukinitvijo priključka. Zahtevo za odjavo mora v pisni obliki
posredovati upravljavcu. |
|
Upravljavec po odjavi
zbriše uporabnika iz evidence uporabnikov. Stroške ukinitve krije
uporabnik. |
|
VI. POGOJI ZA
PREKINITEV ODVAJANJA |
|
ODPADNE VODE |
|
13. člen |
|
Izvajalec javne
službe sam ali na podlagi odločbe pristojnih inšpekcijskih služb, na
stroške uporabnika, brez odgovornosti za morebitno škodo, ki nastane ob
tem, prekine odvajanje komunalne in/ali padavinske odpadne vode, in
sicer tako, da uporabniku prekine dobavo vode iz javnega vodovoda
predvsem v primerih: |
|
– ko je zaradi stanja
interne kanalizacije stavbe ali naprav v njej ogroženo obratovanje javne
kanalizacije ali proces čiščenja na komunalni čistilni napravi; |
|
– ko z odvodom
odpadne vode ogroža vodne vire ali oskrbo z vodo iz javnega vodovoda; |
|
– ko ugotovljeno
stanje interne kanalizacije ogroža zdravje, premoženje in varno
obratovanje javne kanalizacije; |
|
– ko odpadna voda
prekorači dovoljeno količino maščob, kislin, trdnih predmetov,
radioaktivnih, strupenih, gorljivih, eksplozivnih, abrozivnih,
korozivnih in drugih škodljivih snovi, ki lahko same ali skupaj z
drugimi ogrožajo nemoteno delovanje omrežja in naprav; |
|
– ko niso izpolnjeni
pogoji soglasja za priključitev ali pa je kanalizacijski priključek
izveden v nasprotju z njim; |
|
– ko je
kanalizacijski priključek na javno kanalizacijo izveden brez soglasja
izvajalca; |
|
– ko uporabnik brez
soglasja izvajalca dovoli priključitev drugega uporabnika na interno
kanalizacijo ali kanalizacijski priključek ali če spremeni zmogljivost
svoje napeljave; |
|
– ko uporabnik
onemogoča izvajalcu meritve količin in stopnje onesnaženosti odpadne
vode ali pregled na kanalizacijskem priključku; |
|
– ko uporabnik
svojevoljno spremeni izvedbo kanalizacijskega priključka; |
|
– uporabnik ne opusti
greznice ali MKČN skladno z 11. členom tega odloka; |
|
– ko uporabnik krši
objavljene omejitve in druge ukrepe v zvezi z odvajanjem in čiščenjem
odpadne vode; |
|
– ko uporabnik ne
poravna stroškov po izdanem računu, niti po osmih dneh po prejemu
opomina pred prekinitvijo dobave vode. |
|
14. člen |
|
Prekinitev odvajanja
odpadne vode izvajalec izvede po predhodnem obvestilu. Odvajanje
komunalne in/ali padavinske odpadne vode se prekine za čas, dokler ni
odpravljen vzrok prekinitve. Uporabnik mora plačati stroške prekinitve
in ponovne vključitve. |
|
Uporabnik je dolžan
poravnati škodo na objektih in napravah javne kanalizacije, če je
nastala škoda na teh napravah zaradi njegovega ravnanja, ki jo je
povzročila njegova odpadna voda. |
|
V primeru, ko kljub
prekinitvi iz prvega odstavka tega člena pri uporabniku še vedno nastaja
komunalna in/ali padavinska odpadna voda, ki predstavlja nevarnost za
okolico ali javno kanalizacijo, je uporabnik dolžan sam zagotoviti
odvajanje in čiščenje komunalne in/ali padavinske odpadne vode, dokler
kršitev ni odpravljena in dokler niso vzpostavljeni pogoji za ponovno
vključitev na javno kanalizacijo. |
|
15. člen |
|
Upravljavec ima
pravico prekiniti odvod komunalne in/ali padavinske odpadne vode za
krajši čas zaradi planiranih vzdrževalnih del ali nastalih okvar na
javni kanalizaciji, vendar mora organizirati ustrezen začasen način
odvajanja odpadne vode in o vzrokih ter času trajanja prekinitev ter
navodilih za ravnanje uporabnikov med prekinitvijo pravočasno obvestiti
uporabnike preko sredstev javnega obveščanja, na spletni strani ali na
krajevno primeren način. |
|
VII. PREKINITEV
ODVAJANJA ODPADNIH IN |
|
PADAVINSKIH VOD V
PRIMERU VIŠJE SILE |
|
16. člen |
|
V primeru višje sile
ima upravljavec pravico, brez povračila stroškov ali eventualne škode,
prekiniti ali omejiti odvajanje odpadne vode, mora pa postopati skladno
s sprejetim Programom redukcij oskrbe s pitno vodo, ki ga ureja veljavni
odlok o oskrbi s pitno vodo. |
|
Višja sila po tem
odloku so: potres, požar, poplave, izpad energije, udori, plazovi, lomi
in velike okvare na javni kanalizaciji. |
|
Izvajalec ne
odgovarja za škodo v stavbah zaradi izlivov iz javne kanalizacije, ki so
nastali: |
|
– zaradi višje sile
in drugih izrednih dogodkov; |
|
– kadar priključitev
stavbe ali površine na javno kanalizacijo ni izvedena v skladu z izdanim
soglasjem. |
|
VIII. OBVEZNOSTI
IZVAJALCA IN UPORABNIKOV |
|
17. člen |
|
Zaščita vodonosnih
območij in vodovodov je primarna pravica in dolžnost uporabnikov in
upravljavcev. |
|
18. člen |
|
Obveznosti
upravljavca so določena s tem odlokom, podrobneje pa s Programom in
Uredbo. |
|
Tehnični pravilnik
določa podrobnejša navodila in tehnične normative z namenom, da se
poenoti izvedba in doseže zanesljivost delovanja javne kanalizacije,
zlasti: |
|
– smernice za
projektiranje in gradnjo javne kanalizacije, |
|
– tehnične normative
za priključevanje na javno kanalizacijo, |
|
– normative o sestavi
odpadne vode, ki se sme odvajati v javno kanalizacijo, |
|
– način ugotavljanja
stopnje onesnaženosti odpadnih voda, |
|
– način obračuna
stroškov odvajanja in čiščenja odpadnih voda, |
|
– način zagotavljanja
obratovanja, vzdrževanja in nadzora javne kanalizacije, soglasij za
gradnjo javne kanalizacije in priključitev nanjo, |
|
– način ravnanja z
odpadnimi vodami na območjih, kjer ni javne kanalizacije. |
|
Poleg predpisanih
obveznosti ima upravljavec še naslednje: |
|
– skrbi za
vzdrževanje in obratovanje objektov in naprav javne kanalizacije ter
čistilnih naprav, ki so v njegovem upravljanju; |
|
– planira obnove,
širitev, dopolnitev in avtomatizacijo javne kanalizacije; |
|
– sodeluje z
načrtovalci in projektanti javne kanalizacije; |
|
– redno obračunava
storitev javne službe po veljavni zakonodaji in občinskih predpisih; |
|
– izvaja redna
vzdrževalna dela na javni kanalizaciji; |
|
– kontrolira
ustreznost kanalizacijskega priključka in interne kanalizacije
uporabnika pred priključitvijo stavbe na javno kanalizacijo; |
|
– kontrolira stanja
kanalizacijskega priključka in interne kanalizacije do vstopa v stavbo
uporabnika; |
|
– zagotavlja
prevzemanje in ravnanje z blatom iz pretočnih greznic in MKČN; |
|
– zagotavlja redno
odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic; |
|
– zagotavlja prve
meritve in obratovalni monitoring oz. izdelavo ocene obratovanja MKČN v
skladu s predpisom, ki določa emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode
iz MKČN; |
|
– obvešča uporabnike
o načrtovanih prekinitvah odvajanja odpadne vode in o času trajanja
prekinitev; |
|
– izdaja potrdila in
strokovne ocene obratovanja MKČN ter vodi ustrezne evidence o teh
objektih; |
|
– vodi kataster o
objektih in napravah javne kanalizacije; |
|
– izvaja priprave za
hitro vnovično vzpostavitev delovanja kanalizacijskega omrežja po
naravnih in drugih nesrečah oziroma priprave za nadomestno začasno
odvajanje odpadne vode in v okviru priprav izdela ustrezne načrte
zaščite in reševanja; |
|
– predlaga razvoj in
izgradnjo manjkajoče javne kanalizacije; |
|
– svetuje uporabnikom
in izvaja nadzor nad izvajanjem odvajanja in čiščenja komunalnih in
padavinskih odpadnih voda pri uporabniku; |
|
– svetuje
uporabnikom, izvaja nadzor in izvedbo za dobavo, vgradnjo, montažo in
zagon MKČN; |
|
– nadzoruje
uporabnike v zvezi z izvajanjem priključkov na javno kanalizacijo. |
|
19. člen |
|
Obveznosti in pravice
uporabnikov po tem odloku so: |
|
– uporabnik sme
odvajati odpadno vodo v javno kanalizacijo samo v količinah in z
lastnostmi, ki so določene s predpisi in soglasjem za priključitev,
|
|
– če za določeno
vrsto odpadne vode niso sprejeti predpisi o mejni koncentraciji, se
uporabljajo predpisi ali smernice, ki veljajo v Evropski uniji. |
|
20. člen |
|
Uporabnik ne sme
odvajati ali zlivati v javno kanalizacijo odpadnih voda, ki povzročajo
motnje pri odvajanju odpadne vode ali pri postopku čiščenja na komunalni
čistilni napravi. |
|
Uporabnik javne
kanalizacije je dolžan takoj obvestiti upravljavca o nevarnih in
škodljivih snoveh, ki so zaradi nesreče, okvare tehnološke opreme,
malomarnosti ali višje sile odtekle v javno kanalizacijo. |
|
Uporabnik je dolžan
takoj obvestiti upravljavca o vseh spremembah kvalitete in količin
odpadne vode, ki so trajnejšega značaja. |
|
V primeru, ko
upravljavec ugotovi, da je uporabnik odvajal ali izlil v javno
kanalizacijo odpadno vodo iz prvega odstavka tega člena, obvesti o
dogodku inšpektorat, pristojen za varstvo okolja in organ nadzora po tem
odloku, opravi preiskave in tehnološke meritve, ugotovi zmanjšanje
učinkovitosti čiščenja na komunalni čistilni napravi ter druge
posledice, skladno s postopkom, predvidenim za takšne primere.
Upravljavec nastalo škodo oceni in od uporabnika zahteva povrnitev
nastalih stroškov. |
|
Uporabnikom in drugim
nepooblaščenim osebam ni dovoljeno posegati v kanalizacijske objekte in
naprave javne kanalizacije. Na trasi kanalizacije se ne sme graditi,
postavljati objektov, nasipati materiala in izvajati aktivnosti, ki bi
lahko povzročile poškodbe na cevovodu ali ovirale njegovo izvajanje in
vzdrževanje. Prav tako ni dovoljeno posegati v interne kanalizacijske
objekte in naprave drugih uporabnikov ali jim celo preprečiti odvod
odpadne vode v javno kanalizacijo. |
|
21. člen |
|
Na območjih, kjer
javna kanalizacija ni zgrajena in se odpadna voda iz stavb odvaja v
greznice ali MKČN, je lastnik dolžan upravljavcu ali pooblaščenemu
podizvajalcu dovoliti: |
|
– redno praznjenje
nepretočne greznice, oz. najmanj skladno s Programom praznjenja greznic, |
|
– najmanj enkrat na 3
leta prevzem blata iz pretočnih greznic in MKČN ter odvoz in obdelavo na
komunalni čistilni napravi, |
|
– izvajanje prvih
meritev in obratovalnega monitoringa za MKČN skladno z veljavnim
državnim predpisom. |
|
Lastnik stavbe je
pred pričetkom obratovanja dolžan z upravljavcem skleniti pogodbo o
izvajanju prvih meritev, obratovalnega monitoringa za MKČN ter za
prevzem, odvoz in obdelavo blata iz MKČN. MKČN mora imeti ustrezen
certifikat o učinkovitosti čiščenja skladno s predpisi. |
|
Odvoz blata iz
pretočnih in nepretočnih greznic se izvaja po veljavnih predpisih ter
določilih tega odloka. V primeru, ko upravljavec ugotovi, da vsebina
greznice ne ustreza pogojem za sprejem, naredi potrebne analize ter
uredi obdelavo in odstranitev neustrezne vsebine na stroške uporabnika. |
|
Vsebine greznic,
blata iz malih čistilnih naprav in ostankov čiščenja kanalizacijskih
priključkov ali internih kanalizacij ni dovoljeno izpuščati v javno
kanalizacijo, odvažati na javne ali kmetijske površine, oziroma
neposredno odvajati v površinske ali podzemne vode. |
|
Na območjih, kjer po
operativnem programu opremljanja naselij z javno kanalizacijo ni
predvidena gradnja javne kanalizacije se dovoli gradnja nepretočnih
greznic in MKČN. |
|
Pretočne greznice so
lastniki dolžni odstraniti iz uporabe v rokih iz 8. člena tega odloka. |
|
22. člen |
|
Uporabnik, ki v javno
kanalizacijo odvaja tehnološko odpadno vodo, mora letno poročilo o
emisijskem monitoringu, ki je izdelano skladno s predpisi o emisijskem
monitoringu za odpadno tehnološko vodo, posredovati upravljavcu v pisni
in elektronski obliki do 30. januarja za preteklo leto. |
|
Rezultati in poročila
obratovalnega ter emisijskega monitoringa odpadne vode, zapisi trajnih
meritev, predpisane evidence in podatki, predvideni v dokumentih
uporabnika, morajo biti upravljavcu redno dostavljani. |
|
Uporabnik je dolžan
pridobiti soglasje upravljavca pred vsako spremembo, ki vpliva na
lastnosti in količine tehnološke odpadne vode, do katerih je prišlo
zaradi sprememb tehnoloških postopkov, sprememb obsega proizvodnje,
prenehanja določene dejavnosti, načina pred čiščenja odpadne vode ali
zaradi drugih podobnih vzrokov. |
|
23. člen |
|
Uporabniki, ki imajo
objekte priključene na javno kanalizacijo ali jih priključujejo so
dolžni: |
|
– zgraditi objekte in
naprave interne kanalizacije, skladno s tehnično dokumentacijo in
izdanim soglasjem upravljavca; |
|
– vzdrževati
kanalizacijski priključek, interno kanalizacijo, greznico in vse naprave
vgrajene vanjo; |
|
– vzdrževati
obstoječo greznico, nepretočno greznico ali MKČN; |
|
– vzdrževati čistočo
in zagotavljati nemoten dostop do merilnih mest, za ugotavljanje
količine in stopnje onesnaženosti odpadne vode; |
|
– dovoliti dostop in
opravljanje del na svoji lastnini ali posesti, kadar gre za kontrolo
kanalizacijskega priključka in interne kanalizacije ali ugotavljanje
količin in lastnosti odpadne vode; |
|
– javljati
upravljavcu vse okvare na javni kanalizaciji, kanalizacijskem priključku
in merilnih napravah ter vse pojave, ki bi utegnili imeti vpliv na
obratovanje javne kanalizacije; |
|
– pisno obveščati
upravljavca o spremembi naslova, lastništva in drugih spremembah na
stavbi ali inženirskem objektu, ki imajo vpliv na odvod komunalne in
padavinske odpadne vode v roku 15 dni od nastanka spremembe, ki je možna
po poravnavi vseh zapadlih obveznosti. V primeru spremembe uporabnika
mora poleg obvestila poskrbeti tudi za izvedbo popisa obračunskega
vodomera, ki je relevanten trenutek za določitev novega uporabnika in
novega razmerja med izvajalcem javne službe in uporabnikom. Če se popis
ne izvede, se storitve javne službe zaračunavajo novemu uporabniku
enako, kot staremu in jih je dolžan novi uporabnik poravnavati, ter od
datuma prejema pisnega obvestila starega uporabnika plačevati stroške za
odvajanje in čiščenje odpadne vode; |
|
– urediti medsebojno
delitev stroškov, kadar ima več uporabnikov obračun na osnovi enega
obračunskega vodomera in sporočiti upravljavcu naslov upravitelja stavbe
ali pooblaščenega prejemnika računa; |
|
– obveščati
upravljavca o vseh spremembah količine in lastnosti tehnološke odpadne
vode; |
|
– upoštevati ukrepe
in objave v primeru motenj pri odvajanju in čiščenju odpadne vode; |
|
– odvajati odpadno
vodo, ki ne prekoračuje mejnih koncentracij, določenih v uredbi o
emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno
kanalizacijo; |
|
– spremeniti
kanalizacijski priključek v primeru spremembe pogojev odvajanja
komunalne ali padavinske odpadne vode; |
|
– v primeru odvajanja
odpadne tehnološke vode v javno kanalizacijo, o vseh spremembah
predložiti upravljavcu analizo odpadne vode, izdelano v skladu s
pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod
ter pogojih za njegovo izvajanje; |
|
– v primeru, ko
naprava za predčiščenje ne dosega predpisanih učinkov, upravljavca pisno
obvestiti o spremembah načina obratovanja čistilne naprave ali o uvedbi
dodatnih tehnoloških postopkov, ki bodo zagotovili doseganje zahtevanih
učinkov predčiščenja; |
|
– kontrolirati in
redno čistiti lovilce olj, lovilce maščob in peskolove na interni
kanalizaciji. |
|
Uporabniki, ki imajo
objekte priključene na javno kanalizacijo ali jih priključujejo ne
smejo: |
|
– odpadne vode, ki ni
primerna za spuščanje v javno kanalizacijo, pred spuščanjem v javno
kanalizacijo redčiti z neonesnaženo vodo (pitno, hladilno, drenažno), da
bi z redčenjem dosegli zahtevane lastnosti; |
|
– izvesti
priključitev na javno kanalizacijo brez soglasja upravljavca; |
|
– prekiniti odvoda
odpadne vode drugemu uporabniku ali ga z nestrokovnim delom onemogočiti. |
|
IX. IZDAJA
SMERNIC, MNENJ, PROJEKTNIH |
|
POGOJEV IN
SOGLASIJ |
|
24. člen |
|
Upravljavec opravlja
na območju občine na podlagi javnega pooblastila, ki je dano s tem
odlokom, naslednje naloge v zvezi z opravljanjem javne službe po tem
odloku: |
|
– izdaja smernice in
mnenja, v skladu s predpisi, ki urejajo urejanje prostora, |
|
– izdaja projektne
pogoje in soglasja k projektnim rešitvam za gradnje v območju
varovalnega pasu javnega vodovoda, |
|
– izdaja soglasja za
priključitev na javno kanalizacijo. |
|
25. člen |
|
Pred izdajo aktov,
navedenih v prejšnjem členu, mora investitor upravljavcu podati vlogo
ter k v vlogi predložiti dokumentacijo, kot je določena v nadaljevanju
tega člena. |
|
1. Smernice in
mnenja: |
|
– dokumentacija, ki
jo določa veljavni zakon s področja prostorskega načrtovanja. |
|
2. Projektni pogoji
za gradnje v območju varovalnega pasu javne kanalizacije: |
|
– idejna zasnova in
situacija obstoječega stanja, skladno z veljavnim pravilnikom o
projektni dokumentaciji; |
|
– situacija v merilu
1:500 z vrisanimi objekti ter vsemi komunalnimi napravami in objekti, ki
se ali se bodo nahajali na lokaciji. |
|
Šteje se, da so
projektni pogoji že izdani v primeru, ko gre za gradnjo objekta na
območju, ki se ureja z državnim prostorskim načrtom ali občinskim
podrobnim prostorskim načrtom. |
|
3. Soglasje k
projektnim rešitvam za gradnje v območju varovalnega pasu javne
kanalizacije: |
|
– projekt za
pridobitev gradbenega dovoljenja (grafični prikaz zunanje ureditve s
prikazom odvodnjavanja, priključkov na infrastrukturo, načrt temeljenja
in kanalizacije v merilu 1:50, načrt inštalacij - vodovod, kanalizacija,
hidravlični izračun obstoječih vodov - za večja nova območja pozidave,
tehnološki načrt odvajanja odpadnih voda), v katerem so upoštevani
izdani projektni pogoji oz. mnenja k državnim prostorskim načrtom ali
občinskim podrobnim prostorskim načrtom; |
|
– situacija z
vrisanim objektom v merilu 1:500; |
|
– strokovno poročilo
o vplivih na okolje v primerih, ko je to določeno s predpisi. |
|
4. Soglasje h gradnji
nezahtevnega oz. enostavnega objekta v območju varovalnega pasu javne
kanalizacije: |
|
– skica, iz katere je
razvidna lega objekta, odmiki od parcelnih mej, tloris in prerez
objekta, tlorisna površina, etažnost, višina objekta, namen rabe
objekta. |
|
Za enostavne in
nezahtevne objekte projektnih pogojev ni potrebno pridobiti. |
|
5. Soglasje za
priključitev na javno kanalizacijo: |
|
Če se nameravana
gradnja priključuje na javno kanalizacijo (tudi če gre za spremembo
kapacitete javne kanalizacije zaradi uporabe opreme in naprav za prevzem
ter obdelavo blata iz MKČN, za katero v skladu s predpisom, ki ureja
emisijo snovi in toplote v vode pri odvajanju odpadnih vod v vode in
javno kanalizacijo, ni treba pridobiti okoljevarstvenega dovoljenja, ali
za spremembo kapacitete javne kanalizacije zaradi uporabe opreme in
naprav za prevzem ter obdelavo komunalne odpadne vode iz nepretočne
greznice) ali če se zaradi gradnje povečuje kapaciteta obstoječih
kanalizacijskih priključkov, projektnih pogojev in soglasja k projektu
ni potrebno pridobiti, ampak je potrebno od upravljavca pridobiti
soglasje za priključitev. |
|
V primeru obstoječih
kanalizacijskih priključkov se sprememba dimenzije priključka, trase in
zahteva za povečano odvajanje komunalne in padavinske vode obravnava na
enak način, kot da gre za nov priključek na javno kanalizacijo. |
|
Ravno tako mora
uporabnik javne kanalizacije pred vsako spremembo, ki vpliva na
lastnosti in količino tehnološke odpadne vode, do katerih je prišlo
zaradi sprememb tehnoloških postopkov, obsega proizvodnje, načina
predčiščenja odpadne vode, prenehanja določene dejavnosti ali zaradi
drugih vzrokov, pridobiti soglasje upravljavca. |
|
K vlogi za pridobitev
soglasja za priključitev na javno kanalizacijo je potrebno priložiti: |
|
a. v postopku
pridobivanja dovoljenja za gradnjo: |
|
– idejno zasnovo,
izdelano skladno z veljavnim pravilnikom o projektni dokumentaciji; |
|
– opis dejavnosti z
navedbo o predvideni porabi vode oz. količine vode, ki se bo odvajala v
javno kanalizacijo; |
|
– podatke o odvajanju
in čiščenju odpadne vode skladno z veljavnimi področnimi predpisi; |
|
– soglasje za prekop
javnih površin, preko katerih bo potekal kanalizacijski priključek in
križanja z drugimi komunalnimi vodi (po potrebi); |
|
– pogodbo o služnosti
lastnikov zemljišč, po katerih bo potekal kanalizacijski priključek, ki
se mora glasiti tudi v korist upravljavca in Občine Vodice oz. sodno
odločitev, ki nadomesti tako pogodbo o služnosti. |
|
b. za obstoječ
objekt: |
|
– gradbeno dovoljenje
oz. drugo dokazilo o legalnosti gradnje; |
|
– projekt
kanalizacijskega priključka na nivoju idejne zasnove, izdelan skladno z
veljavnim pravilnikom o projektni dokumentaciji; |
|
– projekt za izvedbo
interne kanalizacije stavbe; |
|
– program predpisanih
prvih meritev za tehnološke vode; |
|
– podatke o količini
in vrsti odpadne vode, |
|
biorazgradljivosti in
količini organskih snovi v odpadni vodi ter nevarnih snoveh v odpadni
vodi; |
|
– soglasje za prekop
javnih površin, preko katerih bo potekal kanalizacijski priključek in
križanja z drugimi komunalnimi vodi (po potrebi); |
|
– pogodbo o služnosti
lastnikov zemljišč, po katerih bo potekal kanalizacijski priključek, ki
se mora glasiti tudi v korist upravljavca in Občine Vodice oz. sodno
odločitev, ki nadomesti tako pogodbo o služnosti. |
|
c. za soglasje k
spremembam: |
|
– projekte in opise,
ki se nanašajo na spremembe. |
|
6. Soglasje za
ukinitev kanalizacijskega priključka: |
|
– situacijo z vrisano
stavbo ali inženirskim objektom in kanalizacijskim priključkom v merilu
1:1000 ali 1:500; |
|
– utemeljen zahtevek
za ukinitev kanalizacijskega priključka; |
|
– dokazila o
lastništvu objekta, kateremu se kanalizacijski priključek ukinja. |
|
Upravljavec izda tudi
pogoje, skladne z določili Tehničnega pravilnika, veljavno zakonodajo,
občinskimi predpisi in Programom ter soglasje za ureditev odvajanja in
čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode na poselitvenem območju,
kjer javne kanalizacije ni oz. še ni zgrajena. |
|
Upravljavec sodeluje
tudi kot strokovni sodelavec pri tehničnih pregledih objektov, oziroma
novozgrajene javne infrastrukture. |
|
Za potrdila,
strokovne ocene, smernice in mnenja ter tehnične podatke iz katastra, ki
jih izda upravljavec na zahtevo investitorja oziroma projektanta,
upravljavec zaračuna materialne stroške po merilih in tarifi storitve
javne službe, ki so določene v Ceniku ostalih storitev. |
|
X. VIRI
FINANCIRANJA JAVNE SLUŽBE |
|
26. člen |
|
Viri financiranja
javne službe so: |
|
1. plačila
uporabnikov za storitve javne službe; |
|
2. sredstva
občinskega proračuna; |
|
3. dotacije in
subvencije; |
|
4. komunalni
prispevek in ostali prispevki občanov; |
|
5. drugi viri
(plačila za stroške projektnih pogojev, soglasij…) |
|
Tarife oziroma cene
za posamezne elemente storitev javne službe se določajo na predlog
upravljavca po veljavni zakonodaji in občinskih predpisih ter
predpisanih postopkih. |
|
27. člen |
|
Pravna oseba ali
samostojni podjetnik posameznik, ki vode prekomerno obremenjuje ali je
zavezanec za obratovalni monitoring odpadnih voda, plačuje ceno
odvajanja in čiščenja komunalne odpadne skladno s pogodbo oz. z
veljavnim Cenikom ostalih storitev. |
|
28. člen |
|
Uporabnik, ki vodo
uporablja v reprodukcijske namene (jo vgrajuje v izdelke, uparja ali
uporablja v kmetijski proizvodnji), jo odvaja neposredno v vodotok ali
ponika, ima pravico zahtevati, da se mu ta delež odšteje od obračunanih
stroškov odvajanja in čiščenja odpadnih voda vključno z okoljsko
dajatvijo za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda pod
pogojem, da razpolaga s sistemom za ponikanje ali odvajanje vode v
vodotok in da je za ta objekt pridobil tudi uporabno dovoljenje in vsa
soglasja. |
|
Nosilec kmetijske
dejavnosti lahko vloži zahtevek za oprostitev stroškov odvajanja in
čiščenja odpadnih voda vključno z okoljsko dajatvijo za onesnaževanje
okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, za količino vode, ki se porablja
za kmetijsko dejavnost in se ne odvaja v javno kanalizacijo. |
|
Vlogi je potrebno,
poleg navedbe razlogov za oprostitev, priložiti verodostojna dokazila
(npr. dokazilo o statusu kmeta, izpis iz evidence registra kmetijskih
gospodarstev, …). |
|
XI. VRSTA IN OBSEG
OBJEKTOV TER NAPRAV, |
|
POTREBNIH ZA
IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE |
|
29. člen |
|
Infrastrukturni
objekti in naprave javne kanalizacije na območju občine so v njeni
lasti. |
|
Javna kanalizacija so
vsi infrastrukturni objekti in naprave kanalizacije, namenjeni izvajanju
javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode,
ki niso interna kanalizacija, kanalizacijski priključki, nepretočne in
obstoječe greznice ter MKČN z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, razen v
kolikor za posamezno območje poselitve izvedba MKČN manjše od 50 PE ni
racionalnejša rešitev. |
|
Naprave in objekti
javne kanalizacije tako obsegajo magistralno, primarno in sekundarno
kanalizacijsko omrežje, vključno s pomožnimi objekti in napravami, ki so
predani v upravljanje. To so: |
|
– magistralni in
primarni vodi z revizijskimi jaški, |
|
– sekundarni vodi z
revizijskimi jaški, |
|
– črpališča na
magistralnih, primarnih in sekundarnih vodih za prečrpavanje odpadne in
padavinske vode, |
|
– čistilne naprave za
čiščenje odpadnih voda, |
|
– peskolovi, |
|
– lovilci olj in |
|
– drugi objekti in
naprave, ki so potrebni za normalno obratovanje javne kanalizacije. |
|
30. člen |
|
Stroji in oprema, ki
so potrebne za izvajanje javne službe, so v lasti upravljavca. |
|
31. člen |
|
Objekti in naprave v
lasti lastnikov objektov so: |
|
– interna
kanalizacija (vertikalna in horizontalna kanalizacija v objektu, naprave
za akumulacijo, prečrpavanje, čiščenje in nevtralizacijo odpadnih voda,
ki nastajajo pri uporabniku |
|
– kanalizacijski
priključek s priključnim spojem objekta na javno kanalizacijo in
kontrolnim jaškom, |
|
– MKČN, obstoječe
greznice in nepretočne greznice. |
|
S temi objekti in
napravami upravljajo, gospodarijo in jih vzdržujejo uporabniki ter so
zanje odgovorni. |
|
Lastniki objektov iz
prvega odstavka tega člena morajo sami zagotoviti: |
|
– redno obratovanje,
vzdrževanje in čiščenje interne kanalizacije in kanalizacijskih
priključkov, |
|
– redno vzdrževanje
in obratovaje nepretočnih greznic, obstoječih greznic ter MKČN,
|
|
– občasno preverjanje
tehnične brezhibnosti kanalizacijskih priključkov, nepretočnih greznic
ter MKČN, skladno s področno zakonodajo in predpisi, Programom in
Tehničnim pravilnikom. |
|
Lastnik objekta lahko
vzdrževanje, čiščenje in tehnično preverjanje teh objektov prenese s
pogodbo na upravljavca ali na drugo pravno osebo, ki izvaja te storitve. |
|
V kolikor upravljavec
javne službe storitve rednega vzdrževanja in čiščenja kanalizacijskih
priključkov ter občasnega preverjanja tehnične brezhibnosti
kanalizacijskih priključkov vključi v ceno storitve javne službe, je
lastnik objekta opravljanje teh storitev dolžan dopustiti in jih
plačevati brez sklenitve posebne pogodbe, skladno z veljavnim cenikom
storitev javne službe. |
|
32. člen |
|
Obstoječe
kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije je grajeno v ločenem sistemu. |
|
Vsa nova
kanalizacijska omrežja in obnove obstoječega kanalizacijskega omrežja se
morajo graditi v ločenem sistemu. |
|
33. člen |
|
Javna kanalizacija
mora biti vodotesna. V javno kanalizacijo, interno kanalizacijo,
nepretočne in obstoječe greznice ter MKČN ni dovoljeno odvajanje
drenažnih voda, podtalnice, vodotokov ter meteornih voda, ki jih je
možno speljati v ponikovalnico ali vodotok. V ločeno zgrajeno
kanalizacijo padavinskih voda ni dovoljeno odvajati komunalne in
industrijske odpadne vode. |
|
Lastnik objekta ali
upravnik večstanovanjskega objekta mora za padavinsko vodo, ki odteka s
strehe objekta, na območjih, kjer ni zgrajena meteorna kanalizacija,
zagotoviti odvajanje vode neposredno v vodotok ali ponikanje v tla. |
|
Lastnik objekta ali
upravljavec površin, s katerih odteka toliko onesnažena padavinska voda,
da je po veljavnih predpisih ne sme spuščati neposredno v vode ali javno
kanalizacijo, mora to vodo zajeti in očistiti oziroma ravnati v skladu z
veljavno uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne
vode. |
|
34. člen |
|
Upravljavec ima vsak
čas pravico dostopa do objektov in naprav, ki so po vsebini javna
kanalizacija ali kanalizacijski priključek, zaradi rednega vzdrževanja,
meritev in snemanj, ne glede na to, kdo je lastnik zemljišča, na katerem
se taki kanalizacijski objekti in naprave nahajajo. Upravljavec mora po
opravljenem delu vzpostaviti zemljišče v prejšnje stanje in poravnati
morebitno nastalo škodo. |
|
Za potrebe izvajanja
javne službe so lastniki zemljišč dolžni zagotoviti služnost upravljavcu
in Občini Vodice. |
|
XII. OBMOČJA BREZ
JAVNE KANALIZACIJE |
|
35. člen |
|
Lastniki obstoječih
objektov so dolžni obstoječe pretočne greznice odstraniti iz uporabe v
zakonsko predpisanih rokih in jih nadomestiti z malimi komunalnimi
čistilnimi napravami (v nadaljevanju: MKČN) ali nepretočnimi greznicami,
ki morajo ustrezati zakonsko predpisanim standardom glede tehnične
izvedbe in dodatne obdelave očiščene odpadne vode. |
|
V primeru izgradnje
javne kanalizacije lastniki obstoječih objektov oz. uporabniki
novozgrajenih MKČN ali nepretočnih greznic niso upravičeni do nobenih
odškodnin. |
|
36. člen |
|
V okviru javne službe
mora upravljavec za stavbe v naselju ali njegovem delu, ki ni opremljeno
z javno kanalizacijo in za stavbo ali za funkcionalno zaokroženo skupino
stavb zunaj naselja zagotoviti storitve navedene v 21. členu tega
odloka, poleg teh pa še: |
|
– izdajo potrdil in
strokovnih ocen v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri
odvajanju odpadne vode iz MKČN. |
|
Upravljavec javne
službe opravlja zgoraj navedene storitve na stroške uporabnika, skladno
z veljavnim cenikom storitev javne službe. |
|
Lastniki nepretočnih
in obstoječih greznic so upravljavcu dolžni omogočiti praznjenje le-teh
in dopustiti dostop do greznic s specialnimi vozili. Upravljavec
uporabniku izda potrdilo o praznjenju greznice, ki ga mora uporabnik
predložiti na zahtevo občinskih inšpekcijskih služb. |
|
37. člen |
|
Upravljavec mora
lastnike ali upravljavce nepretočnih in obstoječih greznic ter lastnike
oz. upravljavce MKČN preko sredstev javnega obveščanja (internetna stran
upravljavca in / ali Občine Vodice) ter na krajevno običajen način
obvestiti o: |
|
– komunalni čistilni
napravi, na kateri se obdelujeta komunalna odpadna voda in blato, |
|
– rokih in času
praznjenja nepretočnih greznic, pretočnih greznic in prevzemanja blata
iz MKČN, |
|
– načinu predvidene
obdelave prevzetega blata ter nadaljnje uporabe, predelave ali
odstranjevanja obdelanega blata in |
|
– drugih pogojih za
praznjenje nepretočnih greznic, pretočnih greznic in prevzem blata iz
MKČN. |
|
XIII. MERITVE
KOLIČIN, ČIŠČENJE ODPADNE |
|
VODE IN OBRAČUN |
|
38. člen |
|
Uporabniki so dolžni
kriti stroške odvajanja in stroške čiščenja odpadne vode ne glede na
vodni vir, iz katerega se oskrbujejo. |
|
Uporabniki so dolžni
kriti stroške odvajanja in stroške čiščenja odpadne vode od dneva
priključitve na javno kanalizacijo oziroma čistilno napravo. |
|
Elementi obračuna
javne službe so: |
|
– odvajanje komunalne
odpadne vode, |
|
– odvajanje
padavinske odpadne vode, |
|
– čiščenje komunalne
odpadne vode, |
|
– omrežnina, |
|
– okoljska dajatev za
onesnaževanje okolja, |
|
– praznjenje
pretočnih, nepretočnih greznic in malih čistilnih naprav, |
|
– vse ostale dajatve,
ki so predpisane z zakonodajo. |
|
Osnove za obračun: |
|
– Odvajanje komunalne
odpadne vode se določi na osnovi količine porabljene pitne oziroma
tehnološke vode iz javnega ali internega vodovoda in porabljene vode iz
naravnih virov. |
|
– Količina za
odvajanje padavinske odpadne vode se določi na osnovi tlorisne površine
strehe ter zasebnih utrjenih površin, ki niso večje od 100 m2 in ki
pripadajo stavbi, iz katere se odvaja padavinska odpadna voda. |
|
– Osnova za obračun
stroškov za čiščenje komunalne odpadne vode je količina porabljene pitne
oziroma tehnološke vode iz javnega ali internega vodovoda in porabljene
vode iz naravnih virov. |
|
– Pri obračunu je
potrebno upoštevati količino vode, ki se uporablja v reprodukcijske
namene (jo vgrajuje v izdelke, uparja ali uporablja v kmetijski
proizvodnji) in se jo dokazuje skladno z določili iz 28. člena tega
odloka. |
|
Strošek: |
|
– obveznega
praznjenja in čiščenja greznične vode; |
|
– prevzema blata iz
pretočnih greznic in MKČN ter odvoza in obdelave na komunalni čistilni
napravi; |
|
– izvajanja prvih
meritev in obratovalnega monitoringa za MKČN; |
|
– izdaje potrdil in
strokovnih ocen v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri
odvajanju odpadne vode iz MKČN; |
|
se obračuna na
podlagi veljavnega Sklepa o načinu izračuna cen storitev ter Sklepa o
potrditvi cen storitev javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in
padavinske odpadne vode. |
|
Lastnikom greznic,
katerim bodo storitve praznjenja in čiščenja opravljene bolj pogosto,
kot predpisuje veljavna uredba o odvajanju in čiščenju komunalne in
padavinske odpadne vode, se storitev zaračuna skladno z veljavnim
Cenikom ostalih storitev. |
|
Merjenje količin: |
|
– Količina komunalne
odpadne vode je enaka količini porabljene pitne oziroma tehnološke vode
in se meri z obračunskim vodomerom. |
|
– V primeru, ko
količine porabljene pitne oziroma tehnološke vode ni možno ugotavljati z
obračunskim vodomerom, se poraba ugotavlja na podlagi normirane porabe
pitne vode v Republiki Sloveniji (150 l/dan_osebo) oz. na drugačen način
za določitev količin in kvalitete tehnoloških odpadnih voda. |
|
– Vsi stroški v zvezi
z izvajanjem meritev količin in lastnosti odpadnih voda gredo v breme
uporabnika. |
|
– Uporabniki, ki
uporabljajo vodo iz lastnih virov ali vodovodov, plačujejo stroške
odvedene vode v količini, kot jo načrpajo. |
|
– Če upravljavec ali
uporabnik ugotovita, da je obračunski vodomer v okvari ali če iz drugega
razloga ni mogoče odčitati obračunskega vodomera, je osnova za obračun
povprečna poraba vode, ugotovljena na osnovi odčitkov vodomera v obdobju
zadnjih treh mesecev. |
|
Sklep o načinu
izračuna cen storitev ter Sklep o potrditvi cen storitev javne službe
odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode se oblikuje
na osnovi predpisov, ki urejajo oblikovanje cen obveznih občinskih
javnih služb. |
|
Upravljavec lahko
uporabniku, pri katerem se zaradi okvare na notranji vodovodni napeljavi
pojavi izjemno velika poraba vode, katere količina je osnova za kritje
stroškov za odvajanje in čiščenje odpadnih voda, te stroške delno
odpiše. Upravljavec delni odpis lahko odobri le na podlagi dokazila o
dejanskem stanju okvare oziroma potrdila, da je okvara odpravljena.
Delni odpis stroškov je možen le enkrat v tekočem koledarskem letu in le
za tisti del odpadne vode, ki nedvoumno ni bila odveden v javno
kanalizacijo. |
|
39. člen |
|
V primerih, ko je na
internem vodovodnem omrežju več uporabnikov, ki se oskrbujejo z vodo iz
istega vodovodnega priključka, na katerem se meri poraba vode z enim
obračunskim vodomerom in so na internem omrežju vgrajeni pomožni
vodomeri, lahko upravljavec izda račun za stroške odvajanja in čiščenja
odpadnih voda posameznim uporabnikom na podlagi odčitka stanja na
pomožnih vodomerih. |
|
Razlika med seštevkom
dobavljene vode po odčitkih na pomožnih vodomerih in po odčitku na
obračunskem vodomeru se razdeli na vse uporabnike v objektu, skladno s
strukturo, ki jo določa odčitek na pomožnih vodomerih po prvem odstavku. |
|
40. člen |
|
Račun mora uporabnik
plačati v roku 20 dni po izstavitvi. |
|
Uporabnik lahko
upravljavcu pisno ugovarja na izdani račun v 10 dneh od dneva izdaje
računa. Vloženi ugovor ne vpliva na zapadlost računa. Upravljavec je na
tak ugovor dolžan pisno odgovoriti v 15 dneh od prejema ugovora in v tem
času oziroma do rešitve ugovora ne sme začasno prekiniti dobave vode, po
postopku določenem s tem odlokom in odlokom, ki ureja gospodarsko javno
službo oskrbe s pitno vodo. |
|
41. člen |
|
Uporabniku, ki po
preteku roka plačila, razen v primerih, ko |
|
je njegovemu ugovoru
ugodeno, ne plača celotnega zneska po računu, upravljavec pošlje pisni
opomin, s katerim ga opozori, da mu bo dobava pitne vode na njegove
stroške začasno prekinjena, če računa ne bo poravnal takoj. |
|
Če celotni znesek
računa niti v 8 dneh po vročenem drugem opominu z vsebino iz prvega
odstavka tega člena ni plačan, lahko upravljavec uporabniku začasno
prekine dobavo pitne vode. |
|
XIV. NADZOR |
|
42. člen |
|
Nadzor nad izvajanjem
določb tega odloka opravlja Skupna občinska uprava občin Trzin, Komenda,
Lukovica, Mengeš, Moravče in Vodice »Medobčinski inšpektorat in
redarstvo« in pristojne državne inšpekcijske službe v okviru svojega
delovnega področja in zakonskih pooblastil. |
|
Strokovni nadzor
opravljajo delavci upravljavca. |
|
43. člen |
|
V primeru kršitve
določil tega odloka Skupna občinska uprava občin Trzin, Komenda,
Lukovica, Mengeš, Moravče in Vodice »Medobčinski inšpektorat in
redarstvo« ali pristojni inšpektor z odločbo odredi ukrepe za odpravo
stanja in uvede postopek za kaznovanje kršilca odloka. |
|
XV. KAZENSKE
DOLOČBE |
|
44. člen |
|
Z globo 1.500 evrov
se kaznuje za prekršek pravna oseba |
|
– upravljavec, če: |
|
– ravna v nasprotju s
5. členom, |
|
– ravna v nasprotju z
11. členom, |
|
– ravna v nasprotju z
18. členom, |
|
– ravna v nasprotju s
36. členom, |
|
– ravna v nasprotju s
37. členom. |
|
Z globo 450 evrov se
kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena tudi odgovorna oseba
upravljavca. |
|
45. člen |
|
Z globo 1.500 evrov
se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba, če: |
|
– ravna v nasprotju z
11. členom, |
|
– ravna v nasprotju z
20. členom, |
|
– ravna v nasprotju z
21. členom, |
|
– ravna v nasprotju z
22. členom, |
|
– ravna v nasprotju s
23. členom, |
|
– ravna v nasprotju z
31. členom, |
|
– ravna v nasprotju s
35. členom. |
|
Z globo 450 evrov se
kaznuje za prekršek iz prvega |
|
odstavka tega člena
tudi odgovorna oseba uporabnika – pravne osebe. |
|
Z globo 450 evrov se
kaznuje za prekrške iz prvega odstavka tega člena uporabnik – fizična
oseba ali samostojni podjetnik. |
|
XVI.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
46. člen |
|
Upravljavec v roku
šestih mesecev po uveljavitvi tega odloka ob predhodnem soglasju in
potrditvi župana Občine Vodice sprejme: |
|
– Tehnični pravilnik, |
|
– Program praznjenja
greznic. |
|
Upravljavec je dolžan
v roku šestih mesecev od uveljavitve tega odloka pripraviti in
predložiti Občinskemu svetu Občine Vodice v sprejem: |
|
– Sklep o načinu
izračuna cen storitev, |
|
– Sklep o potrditvi
cen storitev javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske
odpadne vode, |
|
– Cenik ostalih
storitev. |
|
Vsi akti iz prejšnjih
dveh odstavkov se po sprejemu objavijo v Uradnem glasilu Občine Vodice. |
|
47. člen |
|
Sekundarne storitve
javne službe, opredeljene v 3. odstavku 1. člena ter 1. odstavku 36.
člena tega odloka, je upravljavec uporabnikom dolžan zagotavljati
najkasneje s 01.01.2013. |
|
48. člen |
|
Z dnem uveljavitve
tega odloka preneha veljati Odlok o odvajanju odpadnih in padavinskih
voda v Občini Vodice (Uradno glasilo Občine Vodice, št. 9/01, 10/05,
3/06 in 8/11). |
|
49. člen |
|
Ta odlok začne
veljati 8. dan po objavi v Uradnem glasilu Občine Vodice. |
|
Datum:23.05.2012 |
|
Številka:011-08/2010-08 |
|
Župan Občine Vodice |
|
Aco
Franc Šuštar, l.r. |