Na podlagi prvega
odstavka 2. člena
zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju
(Uradni list RS, št. 48/90) je Občinski svet občine Zreče na podlagi 16.
člena
statuta Občine Zreče
(Uradni list RS, št. 28/99) na seji dne 5. 7. 1999 sprejel |
O D L O K |
o spremembah in
dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Slovenske
Konjice za obdobje 1986–2000 – dopolnjen 1993 in 1994 in družbenega
plana razvoja Občine Slovenske Konjice za srednjeročno obdobje 1986–1990
za območje Občine Zreče – dopolnjen 1998 |
1. člen |
Ta odlok določa
spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine
Slovenske Konjice za obdobje 1986–2000 / dopolnjen v letu 1993 in 1994
(Uradni list SRS, št. 23/87 in Uradni list RS, št. 29/98) – v nadaljnjem
besedilu dolgoročni plan – in družbenega plana razvoja Občine Slovenske
Konjice za srednjeročno obdobje 1986–1990 / dopolnjen v letu 1994
(Uradni list SRS, št. 23/87 in Uradni list RS, št. 29/98) – v nadaljnjem
besedilu: srednjeročni plan – za območje Občine Zreče, ki je bila
ustanovljena 1. 1. 1995 na podlagi zakona o ustanovitvi občin ter
določitvi njihovih območij (Uradni list RS, št. 60/94 in 69/94).
|
Spremembe in
dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana in srednjeročnega
plana za območje Občine Zreče se nanašajo na: |
– zasnove
organizacije dejavnosti v prostoru, |
– zasnove namenske
rabe prostora, |
– urbanistično
zasnovo naselja Zreče – programske usmeritve, |
– obvezna izhodišča
republiškega in občinskega dolgoročnega plana, |
– opredelitve za
uresničevanje prostorskih sestavin dolgoročnega plana, |
– dokumentacijo k
planu. |
2. člen |
Besedilo dolgoročnega
plana se v poglavjih točke 6.4. Prostorski razvoj, v podtočkah: 6.4.1.
Prostorski in ekološki okviri, 6.4.2. Usmeritve za razvoj dejavnosti,
6.4.3. Zasnova razvoja dejavnosti v prostoru, 6.4.4. Obvezna izhodišča
za pripravo prostorskih sestavin srednjeročnih planov, 6.4.5.
Opredelitev za uresničevanje prostorskih sestavin dolgoročnega plana in
6.4.6. Urbanistične in krajinske zasnove naselij, v celoti nadomesti z
novim besedilom, ki se glasi: |
6.4. Prostorski
razvoj |
6.4.1. Prostorski in
ekološki okviri |
Območje občine
predstavlja prostor, ki ga pokrivajo katastrske občine: |
(0762) Brezje
pri Oplotnici (del) 147ha 80a 00m2 * |
(1099) Gorenje
pri Zrečah 571ha 00a 87m2 |
(1091) Hudinja
(del) 563ha 40a 00m2 * |
(1102)
Križevec 278ha 34a 75m2 |
(1098) Loška
gora 510ha 05a 79m2 |
(1088) Padeški
vrh 967ha 88a 40m2 |
(1104) Preloge
(del) 541ha 50a 00m2 * |
(1101) Radana
vas 154ha 31a 99m2 |
(1089)
Resnik 647ha 69a 25m2 |
(1090) Skomarje
(del) 779ha 91a 81m2 * |
(1103)
Stranice 792ha 51a 42m2 |
(1105) Škalce
(del) 151ha 40a 00m2 * |
(1100)
Zreče 603ha 18a 44m2 |
* Opomba: katastrske
občine ležijo v različnih občinah; podatki o površini dela katastrske
občine, ki je v sklopu politične meje Občine Zreče, so določeni grafično
na osnovi PKN5 iz kartografske dokumentacije – osnovna raba zemljišč.
|
Po podatkih GURS, OE
Celje, izpostava Slovenske Konjice je velikost vseh trinajstih
katastrskih občin oziroma njihovih delov na območju Občine Zreče 6.709ha
02a 72m2 oziroma 67,09km2. Po izmerah – računalniška obdelava skeniranih
PKN5 – pa je izmerjena velikost Občine Zreče 66,96km2 (6.695,2388ha).
Razliko (13,7884ha, ki predstavlja 0,2% od celotne površine občine) gre
pripisati tlorisni projekciji izmerjenih površin na PKN5, podatki iz
katastra pa upoštevajo dejansko reliefno stanje površin. |
Za pretežni del
površin občine je značilna precejšnja reliefna razgibanost in izjemno
visoka gozdnatost. V ravninskih in delno gričevnatih območjih pa so
pomembni potenciali kakovostne kmetijske zemlje. |
Največ ravninskega
sveta je na jugovzhodnem delu občine, kjer se prodna ravnica ob Dravinji
razširi. Gričevnati svet se razprostira na severovzhodnem delu občine,
večino občinskega teritorija pa predstavlja južno pobočje Pohorja ter
zahodno pobočje Konjiške gore in zadnjih odrastkov Karavank v Mali gori.
|
Razgibano površje
občine z obsežnimi gozdovi z relativno ugodnimi geološkimi pogoji daje
prostoru pomembno ekološko kakovost z zdravo mikroklimo, pejsažno
pestrostjo in sončno lego. |
Po izmeri rabe
površin v letu 1998 je gozdnih površin 4.317 ha ali 64%, kmetijske
zemlje 2.187ha ali 33%, zazidanih in drugih neplodnih površin je 192 ha
ali 3%. |
Zaradi specifičnih
potreb industrije, blokovne gradnje, nekaterih infrastrukturnih objektov
po zemljiščih manjših naklonov, so le-ti grajeni tudi na najboljših
kmetijskih zemljiščih in ponekod v nasprotju s potrebami po varstvu
okolja in dobrin splošnega pomena. Zato je pomembno, da se nadaljnja
rast mesta Zreče in drugih naselij usmeri skladno z načeli varovanja in
smotrne rabe dobrin splošnega pomena. Pri usmerjanju razvoja naselij je
poleg zavarovanih najboljših kmetijskih zemljišč potrebno upoštevati
tudi druga dobra kmetijska zemljišča, trajno varovalne gozdove ter
gozdove s posebnim pomenom, varstvene režime in naravno kulturno
dediščino, pogoje in omejitve varovanja vodnih režimov, ukrepe za
preprečevanje vseh vrst onesnaževanja podtalja in vod, zraka, varstvo
pred prekomernim hrupom, varstvo vidnih krajinskih kvalitet ter potrebe
in omejitve za obrambo in zaščito. |
6.4.2. Usmeritve za
razvoj dejavnosti |
Urejanje prostora je
v smislu zakonodaje s področja urejanja prostora varovanje dobrin
splošnega pomena in skrb za njihovo rabo, usmerjanje razvoja dejavnosti
v prostoru in njihova prostorska organizacija ter določanje namenske
rabe prostora tako, da je usklajena s prostorskimi možnostmi in
družbenimi potrebami. |
Usmeritve za razvoj
dejavnosti v prostoru in urejanje prostora v celotnem območju občine je
določeno s prostorskimi sestavinami teh sprememb in dopolnitev planskih
aktov Občine Zreče. Za mesto Zreče so usmeritve za razvoj programsko
opredeljene z urbanističnimi zasnovami ureditvenega območja naselja
Zreče. |
Prostorski razvoj
občine bo še naprej slonel na zasnovah, ki bodo zagotavljale vsem
območjem občine čimbolj enakovredne pogoje razvoja. Za zadovoljevanje
skupnih potreb vseh naselij je potrebno iskati optimalne povezave
naselij z različnimi funkcijami, racionalno organizacijo dejavnosti v
prostoru in kar najboljšo prostorsko izrabo. |
Prihodnja poselitev
bo potekala usmerjeno na osnovi oblikovanja ustreznejšega omrežja
naselij, optimiranega procesa deagrarizacije ter ukrepov za upočasnitev
trenda depopulacije. Rezultati usmerjanja poselitve bodo vidni v
fizičnih prostorskih strukturah naselij in omrežju naselij, v
socialno-ekonomskih dejavnikih ter v stopnji usklajenosti družbenega
razvoja. Poselitev bo usmerjena pretežno v ureditvena območja naselij,
intenzivnejša pa v območjih urejanja z urbanističnimi zasnovami.
|
V letu 1998 šteje
občina 6296 prebivalcev v dvajsetih naseljih oziroma šestih krajevnih
skupnostih. Poseljenost občine je nizka (povprečna gostota je 1
prebivalec na hektar). Razmestitev prebivalstva je takšna, da je še
zagotovljeno ohranjanje kulturne krajine in intenzivnost izrabe
prirodnih potencialov. Na pretežnem delu podeželja naj bi ohranjali
obstoječe število prebivalstva, enakomerno porazdeljeno, s čimer se ne
bi spreminjal pokrajinski vzorec in bi bile izkoriščene naravne
prednosti podeželja. Del naravnega prirastka se naj bi selil v občinsko
središče Zreče, ki predstavlja jedro urbanizacije z lastno ekonomsko
osnovo ter se bo krepilo hitreje kot ostala naselja, ki bodo imela
umirjeno rast. |
Zaradi racionalnosti
pri opremljanju prostora, prometnih ureditev, nemotenega dolgoročnega
prostorskega razvoja in za zmanjšanje negativnih vplivov na naravno in
bivalno okolje, bo razvoj industrije prednostno usmerjen v obstoječa
proizvodna območja. Razvoj drobnega gospodarstva z manjšim številom
zaposlenih, bo usmerjen tudi v ostala razvojno pomembnejša naselja
občine, ker tehnološki razvoj vse bolj omogoča kombiniranje proizvodne
in bivalne funkcije. Zaradi tega bo lahko v določeni meri razbremenjena
koncentracija proizvodnih dejavnosti v obstoječih območjih. |
Specifična je
razvojna perspektiva hribovskih predelov, kjer razvoj ni odvisen le od
kmetijstva oziroma turizma. Tudi v teh predelih je lahko organizirana
decentralizirana proizvodnja v manjših obsegih ob dograjevanju osnovne
infrastrukturne opremljenosti. |
Infrastrukturna
omrežja se bodo povezovala med seboj v čedalje obsežnejše sisteme, kar
bo terjalo usklajeno načrtovanje, svojstvene gradbene režime in
razmestitev v pokrajini. Razvoj infrastrukturnih sistemov bo usmerjan
tako, da bodo sistemi učinkoviti, zmogljivi in varni ter da bo
zagotovljeno enakovredno zadovoljevanje potreb vseh uporabnikov in
zmanjšanje nezaželenih vplivov na okolje. |
Lega v bližini
regionalne ceste Maribor-Celje ter sorazmerna bližina avtoceste Maribor
– Ljubljana omogoča zraščanje s pripadajočim prostorom v širšo regijo,
kar bo še pospeševalo celoviti razvoj Občine Zreče. Prihodnji razvoj
prometa naj bi potekal ob zmanjševanju transportnih stroškov,
energetskega varčevanja, in ob zagotavljanju varnosti in hitrosti.
|
Na prostorski razvoj
občine bo predvidoma močno vplival razvoj telekomunikacij (telefonsko
omrežje z vključevanjem v mednarodne informacijske sisteme, RTV,
kanalska radio in video difuzija). |
Načrtovanje in
graditev komunalnega in energetskega omrežja bo potekala postopno v
skladu s potrebami in cilji razvoja poselitve ob upoštevanju dejanskih
možnosti. |
Območja kmetijskih
zemljišč, gozdov, vodnih rezervatov in vodnih površin, območja rudnih
nahajališč ter območja naravne in kulturne dediščine, ki so pomembna za
dolgoročni razvoj, so posebej opredeljena v dolgoročnem planu ter so pod
posebnim varstvom in oskrbo za njihovo smotrno rabo pod pogoji, kot to
določa zakon. |
6.4.3. Zasnova
razvoja dejavnosti v prostoru |
6.4.3.1. Zasnova
organizacije dejavnosti |
6.4.3.1.1. Omrežje
naselij |
Prostorski vzorec
poselitve je zasnovan tako, da bosta vključena naravno in ustvarjeno
izročilo, dopolnjena z novimi oblikami in funkcijami, ki bodo
zagotavljale višjo in kvalitetnejšo življenjsko raven vsem prebivalcem v
občini. |
Hierarhija omrežja
naselij bo z vidika funkcij oskrbe, storitev in družbenih dejavnosti
naslednja: |
– sedeži KS:
Dobrovlje, Gorenje pri Zrečah, Resnik, Skomarje, Stranice in Zreče;
|
– lokalno središče:
Stranice; |
– naselje s posebnimi
funkcijami naselja z značilnimi turističnimi in zdraviliškimi
dejavnostmi: |
Rogla; |
– središča občinskega
pomena: Zreče, ki ima dodano posebno funkcijo kot: |
– naselje s posebnimi
funkcijami naselja z značilnimi turističnimi ali zdraviliškimi
dejavnostmi. |
Z ustrezno oskrbno
opremljenostjo centrov krajevnih skupnosti in primernim razvojem
centralnih dejavnosti v lokalnem središču Stranice ter v občinskem
središču Zreče bodo zagotovljene možnosti za lokalno oskrbo. Na Rogli,
ki je že opredeljena kot klimatsko naravno zdravilišče, so s sprejetimi
občinskimi akti že opredeljene možnosti za razvoj teh funkcij. V Zrečah
pa je potrebno opredeliti vse možnosti za razvoj in krepitev dodatne
funkcije naselja: značilne turistične in zdraviliške dejavnosti.
|
Naselje – mesto Zreče
je z ustanovitvijo nove Občine Zreče postalo občinsko središče, na
katerega gravitira celotno funkcijsko območje občine, ki ga sestavlja 27
naselij. |
Glede na število
prebivalcev so omrežja razporejena: |
– skupina razloženih
naselij, ki ne presegajo 200 prebivalcev: Boharina, Bukovlje, Čretvež,
Gornja vas, Gračič, Koroška vas, Lipa, Loška gora, Mala gora, Osredek,
Padeški vrh, Planina na Pohorju, Polajna, Spodnje Stranice, Zabork,
|
– skupina naselij (s
prepoznavnim jedrom naselja), ki ne presegajo 200 prebivalcev: Bezovje
nad Zrečami, Črešnova, Gorenje, Resnik (z Roglo), Radana vas, Zlakova,
|
– skupina naselij, ki
so agrarno bivalna in pretežno bivalna z mešanim gospodarstvom, ki ne
presegajo 500 prebivalcev: razloženo naselje Križevec in Dobrovlje;
|
– lokalno središče,
ki ne presega 1500 prebivalcev: Stranice |
– središče občinskega
pomena, ki ne presega 5000 prebivalcev: Zreče. |
6.4.3.1.2.
Razporeditev stanovanj |
Stanovanjska gradnja
v prostoru občine bo usmerjena v novogradnjo stanovanj obenem pa bo
potekala predvsem v smislu izboljševanja obstoječega stavbnega fonda
(nadomestna gradnja, dozidave, rekonstrukcije). Razmerje med objekti več
družinske in enodružinske gradnje bo v občinskem središču Zreče v prid
več družinski gradnji (ocena 60%: 40%), v preostalih ureditvenih
območjih pa bo prevladovala enodružinska gradnja. Razmestitev stanovanj
v prostoru pa mora upoštevati razpoložljiv – opredeljen prostor za
gradnjo ter možnosti za smotrno komunalno opremljanje za gradnjo v za to
opredeljenih območjih. |
Gradnja in obnova
stanovanjskega fonda bo v Občini Zreče usmerjena predvsem v opredeljena
ureditvena območja naselij Zreče, Stranice, Skomarje, Dobrava, Bezovje,
Bukovlje, Črešnova, Gabrovlje, Gorenje pri Zrečah, Zlakova in Radana
vas. V manjšem obsegu bo predvidena individualna stanovanjska gradnja še
vedno potekala izven ureditvenih območij naselij (razpršena gradnja),
saj predstavlja način reševanja stanovanjske problematike, kar pa bo
potrebno z vidika smotrnejše komunalne in druge oskrbe, omejiti na
najnižji, še sprejemljiv obseg. |
6.4.3.1.3.
Razporeditev družbenih, oskrbnih in storitvenih dejavnosti |
Gradnja objektov za
družbene, oskrbne in storitvene dejavnosti bo potekala skladno z
zastavljenim modelom omrežja naselij oziroma z vzorcem poselitve, iz
katerega izhaja program opremljenosti posameznega naselja s temi
dejavnostmi, glede na njegovo hierarhično vlogo v omrežju naselij.
|
Razvrstitev naselij v
omrežju centralnih naselij z vidika funkcije oskrbe, storitev in
družbenih dejavnosti: |
a) sedeži KS:
Dobrovlje, Gorenje pri Zrečah, Resnik, Skomarje, Stranice in Zreče;
|
b) lokalno središča:
Stranice; |
c) središče
občinskega pomena: Zreče |
d) naselje s
posebnimi funkcijami naselja z značilnimi turističnimi ali zdraviliškimi
dejavnostmi: Zreče in Rogla; |
vse: obvezno
izhodišče prostorskih sestavin občinskega plana. |
a) Sedeži Krajevnih
skupnosti: |
Vsa naselja, kjer so
sedeži KS, naj bi bila načeloma uvrščena med oskrbna središča in tako
imela minimalni nivo opremljenosti takih središč. V nekaterih naseljih,
ki so sedeži KS, so že prisotni nekateri elementi te opremljenosti.
Zaradi majhnega števila prebivalcev, majhnosti vplivnega območja in
bližine naselij višjega ranga, bi bilo nesmotrno razvijati vse elemente
opremljenosti, ki se načeloma predvidevajo za centre, pač pa le nekatere
od njih – po potrebi in v smislu delitve funkcij. |
b) Lokalno središče
Stranice: |
Nivo opremljenosti
lokalnega središča je načeloma naslednji:otroški vrtec (po potrebi),
osnovna šola (po potrebi), trgovina osnovne preskrbe, trgovina s
kmetijskimi pripomočki in repromaterialom, odkupna postaja za kmetijske
pridelke (po potrebi), nekatere storitvene obrti, dvorana za kulturne in
druge namene s prostori za KS (po potrebi), športno igrišče, gasilski
dom. Ukrepi za razvijanje nivoja opremljenosti usmerjeni predvsem v
izboljšanje kvalitete storitev. |
c) Središče
občinskega pomena Zreče: |
Občinsko središče
Zreče s svojimi storitvenimi in oskrbovalnimi dejavnostmi oskrbujejo
gravitacijsko zaledje celotne občine. Opremljenost občinskega središča
vsebuje vse elemente opremljenosti pomembnejših lokalnih središč
(otroški vrtec, popolna osnovna šola, zdravstvena postaja (zdravnik,
zobozdravnik), trgovine osnovne preskrbe, trgovina s kmetijskimi
pripomočki in repromaterialom, odkupna postaja za kmetijske pridelke,
servis za poljedelske stroje, storitvene obrti, kulturni dom s
knjižnico, dvorano in klubi, športna igrišča, telovadnica, kopališče,
gasilci, pošta, enota banke, gostišče s sobami.), dopolnjene z: več
specializiranimi trgovinami na drobno, veleblagovnico, usmerjenim
šolstvom z eno specializacijo, muzejem, galerijo, zdravstvenim zavodom,
sejmiščem, banko, zavarovalnico, turistično agencijo, specialnimi
obrtmi, tehničnimi servisi, hotelom. |
d) Naselji s
posebnimi funkcijami naselja z značilnimi turističnimi ali zdraviliškimi
dejavnostmi Zreče in Rogla: |
Zreče imajo poleg
osnovne funkcije občinskega središča še posebno funkcijo naselja z
značilnimi turističnimi ali zdraviliškimi dejavnostmi, kar se odraža v
dopolnjevanju dejavnosti turistično – zdraviliško – rekreacijskega
pomena. |
Klimatsko turistični
center Rogla ima funkcijo naselja z značilnimi zdraviliško turističnimi
dejavnostmi, kar se odraža v opredeljenem dograjevanju sedanjih objektov
in površin tega centra skladno s sprejetimi razvojnimi načrti (povezave
obstoječih smučarskih naprav z izgradnjo novih vlečnic in sedežnic, na
območju smučišč izvedba naprav za poletno ponudbo, ureditev kolesarske
steze, ureditev golf igrišča, izgradnja novih objektov /golf hotela,
Pohorske vasi, hotela za mladinski turizem, manjšega sakralnega
objekta/, dograditev prometne infrastrukture z bencinskim servisom ter
garažno hišo). |
6.4.3.1.4.
Razporeditev proizvodnih dejavnosti |
6.4.3.1.4.1.
Industrija |
Družbeno uveljavljeno
varstvo kmetijskih zemljišč in varstvo okolja nasploh ter zahteva po
racionalni rabi površin postavljajo spremenjena in poostrena izhodišča
ter pogoje tudi za razmeščanje in nadaljnjo izgradnjo industrijskih
objektov, skladišč in servisov pri tem pa je potrebno upoštevati cilje
varstva in izboljšanja delovnega okolja. |
Glede na funkcije
naselij z vidika proizvodnih dejavnosti so Zreče opredeljene kot
pomembnejše industrijsko središče z najmanj dvema industrijskima
skupinama, v katerih je skupno največ 10.000 zaposlenih. |
Razmestitev
proizvodnih dejavnosti sloni na že obstoječih in načrtovanih lokacijah
za proizvodne dejavnosti in ter na opredelitvi funkcije naselja Zreče v
omrežju naselij z vidika proizvodnih dejavnosti. Vse površine za
proizvodne dejavnosti so znotraj 2. območij kmetijskih zemljišč, razen
površin za širitev industrijske cone Unior II. |
Distribucija površin
za proizvodne dejavnosti po naseljih: |
Za naselje Zreče je
značilna večja koncentracija proizvodnih dejavnosti na severovzhodnem
robu Zreč (Unior, Comet oziroma območja P1,P2 in P3), ki pa imajo
omejene možnosti širjenja razen proti severozahodu (Comet – P5). V smeri
proti Radani vasi je oblikovano sodobno zasnovano industrijsko območje
(Unior II – P4). Razdelitev površin na 1. In 2. območje kmetijskih
zemljišč je približno za polovico zmanjšala obseg te industrijske cone
in tako onemogočila smotrno izkoristiti že zgrajeno infrastrukturo v
industrijski coni in realizirati sprejet zazidalni načrt. Glede
pomanjkanja površin za širitev proizvodnih dejavnosti v Zrečah je
predlagan izvzem površine za IC Unior (P7) iz varovanja (najboljša
kmetijska zemljišča – I. območje kmetijskih zemljišč). |
Lokacije za
proizvodne dejavnosti v ureditvenem območju Zreč: |
---------------------------------------------------------------------------------- |
Zap. št.
Območje urejanja Celotno Nepozidane Opombe Št. |
območja območje površine posebni
dokumenta |
v ha v ha pogoji |
---------------------------------------------------------------------------------- |
P1
COMET 3,87 – |
P2
Unior I – levi |
breg Dravinje 1,56 – |
P3
UNIOR I 5,41 – |
(P4
UNIOR – |
deponija 0,56 0,56) |
P5
UNIOR II 6,37 – |
P6
COMET– |
2.
faza 0,80 0,80 |
P7
Unior II – |
sever 1,44 1,44 |
P8
UNIOR II– |
2.
faza 2,60 2,60 RCC 355/77 |
Območje Zreč 22,05 4,84 |
---------------------------------------------------------------------------------- |
Lokacije za
proizvodne dejavnosti izven Zreč: |
Za druga ureditvena
območja v občini je skupna značilnost ta, da zaradi omejitev, ki so
posledica varovanja najboljših kmetijskih zemljišč (1. območij
kmetijskih zemljišč), ni prostora za razmestitev proizvodnih dejavnosti
v smislu večjih proizvodnih obratov. Alternativa temu so manjše obrtno –
proizvodne delavnice. |
6.4.3.1.4.2. Drobno
gospodarstvo – obrtno proizvodne dejavnosti |
Z ustvarjanjem
ugodnih pogojev za razvoj drobnega gospodarstva bodo povečane možnosti
razvoja v posameznih manjših krajih. Zato je potrebno opredeliti več
manjših območij za obrtno proizvodne dejavnosti. Razmestitev območij v
prostoru mora upoštevati izključitev morebitnih negativnih vplivov na
okolje. |
Lokacije za obrtno
proizvodne dejavnosti: |
------------------------------------------------------------------------------------ |
Zap. št.
Območje urejanja Celotno Nepozidane Opombe Št. |
območja območje površine
posebni dokumenta |
v ha v ha pogoji |
------------------------------------------------------------------------------------ |
O1
Zreče – Železniška |
postaja 0,69 0,30 |
O2
Zreče – Kovaška |
cesta 0,85 – |
O3
Zreče – Žaga GG 0,65 – obrat GG |
O4
Zreče – Za KZ – |
zahod 0,56 0,56 |
O5
Zreče – Žel. |
postaja – sever 0,56 0,56 |
O6
Zreče – Špile 2,56 2,56 |
O7
Zreče – Loška gora 1,05 1,05 |
območje Zreč 6.92 5,03 |
------------------------------------------------------------------------------------ |
6.4.3.1.5.
Infrastrukturno omrežje in povezave |
Z zasnovo prometne,
energetske in komunalne infrastrukture zagotavljamo predvsem ustrezno
povezanost in čimbolj enakomerno oskrbo vseh naselij in proizvodnih
območij v občini. |
6.4.3.1.5.1. Zasnova
prometnega omrežja |
A) Cestno omrežje
|
Cestna infrastruktura
občine sestoji iz obstoječe cestne mreže, ki jo tvorijo regionalne in
lokalne ceste ter javne poti. |
Regionalne ceste: |
R2 430
Maribor – Celje (Tepanje – Višnja vas) |
R2 431
Slovenske Konjice – Vitanje (Zgornji Dolič – |
Stranice) |
R3 701 Zreče
– Lovrenc na Pohorju (Pesek – Rogla – Zreče) |
Lokalne ceste: |
383010
Slovenske Konjice – Polene – Bukovlje – Stranice |
383020
Slovenske Konjice – Dobrava – Zreče |
383030
Slovenske Konjice – Gabrovlje – Zreče |
383040
Slovenske Konjice – Strganjšek – Gračič |
440250 Božje
– Koroška vas |
440260
Brezje – Koroška vas |
485010 Loška
gora – Ljubnica |
485020
Stranice – Križevec – Osredek – Zreče |
485030
Dobrava – Radana vas – Sp. Zreče |
485040
Črešnova – Zlakova – Gračič |
485050
Padeški vrh – Gorenje – Črešnova – Zg. Zreče |
485060 Zreče
– Gračič – Malahorna |
485070
Kovaška cesta |
485080
Zbičajnikova žaga – Loška gora |
485090 Beli
križ – Mah |
640040
Vitanje – Skomarje – Resnik – Lukanja |
Vse druge ceste v
občini so uvrščene v javne poti. |
Kot obvezno izhodišče
dolgoročnega plana SR Slovenije za obdobje od 1986–2000 (dopolnjen 1989)
so upoštevane naslednje ceste: |
R2 430
Maribor – Celje (prej: M 10 Tepanje – Višnja vas) |
R2 431
Slovenske Konjice – Vitanje (prej: R 367 Zgornji |
Dolič
– Stranice) |
R3 701 Zreče
– Lovrenc na Pohorju (prej: R 343 Pesek – |
Rogla
– Zreče) |
Temeljne naloge
dolgoročne strategije razvoja cestnega omrežja bo usposabljanje omrežja
cest, ki bodo zmanjšale ranljivost notranje občinske cestne mreže in
omogočale razvoj javnega prometa. Kolesarske steze, peš poti, in
parkirne površine bodo dograjevane vzporedno s cestnim omrežjem.
|
B) Železniško omrežje
|
Dosedanji razvoj
prometnega omrežja je pokazal, da je bila ukinitev železniške proge iz
Poljčan do Zreč preuranjena. Možnost za ponovno vzpostavitev proge na
isti trasi je nemogoča zaradi pozidave trase na območju naselij
Slovenskih Konjic in Loč. Za proučitev nove trase železniške proge je
bila izdelana preliminarna ocena možnosti za gradnjo enotirne železniške
proge Poljčane – Zreče (ŽG Ljubljana). Trasa proge, ki poteka po stari
trasi ozkotirne železnice na delih, kjer je trasa še ohranjena, ter v
novo opredeljenem koridorju možnega poteka trase, je v kartografskem
delu: Zasnova prometnega omrežja (tema 8, list št. 8) opredeljena kot
železniška proga za medmestni in primestni promet. |
C) Zračni promet
|
V prostoru Občine
Zreče ni letališč; prav tako niso planirani posegi ali ureditve v
prostoru za potrebe zračnega prometa. Celotno območje občine pa leži pod
zračnimi potmi, zato je potrebno pri graditvi, postavljanju in
zaznamovanju objektov, ki utegnejo vplivati na varnost zračne plovbe,
upoštevati vse predpise s področja zračne plovbe. |
č) Žičnice
|
Na predelu
rekreacijsko turističnega centra Rogla, obstaja na delu, ki leži v
prostoru Občine Zreče, 7 smučarskih vlečnic v skupni dolžini 4.280m, ki
zavzemajo okrog 1,3ha zemljišč, ter 1 smučarska sedežnica v dolžini
1320m, ki zavzema okrog 0,3ha zemljišč. |
6.4.3.1.5.2. Zasnova
omrežja zvez |
D) Telefonsko omrežje
|
V obstoječem
(podzemnem in nadzemnem) telefonskem omrežju niso predvidene večje
spremembe; v prostoru občine obstaja končna telefonska centrala KATC v
Zrečah. Večje spremembe se predvidevajo na področju brezžičnih zvez,
kjer bodo varovani koridorji RR zvez (obstoječ koridor poteka v smeri od
Slovenskih Konjic do Rogle) ter postopoma vključevanje novih na osnovi
ugotovljenih potreb. |
E) Poštno prometno
omrežje |
Na območju Občine
Zreče delujeta dve poštni enoti: v občinskem središču Zreče ter v
lokalnem središču Stranice. |
6.4.3.1.5.3. Zasnova
energetskega omrežja |
F) Elektroprenosno
omrežje |
Preko južnega dela
občine poteka trasa DV 2 x 110 kV Pekre – Selce (D-1035), ki je obenem
obvezno izhodišče DP RS Slovenije 1986–2000 – dopolnjen 1989. Za
daljnovod je zaradi dotrajanosti predvidena rekonstrukcija, ki bo
izvedena znotraj obstoječega 30m širokega daljnovodnega koridorja.
|
Občina se pretežno
napaja iz razdelilne trafo postaje RTP 110/20 kV v Slovenskih Konjicah.
V Občini Zreče je v letu 1998 64 transformatorskih postaj z močjo 20/0,4
kV. Za razdeljevanje električne energije na manjših razdaljah služi
napetostno omrežje z obratovalno napetostjo 20 oziroma 35 kV. Kabelsko
omrežje se pojavlja v območju mesta Zreče in na predelu Rogle.
|
Zasnova
elektroprenosnega omrežja temelji na razvojnih planih elektroenergetske
infrastrukture v Občini Zreče (študija: Razvoj distribucijskega omrežja
javnega podjetja Elektro Maribor /Elektroinštitut Milan Vidmar) ter na
smernicah izgradnje elektroenergetskih distribucijskih naprav za obdobje
1995–1999, kjer se vključuje gradnja elektroenergetskih objektov na
demografsko ogroženih območjih Občine Zreče. |
Predvideno
elektroenergetsko omrežje (do 20kV) na območju Občine Zreče zajema 10
novih transformatorskih postaj 20/0,4 kV. Realizacija elektroenergetskih
objektov se bo časovno prilagajala predvsem letnim planom občine.
|
Potencialni
energetski vir predstavljajo Dravinja s hudourniškimi pritoki, kar je
delno izkoriščeno. Zgrajeni sta dve mali hidroelektrarni, ena pa je v
izgradnji. Na osnovi strokovnega gradiva: Opredelitev možnosti rabe in
gospodarskega izkoriščanja vode – proizvodnja električne energije v
povezavi z drugimi rabami (Vodnogospodarski biro Maribor – januar 1997)
je za gradnjo MHE opredeljenih še sedem možnih lokacij. Morebitno
gradnjo je potrebno predhodno uskladiti z drugimi vidiki varovanja
prostora. |
G) Plinovod
|
Magistralni plinovod,
odcep Zreče je (stanje 1988) obvezno izhodišče DP R Slovenije 1986–2000
(dopolnjen leta 1989). Plinovod, ki napaja območje Zreč, je v celotni
dolžini vkopan in poteka iz smeri Slovenske Bistrice od meje občine do
Zreč (P 142 S 1/2), ter napaja obrate Comet (kapacitete 150 m3/h) in
Unior (kapaciteta 1.450 m3/h). Varstveni pasovi plinovoda v širini 200m,
30m in 5m na obe strani pomenijo omejitve za možnosti pozidave in
poseganje v prostor. Plinovod je dolg 1.080m in zavzema skupaj z
varstvenim pasom 21,60ha površine občine. |
Za območje mesta
Zreče je predvidena izgradnja plinovodnega omrežja za široko potrošnjo.
|
H) Toplovodno omrežje
|
Nekateri elementi
toplovodnega ogrevanja obstajajo v mestu Zreče, kjer so iz centralne
kotlovnice ogrevani deli (blokovna gradnja) mesta. Omrežje cevovodov za
topolovodno ogrevanje je omejeno na mestni prostor. Vzporedno s
širitvijo sistema oskrbe narašča tudi potrošnja toplotne energije,
vendar je trend rasti v upadanju, ker se uporabniki skupaj z
distributerji ob vsesplošni energetski krizi usmerjajo v druge vire
(plin) oziroma v racionalizacijo uporabe toplotnega ogrevanja.
|
6.4.3.1.5.4. Zasnova
komunalnega omrežja |
I) Vodovodno omrežje
|
Vodni viri v prostoru
Občine Zreče so zanimivi tudi za vodooskrbo celjske in konjiške občine.
Tako je kot obvezno izhodišče DP R Slovenije 1986–2000 (dopolnjen 1989)
privzeta zasnova trase magistralnega vodovoda Stranice – Celje, katerega
severni krak poteka tudi po prostoru Občine Zreče. Izvedba magistralnega
vodovoda je opredeljena v 2. etapi (faza B: plansko usklajevanje),
vodovod bo napajan iz zajetega izvira Zverovje. Za koriščenje izvirov na
Stranicah bo potrebno medobčinsko dogovarjanje o količinah odvzete vode
za celjski oziroma konjiški vodovod. |
Na območju občine so
speljani krajevni vodovodi, iz katerih se oskrbujejo najbližja naselja.
Vodovodno omrežje je razdeljeno v dve območji vodovoda: Zreče in
Stranice. |
V vodovodnem omrežju
Zreč so zajeti izviri Loška gora I, II, Dobrava I, II, Fijavž, Zg. Zreče
I, Jamnik s skupno zmogljivostjo 20,3 litra na sekundo. V bodoče naj bi
skupna povprečna poraba vode do leta 2000 znašala 25,5 litra na sekundo.
Dolžina primarnega omrežja je 13,5, skupaj 25,5 km. Dolžina sekundarnega
omrežja je 12 km. |
Vodovodno omrežje in
znani ter rezervirani vodni viri zagotavljajo zadostne količine vode
prebivalstvu in industriji. Obstoječa vodovodna omrežja bodo povezovana
v enotni sistem vodooskrbe za celotno občino, skladno z načrtovano
porabo vode. |
J) Kanalizacijsko
omrežje |
Odvajanje in čiščenje
odpadnih in fekalnih voda predstavlja enega večjih problemov v občini.
Za odvajanje je zgrajeno kanalizacijsko omrežje v Zrečah, drugod pa je
odtok vode usmerjen v greznice, ponikalnice ali neposredno v potoke. Do
sedaj je bil zgrajen kolektor v Zrečah. Dolžina kanalizacijskega omrežja
na območju Zreč je okrog 12km. |
Predvidene ureditve
(novogradnje, rekonstrukcije) kanalizacijskega omrežja posegajo pretežno
v zgrajene strukture ali so vključene v nova območja stanovanjskih
gradenj. Predvidena je sekundarna kanalizacija ob vodovodu v Zrečah (4
km premer 30). |
V dolgoročnem obdobju
bodo zgrajene čistilne naprave, kanalizacijski zbiralniki in primarno
kanalizacijsko omrežje predvsem za vsa pomembnejša ureditvena območja
naselij v občini. |
Izven ureditvenih
območij naselij (območje razpršene gradnje) je na predelih zgoščene
obstoječe ali načrtovane pozidave s stanovanjskimi in drugimi objekti,
obvezno skupno reševanje odvajanja odplak za več objektov (od 5 do 15 in
več objektov). |
K) Čistilne naprave
|
Gradnja čistilnih
naprav za komunalne odplake naselij je ostala nerealizirana in se
prenaša v naslednje obdobje. Zgrajene so bile čistilne naprave za
potrebe industrije v Uniorju. |
Za sanacijo vseh v II.
In III.-IV kakovostne razrede uvrščenih delov vodotokov ter podtalja v
občini je predvidena izgradnja čistilnih naprav predvsem za mesto Zreče
(do 10.000E) ter v vseh ureditvenih območjih naselij Črešnova, Gorenje,
Resnik, Skomarje, Stranice in Zlakova. Število, lokacije ter kapacitete
in vrste čistilnih naprav bodo opredeljene in izvedene na osnovi
predhodno izdelane študije. |
Zmanjšanje
onesnaževanja v proizvodnih območjih je predvideno v Zrečah Unior za
5.000 E. |
Na območju razpršene
gradnje je obvezno skupno reševanje odplak. Obvezna je izgradnja
skupnih, manjših, lokalnih čistilnih naprav za kar so zadolženi lastniki
obstoječih objektov ter investitorji novih objektov. Vrsta čistilne
naprave (mehanska, rastlinska in druge), lokacija ter rok izgradnje
morajo biti opredeljeni ob upoštevanju namembnosti objektov, kjer
nastajajo odplake, ter pogojev in omejitev, ki izhajajo iz prostora, kje
so locirani obstoječi objekti oziroma bodo locirani načrtovani objekti.
Obveznost izgradnje skupnih, manjših, lokalnih čistilnih naprav mora
biti opredeljena za obstoječe objekte v postopku pridobivanja uporabnih
dovoljenj ali dovoljenj za posege na obstoječih objektih (adaptacije,
rekonstrukcije, dozidave in nadzidave), za načrtovane objekte pa v
postopku pridobivanja dovoljenj za gradnjo (lokacijsko in gradbeno
dovoljenje). |
L) Pokopališča
|
V občini je pet
pokopališč: v Zrečah staro opuščeno (D16) ter novo, kjer je tudi
opredeljena širitev (Po1 in PO2), v Skomarju, na Stranicah ter v
Gorenju. Predvidene so širitve pokopališč v Zrečah, na Stranicah ter v
Gorenju. |
6.4.3.1.6.
Vodnogospodarske ureditve, objekti in naprave |
V prostoru Občine
Zreče poteka razvodnica med dvema povodjema: večji, severovzhodni del
občine predstavlja povodje Dravinje, povodje Savinje pa predstavlja
manjši jugozahodni del občinskega prostora; tako leži občina v dveh
vodnogospodarskih območjih. Osnovni odvodnik na območju povodja Dravinje
je zgornji tok Dravinje z vsemi pritoki; na tem območju ležijo Zreče ter
vsa večja naselja v Občini Zreče razen Stranic, ki so v povodju Savinje.
Osnovni odvodnik na območju povodja Savinja je zgornji tok potoka
Tesnice. |
Vodnogospodarske
ureditve so usmerjene v vzdrževanje vodnega režima, varstvo pred vodo
(melioracije, regulacije in akumulacije), oskrbo z vodo ter čiščenje
odpadnih voda. |
V prostoru občine je
opredeljena izvedba zadrževalnikov za posebne namene na Koprivnici v
Zrečah – tudi kot širitev turistične dejavnosti Zreč. Akumulacije bodo
imele več namenov: |
– zadrževanje vode za
optimalno gospodarjenje s tem naravnim virom |
– oskrba z zadostno
količino primerne čiste vode za vse porabnike, ki vodo odvzemajo za
življenjske potrebe in produktivne namene (namakanja, industrijo)
|
– oblikovanje
površinsko manjših vodnih površin znotraj naselij (ob upoštevanju vseh
ukrepov) kot element izboljšanja bivalnega okolja, hkrati pa tudi
možnost za naravno akumuliranje požarnovarnostne vode. |
Planirane
vodnogospodarske ureditve so na povodju Dravinje opredeljne na osnovi
planskega gradiva vodnega gospodarstva v letu 1998. Na povodju Dravinje
v prostoru Občine Zreče so predvidena le vzdrževalna dela na porušenih
vodnih objektih in izvedba interventnih posegov v strugo Dravinje in
pritokov po posledicah neurja, ter čiščenje zaprodnih pregrad. Plani in
načrti za daljše obdobje v vodnem gospodarstvu niso obnovljeni, zato ni
predvideno izvajanje večjih vodnogospodarkih ukrepov, ki bi bistveno
posegli v prostor na in ob vodotokih. |
Za poseganje v
prostor veljajo iz vidika vodnega gospodarstva naslednje usmeritve:
|
– Varovati je treba
količino in kakovost vode v vseh pojavnih oblikah ter vodni in obvodni
prostor, upoštevaje naravne zakonitosti vodnega režima. |
– V največji možni
meri je treba ohraniti naravni videz površinskih vodotokov in obvodnega
prostora, zato regulacijski ukrepi niso dopustni. Možna je lokalna
protierozijska zaščita obstoječih objektov. Vzdrževanje in
protierozijsko zaščito strug potokov ter sanacija poškodb je treba
izvajati s sonaravnimi materiali: Kmetijske površine ob vodotokih naj
bodo varovane le na 10-letno poplavno varnost. Za preprečitev nastanka
erozijskih žarišč na pribrežnih zemljiščih morajo biti vse kmetijske
površine, ki se intenzivno izkoriščajo od zgornjega roba oddaljene vsaj
5m. Pas ob vodotoku mora biti travnat ali drugače utrjen. |
– Površine, ki niso
primerne za intenzivno kmetijstvo naj se namenijo za zadrževanje visokih
vod (suhi zadrževalniki). |
– Za zajete izvire je
potrebno pripraviti strokovne podloge za določitev varnostnih pasov
vodnih virov ter sprejeti odloke o varovanju vodnih virov; do sprejetja
le-teh pa je potrebno omejiti dejavnosti, ki bi lahko poslabšale
kvaliteto vode na območjih vodnih virov. |
– Izdelati je
potrebno kataster vodnih virov s katerim bo ugotovljena zmogljivost
vodnih virov, kvaliteta, pregled nad lokacijami in možen transport do
posameznih potrošnikov. Na osnovi tega bo potreben dogovor med občinami
o razdelitvi vodnih virov. Z občinskim odlokom je potrebno izbrati
koncesionarja vodnih virov pitne vode. |
– Novogradnje je
treba usmerjati na poplavno varna območja, tako da se z njimi ne bo
posegalo na obvodne retenzijske površine, ki so pomembne za vzdrževanje
visokovodnega režima vodotoka ter na obsežnejša erozijska ter zaradi
vode nestabilna območja. |
– Gradnja objektov
ter površinskih infrastrukturnih objektov ni dovoljena v pasu 5m levo in
desno od osnovne struge vodotokov. Tak način rabe prostora bo omogočal
primerno vzdrževanje vodnega režima vodotokov ter ohranitev rečnih in
obrežnih ekosistemov ter obrežne krajine. |
– Gradnja objektov na
erozijskih in plazljivih območjih načeloma ne bo možna. Izjemoma bo
možna le ob predhodni sanaciji območja. |
– Raba vode v druge
namene (ribogojnice, male hidroelektrarne, namakanje kmetijskih površin)
je dovoljena le takrat ko bodo količine večje od ekološko sprejemljivega
pretoka, pri čemer ima prednost raba vode za pitje in napajanje živine.
Za rabo vode je treba pridobiti ustrezno soglasje oziroma koncesijo.
|
– Odplake se morajo
na komunalni čistilni napravi očistiti do te mere, da parametri pred
izpustom v površinski odvodnik ustrezajo določilom uredbe o emisijah
snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod iz virov onesnaženja (Uradni
list RS, št. 35/96). |
– Odplake večjih
gostinskih ter gospodarskih dejavnosti z območij, ki ne bodo priključene
na centralni kanalizacijski sistem, se bodo odvažale na čistilno napravo
oziroma je za tak objekt potrebno predvideti lastno čiščenje odpadnih
voda. |
– Odplake kmetij ter
bivalnih objektov razpršene gradnje izven varovalnih pasov vodnih virov
se bodo odvajale preko triprekatnih greznic v ponikalnice, kolikor ne
bodo presegale dopustnih vrednosti parametrov po Uredbi o vnosu snovi in
rastlinskih hranil v tla (Uradni list RS, št. 68/96). |
– Na kmetijah se bodo
uredila gnojišča ter jame za gnojnico v skladu s predpisi. Čas in
količine naravnih gnojil mora biti v skladu z uredbo o vnosu nevarnih
snovi in rastlinskih hranil v tla (Uradni list RS, št. 68/96).
|
– Na vplivnih
območjih virov pitne vode je treba razvijati tiste gospodarske in
negospodarske dejavnosti, ki ne onesnažujejo vode, tal, zraka ali kvarno
vplivajo na vodni režim ali obvodni prostor. |
– Gospodarske
dejavnosti, ki pri proizvodnji uporabljajo tehnološko vodo, je potrebno
usmerjati v zaprte sisteme – krogotoke. |
6.4.3.2. Zasnova
namenske rabe prostora |
Na osnovi
računalniške izmere skeniranih PKN5 iz kartografske dokumentacije
(stanje 1986) k planskim aktom občine Slovenske Konjice, ugotavljamo
naslednjo delitev površin glede na osnovno rabo: |
površina
občine 6.695ha 23a 88m2 |
gozd: 4.316ha 10a 08m2 |
kmetijska
zemljišča: 2.187ha 21a 77m2 |
– najboljša
kmetijska zemljišča |
(1.
območje) 1.021ha 11a 13m2 |
– druga
kmetijska zemljišča |
(2.
območje) 1.166ha 10a 64m2 |
urbanizirano: 191ha 92a 03m2 |
– območja
opredeljenih |
stavbnih
zemljišč: 190ha 02a 30m2 |
– narazporejeno:
1ha 89a 73m2 |
(vir: Geofoto d.o.o.:
Osnovna raba zemljišč, statistični pregled površin, 7. 8. 1998)
|
Ob upoštevanju
planiranih razširitev ureditvenih območij ter novo opredeljenih stavbnih
zemljišč bo bilanca osnovne rabe prostora v letu 1998 naslednja: |
|
6.4.3.2.1. Območja
kmetijskih zemljišč |
V letu 1986 je bilo
evidentiranih v Občini Zreče od celotnih 6.695,95ha površine občine
2.187,22ha kmetijskih zemljišč ali 32,6% celotnega območja občine. Od
tega je 1.021,11ha najboljših kmetijskih zemljišč – prvih (1.)
zavarovanih območij kmetijskih zemljišč – in 1.166,11ha drugih (2.)
kmetijskih zemljišč. |
Najboljša kmetijska
zemljišča (1. območja) predstavljajo predvsem večje sklenjene ravninske
površine ob porečju Dravinje, na ravninskem predelu okrog Stranic ter
razdrobljene dele hribovitejšega in pohorskega predela občine do
nadmorske višine 600m. |
S spremembami in
dopolnitvami planskih aktov je opredeljen izvzem iz varovanja za
najboljša kmetijska zemljišča (1. območja kmetijskih zemljišč) v
velikosti 14,08ha; sprememba rabe iz 2. območja kmetijskih zemljišč v
urabanizirana – stavbna zemljišča je opredeljena za 24,06ha zemljišč.
Utemeljitve sprememb rabe na kmetijskih zemljiščih so podane v
strokovnem gradivu Izjemni posegi (v letu 1998), ki je sestavni del teh
sprememb in dopolnitev planskih aktov Občine Zreče. |
Ob upoštevanju
evidentiranih sprememb v gozdovih je s spremembami in dopolnitvami
planskih aktov Občine Zreče opredeljeno povečanje najboljših kmetijskih
zemljišč za 16,80ha in zmanjšanje drugih kmetijskih zemljišč za 8,23ha;
ob upoštevanju odprave pomanjkljivosti pri vrisu stavbnih zemljišč v
letu 1986 je s spremembami in dopolnitvami planskih aktov opredeljeno
zmanjšanje najboljših kmetijskih zemljišč za 15,28ha ter drugih
kmetijskih zemljišč za 75,57ha. |
Tako je v letu 1998 v
Občini Zreče od celotnih 6.695,95ha površine občine opredeljenih
2.096,39ha kmetijskih zemljišč ali 31,3% celotnega območja občine. Od
tega je 1.005,83ha najboljših kmetijskih zemljišč – prvih (1.)
zavarovanih območij kmetijskih zemljišč – in 1.090,56ha drugih (2.)
kmetijskih zemljišč. |
6.4.3.2.2. Območja
gozdov |
A) Stanje gozdnih
sestojev |
Gozdovi v območju
Občine Zreče so razmeroma močno spremenjeni. V severnem delu okrog Rogle
se v naravnih smrekovih lahko opazi sukcesijski razvoj rastišč. Gre za
zaraščanje posameznih opuščenih pašnikov, kjer se zaradi orografije in
delovanja klime pojavlja tudi visoko barje. Med drevesnimi vrstami močno
prevladuje smreka, majhen pa je tudi delež jelke, bukve, redek je rdeči
bor in macesen. V področju, ki se spušča iz Rogle proti Zrečam, se
pojavlja prevladujoč gozd iglavcev na silikatih. V drevesni sestavi
prevladuje smreka, znaten je tudi še delež jelke, medtem ko je delež
listavcev majhen. Bogato se pomlajujeta smreka in jelka, medtem ko je
pomlajevanje listavcev slabo. Stabilnost sestojev je vprašljiva, saj je
smreka zaradi hitrega priraščanja podvržena snegolomom. |
V osrednjem delu
občine se pojavljajo zasmrečeni bukovi gozdovi. Delež smreke je na
kislih in po naravi bukovih rastiščih glede na lesno zalogo kar 70%.
Ostalih iglavcev je manj, znaten pa je delež bukve, kar je odraz
precejšnje spremenjenosti naravne drevesne sestave. Sestoji so
nestabilni in precej poškodovani, saj je ocenjena poškodovanost zaradi
notranjih in zunanjih vplivov kar 16%. |
V področju Stenice se
pojavljajo submontanski bukovi gozdovi. V teh prevladujeta bukev in
smreka, med listavci pa se pojavljajo še hrast graden, češnja, gorski
javor, maklen, mokovec, lipa in brek. V strmejših področjih se
uveljavljajo združbe hrasta in črnega gabra, ponekod pa je umetno
pospeševan tudi kostanj (vinogradniško kolje). V montanskih in
altimontanskih bukovjih ter jelovo bukovih gozdovih prevladuje bukev,
precejšen pa je tudi delež smreke in jelke. |
Acidofilni bukovi
gozdovi, ki pokrivajo le manjše površine, imajo nekoliko naravnejšo
sestavo, kot zasmrečeni bukovi gozdovi, vendar v njih še vedno
prevladujejo iglavci. V acidofilnih borovjih na ekstremno kislih tleh
sicer prevladuje smreka, ki pa ne uspeva dobro. Odlično uspeva tu le
rdeči bor, medtem ko je delež listavcev razmeroma majhen. V teh gozdovih
se še steljari. |
V nižinskih hrastovo
gabrovih gozdovih je drevesna sestava še posebej pestra. Prevladuje
bukev, precejšen je tudi delež smreke, poleg tega pa se pojavljajo še
jelka, beli gaber, mokovec, veliki jesen, maklen, lipa, češnja in gorski
javor. |
B) Funkcije gozdov
|
Ekološke funkcije
|
Varovanje gozdnih
rastišč in sestojev (varovalna funkcija) |
Prvenstvena naloga
gozdov s širšega, krajinsko ekološkega vidika je varovanje rastišč.
Varovalno vlogo sicer opravljajo vsi gozdovi, posebej pa je poudarjena
na strmih terenih. V območju občine je 75,07ha gozdov razglašenih za
varovalne gozdove (sem je prištetih tudi 40,11ha površin rezervata
Lovrenška jezera, ki spada med gozdove s posebnim namenom). Poleg tega
je opredeljenih 610,30ha gozdov kot varovalne gozdove z 2. stopnje
poudarjenosti funkcije. V njih se sicer lahko gospodari, vendar je pri
delu potrebno paziti na poudarjeno varovalno funkcijo. Pretežno so vse
površine varovalnih gozdov v področju k.o. Stranice in Preloge – del.
|
Hidrološka funkcija
gozda |
Varovanje vodnih
virov, tako obstoječih, kot tudi potencialnih, je ena vse pomembnejših
nalog gozda. Prostor Občine Zreče, še posebej pobočja pod Roglo v
osrednjem delu občine, pa tudi območje Stranic so za vodooskrbo velikega
pomena. Gozdovi, ki imajo poudarjeno vlogo varovanja vodnih virov, so
uvrščeni v gozdove s hidrološko funkcijo 2. stopnje poudarjenosti.
Gozdovi s 1. stopnjo poudarjenosti so samo neposredno ob zajetjih ali
pomembnejših izvirih in ne obsegajo večjih površin. 328,20ha gozdov je
opredeljenih v 2. stopnjo poudarjenosti hidrološke funkcije.
|
Biotopska funkcija
|
Gozdovi s poudarjeno
biotopsko vlogo predstavljajo območja, od koder se bodo lahko razširile
številne živalske, pa tudi rastlinske vrste na sosednja, nenaravna
področja. Poudarjena je biotopska funkcija na predelu naravnega
rezervata Lovrenška jezera (1. stopnja), poleg drugih območij, posebej
ostankov gozdov v agrarni krajini okrog Zreč (2. stopnja poudarjenosti).
Vseh gozdnih površin s poudarjeno biotopsko vlog je v območju občine
413,40ha. |
Klimatska funkcija
|
Kot površine s
klimatsko funkcijo 2. stopnje poudarjenosti so opredeljeni gozdovi v
okolici turističnega središča Rogla, pa tudi posamezni razpršeni gozdni
ostanki v okolici Zreč, v skupni površini 619,10ha. |
Socialne funkcije
|
Estetska funkcija
|
Gozdovi, v katerih je
opredeljena poudarjena estetska funkcija, so opredeljeni v okolici
turistično – rekreativnih objektov (Rogla, ribnik Stranice) ter gozdni
ostanki v okolici Zreč. Del teh gozdov zakriva tudi moteče kamnolome.
Skupna površina gozdov z opredeljeno poudarjeno estetsko funkcijo je
559,64ha. |
Higijensko –
zdravstvena funkcija |
Higijensko –
zdravstveno funkcijo imajo gozdovi, ki so neposredno ob industrijskih
objektih (tovarna Unior Zreče) ali drugih virih prahu (kamnolom
Stranice). Prav tako so pomembni gozdovi in gozdni ostanki v okolici
večjih naselij, kjer prihaja do koncentracije kurišč. Ker posebej
izločenih in za to funkcijo opredeljenih gozdov v območju občine ni, so
gozdovi, ki opravljajo omenjeno funkcijo, opredeljeni med gozdove z 2.
stopnjo poudarjenosti higijensko – zdravstvene funkcije. Teh gozdov je v
občini 496,30ha. |
Rekreacijska funkcija
|
Za rekreacijo so
pomembni gozdovi v neposredni bližini naselij, poleg tega pa še v
okolici turistično – rekreativnih centrov in vikend con. V območju
občine je tudi vrsta turističnih kmetij. Glavni predeli s poudarjeno
rekreacijsko funkcijo so tako območje Rogle, širše območje Zreč, ribniki
v Stranicah ter predel v okolici vrha Stolpnik. Celotna površina gozdov
s poudarjeno rekreacijsko funkcijo zajema 826,62ha. |
Turistična funkcija
|
Gozdovi s poudarjeno
turistično funkcijo so v okolici turistično – rekreativnega centra Rogla
ter v okolici Zreč (zdravilišče, bližnje izletniške točke). Skupna
površina gozdov s poudarjeno turistično funkcijo zajema 622,50ha.
|
Poučna funkcija
|
V večjih mestnih
središčih se pri šolanju pojavlja vse večja potreba po obisku gozdov z
namenom spoznavanja narave. V ta namen je oblikovanih kar nekaj učnih
poti. V Občini Zreče takšne poti še ni, zato pa gozdarji za seznanjanje
šolske mladine s pridom uporabljajo gozdove v bližini samih Zreč.
Površin, v katerih se občasno izvaja pouk in so uvrščeni med gozdove z
2. stopnjo poudarjenosti poučne funkcije, je 152,50ha. |
Raziskovalna funkcija
|
Raziskave v
gozdarstvu potekajo permanentno. Vendar pa v okviru Občine Zreče do
sedaj ni bilo oblikovanih gozdov s poudarjeno raziskovalno funkcijo. So
pa v območju Konjiške gore gozdovi, ki so potencialno primerni za
izvajanje raziskav. Uvrščeni so v gozdove z 2. stopnjo poudarjenosti
raziskovalne funkcije. Skupna površina vseh gozdov je 15,08ha. Med
gozdove s poudarjeno raziskovalno funkcijo sodi tudi izločen rezervat na
slemenu Rogle s površino 45,90ha. |
Funkcija varovanja
naravne in kulturne dediščine |
V severnem delu
Občine Zreče so razglašeni za gozdove z 2. stopnjo poudarjenosti
funkcije varovanja naravne dediščine gozdovi, ki obsegajo del območja
potencialnega krajinskega parka Zahodno Pohorje. |
Zaščitna funkcija
|
Pasovi gozdov ob
nekaterih odsekih gozdnih cest so opredeljeni kot gozdovi s poudarjeno
zaščitno funkcijo 2. stopnje poudarjenosti. Ti gozdovi so predvsem v
osrednjem delu občine ob pomembnejših cestah in obsegajo 48,72ha
površin. |
C) Cilji, usmeritve
in ukrepi za usklajeno rabo gozdnega prostora |
Varovalni gozdovi
|
V prostoru občine je
majhna površina varovalnih gozdov 1. stopnje poudarjenosti, a precej
večja 2. stopnje poudarjenosti. V glavnem so ti gozdovi skoncentrirani v
južnem delu občine, kjer se pojavlja karbonatna matična podlaga. Kljub
temu, da gre v večini površine za varovalno funkcijo 2. stopnje
poudarjenosti, bo potrebno to funkcijo pri gospodarjenju upoštevati z
manj intenzivnimi oblikami gospodarjenja in prilagojeno gradnjo vlak. V
strminah bo potrebno spravilo prilagoditi terenskim razmeram, da bodo
poškodbe tal čim manjše. |
Gozdovi s posebnim
namenom |
Glede na razporeditev
ekoloških, posebej pa socialnih funkcij bodo gozdovi v okolici centra
Zreče, v okolici zimsko športnega centra Rogla ter v območju Radane vasi
– nižinski predel, razglašeni za gozdove s posebnim namenom.
Obremenjenost gozdov s socialnimi funkcijami je v teh predelih tolikšna,
da zahteva intenzivnejše gospodarjenje (manjši obseg sečenj, strogo
upoštevanje gozdnega reda, vzdrževanje infrastrukture). V teh predelih
naj se gospodari malo površinsko, glede na spremenjeno drevesno sestavo
(velik delež iglavcev) pa naj se teži k naravnejšim zgradbam. Ohraniti
je potrebno drevesa zanimivih oblik (npr. nizko vejnate smreke na Rogli,
drevje izrednih dimenzij). Na predelu Radane vasi pa je še posebej
potrebno ohraniti posamezne ostanke gozda v nižinah ter na obvodnih
pasovih. Krčitve teh gozdov, še posebej v okolici centra Zreče, naj bodo
minimalne. |
Lesno proizvodni
gozdovi |
V gozdovih, kjer
prevladujejo iglavci, bo prvenstvena naloga pospeševanje listavcev, ob
malo površinskem odpiranju sestojev, na posameznih mestih tudi
spopolnitve. Velik problem v področju občine predstavlja preštevilčna
rastlinojeda divjad. Pri gospodarjenju bo v območju potrebno izločiti
mirne cone za divjad, zimovališča, v čim večji meri ohraniti plodonosne
drevesne vrste ter grmišča (dvig prehranske kapacitete). Število pašne
živine na predelu Pohorja bo potrebno prilagoditi nosilni kapaciteti v
ta namen izločenih pašnih površin. Gradnja cest pa bo zaradi dokaj
ugodne odprtosti gozdnih predelov v bodoče minimalna. |
D) Evidentirane
spremembe v gozdovih |
V letih od 1986 do
1993 so evidentirane spremembe v osnovni rabi na območju gozdov. Skupna
površina evidentiranih sprememb v gozdovih je 370,05ha; od tega je
192,78ha krčitev in 177,27ha zaraščanj. |
Vse spremembe (skupaj
656) so vnesene v kartografsko dokumentacijo na osnovi strokovnega
gradiva Izjemni posegi (v letu 1998), ki je sestavni del teh sprememb in
dopolnitev planskih aktov Občine Zreče, kjer so bile spremembe označene
s posebno 6. kategorijo. Nova raba na območju sprememb je določena na
osnovi predlogov za novo rabo in utemeljitev teh predlogov iz prej
navedenega strokovnega gradiva. |
S spremembami in
dopolnitvami planskih aktov je opredeljena sprememba na območja gozdnih
površin (na osnovi določene kategorije 6.) v velikosti 0,62ha.
|
Tako je v letu 1998 v
Občini Zreče od celotnih 6.695,95ha površine občine opredeljenih
4.292,95ha gozdnih zemljišč ali 64,12% celotnega območja občine.
|
6.4.3.2.3. Območja za
raziskovanje in izkoriščanje rudnin |
A) Pridobivalni
prostori za površinsko pridobivanje rudnin – območja kamnolomov
|
Kamnolom na
Stranicah: |
V Občini Zreče deluje
kamnolom za izkoriščanje dolomita, lastnik zemljišča ter dovoljenj za
pridobivanje je Ingrad Gramat. V prostorskih sestavinah planskih aktov
občine sta bila za kamnolom Stranice opredeljena pridobivalni (okrog
7,8,ha) in raziskovalni prostor (okrog 6,6ha); sedaj poteka pridobivanje
že v raziskovalnem prostoru, vendar (zaradi združevanja parcel) še v
okviru dovoljenja za pridobivanje (zadnja odločba št. 351-208/84-8/3 z
datumom 5. 11.1987). |
Za območje kamnoloma
na Stranicah je Občina Zreče opredelila obveznost zaključka
pridobivanja, ker je kamnolom presegel meje pridobivalnega prostora ter
skoraj tudi raziskovalnega prostora. Kamnolom – brežine je potrebno na
osnovi ureditvenega načrta sanirati, bodoča namenska raba na platoju
kamnoloma pa je opredeljena kot območje za obrtno proizvodne dejavnosti
za dolgoročne potrebe razvoja Občine Zreče. |
Drugi kamnolomi:
|
Za območja vseh
delujočih kamnolomov morajo lastniki zemljišča kamnoloma pridobiti za
izkoriščanje vsa predpisana dovoljenja v skladu z veljavnimi zakoni in
predpisi. V dokumentaciji za pridobitev dovoljenj morajo biti
opredeljeni predvsem način ter trajanje pridobivanja mineralnih rudnin z
obveznostjo sprotne in rokom končne sanacije pridobivalnega oziroma
celotnega prostora, ki je bil degradiran zaradi delovanja kamnoloma.
|
Na območjih opuščenih
kamnolomov mora lastnik zemljišča izvesti ustrezno sanacijo opuščenega
kamnoloma, kar naj zagotovi varnost tega prostora za ljudi in živali ter
vzpostavitev krajinskih kvalitet prostora. |
B) Možni pridobivalni
prostori |
Če se z raziskavami
odkrije novo okolje varstveno sprejemljivo ter ekonomsko opravičljivo
območje za pridobivanje mineralnih surovin, ga bo možno izkoriščati
skladno s predpisanimi pogoji. |
V Občini Zreče so s
posebnimi geološkimi raziskavami odkrita območja rudnin v takšnem
obsegu, da bodo gospodarsko pomembna in jih je mogoče prednostno
opredeliti za tovrstno uporabo prostora; na vseh osmih lokacijah so
evidentirane vrste naravnega kamna, ki so republiško obvezno izhodišče: |
----------------------------------------------------------------------------- |
Lokacija Vrsta Površine
Ocenjene |
rudnine v ha
zaloge |
----------------------------------------------------------------------------- |
1. Pohorje -
Gorenje sivi oziroma |
(Preskar,
Črešnova) beli marmor 3,7 400.000 m3 |
2. Na
Gračiču dolomit 2,0 400.000 m3 |
3. Grače pri
Bukovljah kvarcit - roženci 1,0 |
4. Borl -
Trunkl dolomit 1,5 500.000 m3 |
5. Stranice -
Kralj dolomit 1,2 300.000 m3 |
6. Boharina -
Podgrajšek skrilj 1,0 1.000.000 m3 |
7. Skomarje -
Gapčuh skrilj 1,0 2.000.000 m3 |
8. Boharina -
Francuz beli ali sivi marmor 1,0 400.000 m3 |
Skupaj
12,4 |
----------------------------------------------------------------------------- |
6.4.3.2.4.
Območja voda, varovanje in izkoriščanje vodnih virov |
Najpomembnejše vode
so: reka Dravinja in potoka Koprivnica in Tesnica. Predvideno je
povečanje obsega površin voda zaradi akumulacije – zadrževalnikov na
Koprivnici. Predvidena akumulacija bo imela vplive na prostor in
izkoriščanje naravnih danosti vode (dvignjene podtalnice). |
V občini je
evidentiranih kot virov pitne vode 20 izvirov. Problematika oskrbe z
vodo je kompleksna – zajema oskrbo s pitno vodo, tehnološko za potrebe
kmetijstva, kanalizacijo oziroma čistilne naprave. |
V vse nadaljnje
postopke načrtovanja posegov v prostor, ki kakorkoli vplivajo na
površinske ali podzemne vode, je potrebno vključiti strokovne službe s
področja vodnega gospodarstva. |
Območja in pogoji
varstva vodnih virov so opredeljena v poglavjih 6.4.3.1.4. – I.
Vodovodno omrežje in 6.4.3.1.5. Vodnogospodarske ureditve, objekti in
naprave. |
6.4.3.2.5. Varstvo
naravne in kulturne dediščine |
6.4.3.2.5.1. Naravne
dediščine |
Kot obvezno izhodišče
dolgoročnega plana R Slovenije 1986–2000 (dopolnjen 1989) so opredeljena
tri območja naravne dediščine, katerih deli segajo v prostor Občine
Zreče: |
– regijski park
Pohorje (RP 222) |
– naravni rezervat
Rogla (NR 413) |
– naravni rezervat
Lovrenška jezera (NR 411) |
Do sedaj v Občini
Zreče ni z občinskimi odloki zavarovanih objektov in območij naravne
dediščine. |
Kot naravna dediščina
so evidentirani: |
1 – Višičeva lipa,
drevesna dediščina, |
2 – Loška gora –
vaška lipa, drevesna dediščina, |
3 – Vuhererjeva lipa,
drevesna dediščina, |
4 – Tepkov drevored v
Zrečah, drevesna dediščina. |
Za omenjeno drevje in
drevored velja varstveni režim za dendrološko dediščino in predhodna
strokovna izhodišča sanacije v primeru poškodb. Razvojna usmeritev za
drevored pa je dosaditev manjkajočega drevoreda, ki izvira iz
avstroogrskih časov in je bil krajevna posebnost in redkost, poleg tega
pa pomemben element mestnega zelenja Zreč. |
5 – Pavlakova jama,
geomorfološka površinska in podzemeljska dediščina, |
6 – Stranice – kraške
jame, vrtače, geomorfološka površinska in podzemeljska dediščina,
|
7 – Bukovlje pri
Stranicah – pečevje, geomorfološka površinska dediščina, |
8 – Bukovlje pri
Stranicah – sledovi kartuzijskih ribnikov Zverovje, botanično – zoološka
in tehniška |
dediščina,
|
9 – Zreče – opuščeni
rudnik antracita, geomorfološka podzemeljska dediščina,geološka in
tehniška dediščina. |
Objekti geomorfološke
in geološke ter botanično – zoološke dediščine se varujejo z načelnimi
določili varstvenih režimov, v primeru prezentacije ali predvidenih
posegov so potrebna predhodna strokovna izhodišča Zavoda za varstvo
naravne in kulturne dediščine, v obeh primerih tehniške dediščine pa
tudi predhodne arheološke in zgodovinske raziskave. |
6.4.3.2.5.2. Kulturna
dediščina |
Kot obvezno izhodišče
dolgoročnega plana R Slovenije 1986–2000 (dopolnjen 1989) so opredeljena
štiri območja in objekti kulturne dediščine kot pomembnejši kulturni
spomeniki: |
– A – arheološki:
Brinjeva gora (250) |
– Z – zgodovinski:
Frankolovo – grobišče (4390) |
– E – etnološki:
Boharina – mlin (4130) |
: Skomarje št. 30
(4360) |
Kot drugi kulturni
spomeniki so opredeljeni objekti in območja: |
– naselbinska območja
(UA): Skomarje, Resnik, Koroška vas, Stranice in Bukovlje |
– arheološki (A):
Skomarje – rimska gomila, Stranice – rimska nekropola, Zreče –
eneolitska naselbina, Zreče – Nova Dobrava – rimsko gomilno grobišče.
|
– umetnostni (U):
|
· gradovi: Zreški
grad, Lušperk |
· sakralni: Gorenje
pri Zrečah – ž.c. sv. Kunigunde, Resnik – p.c. sv. Jakoba, Stranice –
ž.c. sv. Lovrenca, Zreče – ž.c. sv. Egidija, Zreče – p.c. sv. Martina,
Zreče – p.c. sv. Neže, Zreče – p.c. sv. Matere Božje, Skomarje – ž.c.
sv. Lamberta |
– etnološki (E):
Boharina št. 17, Bukovlje pri Stranicah št. 11, Radana vas št. 11,
Skomarje št. 1, 2, Skomarje št. 36, župnišče, Stranice št. 63.
|
Dodatno sta
opredeljena: |
11 – Izjemna krajina
Resnik – Skomarje |
12 – Območje
kompleksnega varstva Južno Pohorje |
Določitev obeh
območij predstavlja uvajanje novih zvrsti – kulturne krajine in območij
kompleksnega varstva kulturne dediščine. Območje Resnik – Skomarje je
opredeljeno in predvideno za vnos v republiški prostorski plan naravne
in kulturne dediščine kot izjemna krajina. |
Znotraj območja
kompleksnega varstva kulturne dediščine Južno Pohorje, ki se navezuje na
mariborsko območje iste vsebine, nastopa ožje območje – izjemna krajina
Resnik – Skomarje. Meje so okvirne in se bodo v naslednji fazi, pri
izdelavi novega prostorskega plana, natančneje definirale. Varovalni
status Pohorja kot celote in posledično tudi prostorski način urejanja
tega območja še ni dorečen, saj je površje Pohorja predvideno za
regijski park, med tem, ko njegovi južni obronki s samotnimi kmetijami
in naselji do sedaj niso imeli ustreznega pravnega varstva. |
Območja kompleksnega
varstva kulturne dediščine, ki zajemajo južne obronke Pohorja so v tej
fazi opomnik za načrtovalce in občine, da naj bi v teh območjih vodili
usklajeno in naravnim ter kulturnim vrednostim prilagojeno prostorsko
oziroma kmetijsko politiko, kar velja tudi za projekte oživljanja
podeželja CRPOV. Natančnejših usmeritev za urejanja prostora v fazi
sprememb in dopolnitev prostorskega plana ni mogoče oblikovati, saj so
te soodvisne tudi od vsakokratne generalne gospodarske usmeritve in iz
tega sledečih podrobnejših prostorskih dokumentov. |
Za zavarovana območja
in objekte veljajo varstveni režimi iz razglasitvenega gradiva. Naselja,
opredeljena kot naselbinska dediščina, naj bi se urejala s podrobnejšimi
prostorskimi načrti, ki morajo imeti predhodna konservatorska izhodišča
urejanja. |
6.4.3.2.6. Ureditvena
območja naselij |
Z dolgoročnim planom
so opredeljena ureditvena območja vsem naseljem v občini z namenom, da
se vsa poselitev (razen izjem, ki so določene z zakonom) usmerja na ta
območja. Ureditvena območja so območja zazidanih in nezazidanih
strnjenih stavbnih zemljišč (ožje območje naselja), območja nezazidanih
stavbnih zemljišč, ki so določena za graditev objektov in naprav,
območja ki so dolgoročno predvidena za razširitev stavbnih zemljišč in
območja, ki se jim ohrani primarno namensko rabo, vendar jo je treba
podrejati zahtevam poselitve v zvezi z rekreacijo na prostem in
varovanjem kvalitetnih bivalnih in delovnih pogojev ter v zvezi s
preprečevanjem naravnih in drugih nesreč ali zmanjševanjem oziroma
odpravljanjem posledic teh nevarnosti (varovalni gozdovi in gozdovi s
posebnim pomenom, bregovi, obrežja jezer, kmetijske površine za
ljubiteljsko obdelavo). |
Razpršena gradnja ni
vključena v ureditvena območja naselij, temveč bo na osnovi ugotovljenih
stavbnih zemljišč (funkconalna zemljišča) dovoljeno širjenje v skladu z
usmeritvami teh prostorskih sestavin planskih aktov Občine Zreče.
|
Pogoji za namembnost
in obseg posegov v prostor, za lociranje, način gradnje in oblikovanje
objektov, za prometno in komunalno urejanje ter pogoji za varstvo
okolja, naravne in kulturne dediščine, bodo za posamezna ureditvena
območja naselij kot tudi za območje izven ureditvenih območij naselij
(odprt prostor občine) opredeljeni v prostorskih izvedbenih aktih.
|
6.4.3.2.7. Druge
poselitvene površine znotraj predvidenih območij naselij |
6.4.3.2.7.1 Območja
počitniških hiš |
V občini je več že
zazidanih območij, ki so namenjena počitniškim hišam: Rogla, Resnik –
Nune (1), Gorenje – Padeški vrh, Skomarje, Planina na Pohorju, Bukovlje
in Mala gora. |
Na novo so
opredeljena območja za gradnjo počitniških hiš naslednja: Resnik – Nune
(2), Resnik – na Sedlu (3.4), Planina – Ostruh (5.2), Padeški vrh (5.3)
in Gorenje (9.2). |
6.4.3.2.8. Območja za
turizem in rekreacijo v naravnem okolju |
Najpomembnejše
območje za turizem in rekreacijo v prostoru predstavlja klimatsko
turistični center (KTC) Unior – Rogla, ki posega v prostor večih občin.
Za turistično rekreacijsko območje Rogle so izdelani razvojni načrti
načrti (povezave obstoječih smučarskih naprav z izgradnjo novih vlečnic
in sedežnic, na območju smučišč izvedba naprav za poletno ponudbo,
ureditev kolesarske steze, ureditev golf igrišča, izgradnja novih
objektov /golf hotela, Pohorske vasi, hotela za mladinski turizem,
manjšega sakralnega objekta/, dograditev prometne infrastrukture z
bencinskim servisom ter garažno hišo). Pri določanju režima posegov v
prostor, ki ga bo narekoval Krajinski park Pohorje, mora biti za predel
KTC Rogla opredeljena kot primarna funkcija območja turistično –
rekreacijska funkcija. |
V ureditvenem območju
Zreč, s posebno funkcijo zdraviliško – turistično – rekreativnega
centra, so že opredeljene večje rekreacijske površine. V povezavi s
predvideno akumulacijo potoka Koprivnice bodo na predelu jugozahodno od
centra Zreč dodatno urejene površine za te namene. |
Elemente odprtega
prostora kot proste površine, zelena obrežna območja, površine za
organizirano rekreacijo in fizično kulturo ter hribovska območja bodo
urejena za potrebe aktivne in pasivne rekreacije. Za rekreacijo in
oblikovalsko funkcijo teh elementov bodo mejna območja odprtega
prostora, kot so gozdni robovi, obrežja vodnih površin, značilnosti
reliefa, objekti kulturno zgodovinskih in naravnih značilnosti z
značilnim rastlinjem in živalstvom, geološke posebnosti in podobno
urejevana s posebno skrbjo. |
Nasprotje med
turistično – rekreacijsko in gozdno ter kmetijsko rabo je potrebno
reševati selektivno glede na gospodarski učinek, prvobitnosti krajine in
ekološko zmogljivost okolja. Območja za rekreacijo bodo v predelih, kjer
je potrebnih najmanj novih posegov v pokrajino, kjer obstajajo naravni
in zgodovinski potenciali in je omogočena dostopnost z že obstoječo
infrastrukturo. |
Območja počitniških
naselij bodo v zaključenih prostorskih celotah, ki upoštevajo
pokrajinske značilnosti okolja. Detajlno bodo območja in režim gradnje v
teh določena s prostorskimi ureditvenimi pogoji na osnovi strokovnih
gradiv. |
6.4.3.2.9. Območja
odlagališč odpadkov |
V Občini Zreče ni
deponije komunalnih odpadkov; organiziran je odvoz odpadkov na deponijo
v občini Slovenske Konjice. |
V občini je potrebno
zagotoviti varno ravnanje z odpadki vseh vrst in preprečevati njihovo
nekontrolirano odlaganje v prostoru, dosledno ohranjati in dograjevati
sistem odlaganja pogojno neuporabnih industrijskih odpadkov, regijsko
urediti problematiko ravnanja z nevarnimi odpadki, preprečiti vsakršno
divje odlaganje odpadkov v prostoru ter prostor ustrezno sanirati.
|
Na nivoju regije je
potrebno rešiti problem posebnih odpadkov, v občini pa zagotoviti
prostor za zbirališče posebnih industrijskih odpadkov in morebitno
začetno obdelavo. |
Vzpostaviti je
potrebno nadzor nad nevarnimi snovmi – surovinami in proizvodi v
proizvodnji, transportu, hranjenju, uporabi, predelavi ter odlaganju.
|
6.4.3.2.10. Območja
za obrambo in zaščito |
Vsa območja za
obrambo in zaščito (zaščita in reševanje) so opredeljena v občinskem
načrtu obrambe in zaščite. |
6.4.4. Obvezna
izhodišča za pripravo prostorskih sestavin planskih dokumentov občine
|
6.4.4.1. Obvezna
izhodišča dolgoročnega plana Republike Slovenije za pripravo prostorskih
sestavin planskih aktov občine |
Iz dolgoročnega plana
SRS 1986–2000 /usklajen 1989 (Uradni list SRS, št. 1/86 in 12/89) so v
spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin planskih aktov Občine Zreče
– v letu 1998, privzeta naslednja obvezna izhodišča: |
------------------------------------------------------------------------------------ |
Zap.
Šifra Obvezno izhodišče Stanje Zasnova
2000 |
št
dejavnosti 1988 1. etapa 2.
etapa |
------------------------------------------------------------------------------------ |
1.
01 1. območje kmetijskih |
zemljišč * |
2.
05 Varovalni gozdovi * |
3.
20 Regijski park Pohorje * |
4.
25 Pomembnejši kulturni |
spomenik: A - Brinjeva
gora * |
5.
25 Pomembnejši kulturni spomenik: |
Z - Frankolovo grobišče
* |
6.
25 Pomembnejši kulturni spomenik: |
E - Boharina –
mlin * |
7.
25 Pomembnejši kulturni spomenik: |
E - Skomarje št. 30 * |
8.
40 Magistralna cesta 10 Tepanje - |
Višnja vas * |
9.
40 Regionalna cesta: |
367 Zg. Dolič – Stranice * |
10. 40
Regionalna cesta: |
343 Pesek - Rogla – Zreče * |
11.
40 Regionalna cesta: |
343 Ruta – Pesek * |
12..
60 DV 110 kV Pekre - Slovenske |
Konjice- Selce (D – 1035) * |
13.
65 Magistralni plinovod |
- odcep Zreče * |
------------------------------------------------------------------------------------ |
6.4.4.2. Obvezna
izhodišča prostorskih sestavin planskih aktov Občine Zreče – v letu 1998
|
Dolgoročni plan
opredeljuje nekatere sestavine kot obvezno izhodišče za pripravo in
oblikovanje strokovnih podlag za posege v prostor. Obvezne so tiste
sestavine, ki po svoji naravi zahtevajo trdnejšo dolgoročno opredelitev,
ker bi v nasprotnem primeru lahko bilo onemogočeno ali vsaj močno
oteženo uresničevanje nekaterih dolgoročnih ciljev ali pa bi s tem celo
prišli do večje družbene škode. |
Obvezna izhodišča teh
prostorskih sestavin planskih aktov Občine Zreče – v letu 1998, so
območja zemljišč in trase infrastrukturnih koridorjev, ki so posebnega
pomena za skladen dolgoročni razvoj občine. Njihova namenska raba se
načeloma ne sme spreminjati; spremembe so mogoče le pod pogoji, ki jih
določa zakonodaja. |
Obvezna izhodišča so:
|
– vsa izhodišča iz
dolgoročnega plana Republike Slovenije 1986–2000 (dopolnjen 1989), ki so
našteta v točki 6.4.4.1. |
– poleg njih pa še:
|
· iz zasnov
kmetijstva in gozdarstva: gozdovi s posebnim pomenom |
· iz zasnov vodnega
gospodarstva: drugi izviri in primarni vodovodi |
· iz zasnov rudnin:
raziskovalni in pridobivalni prostori drugih rudnin |
· iz varstva naravne
in kulturne dediščine: območja in objekti naravne in kulturne dediščine
|
· iz zasnov sanacij:
čistilne naprave |
· iz zasnov naselij
in območij za poselitev: zasnove funkcij naselij v omrežju naselij in:
ureditvena območja naselij |
· iz zasnov
prometnega omrežja: regionalne, lokalne ceste in javne poti |
· iz zasnov
energetskega omrežja: zasnova (35) 20 kV daljnovodov |
· urbanistična
zasnova naselja Zreče. |
V mejah teh območij
in tras, ki so določene v grafičnih prikazih tega dokumenta, se namenska
raba prostora ne sme spreminjati ali se sme spreminjati le pod posebnimi
pogoji, določenimi z zakonom. |
6.4.5. Opredelitve za
uresničevanje prostorskih sestavin planskih aktov Občine Zreče
|
Za uresničevanje
prostorskih sestavin planskih aktov Občine Zreče je odgovorna Občina
Zreče. Osnovni instrumenti za uresničevanje prostorskih sestavin
planskih aktov bodo posebne strokovne podlage – programske zasnove, ki
jih bodo Občina Zreče ter drugi pristojni in zainteresirani za urejanje
prostora in posege v prostor, oblikovali in sprejeli skladno z
usmeritvami iz teh prostorskih sestavin in v katerih bodo konkretizirani
dolgoročni cilji in naloge. |
6.4.5.1. Načini
nadaljnjega urejanja posameznih območij s prostorskimi izvedbenimi akti
|
Posamezna območja
občine bo občina urejala po prostorskih celotah in njihovih delih.
|
A) Prostorski
izvedbeni načrti (PIN) |
Z zazidalnimi načrti
(ZN) bodo določeni pogoji za urejanje pomembnejših delov naselja Zreče,
kjer se na območjih zazidave prepletajo osnovne dejavnosti, za manjša
območja graditve s prevlado ene dejavnosti, za specifične objekte in
ureditve in za območja, kjer je ZN izdelan in sprejet z odlokom, a še ni
v celoti realiziran. Za ureditveno območje KTC Rogla je že izdelan ZN,
ki ostaja obvezno občinsko izhodišče za urejanje tega prostora.
|
Z ureditvenimi načrti
(UN) bodo določeni pogoji za urejanje območij, kjer prevladujejo posegi
v prostor, ki niso graditev, vendar predstavljajo večjo trajno spremembo
prostora (za območje kamnoloma na Stranicah, za območja, ki so
opredeljena za rekreacijo in športne površine ter za podobna območja).
|
Z lokacijskimi načrti
(LN) bodo določeni pogoji za posege – gradnje infrastrukturnih objektov
in naprav, kjer je posledica nova izključna raba prostora, in za posege
– gradnje infrastrukturnih objektov in naprav in ureditev vplivov, kjer
je posledica prekrivajoča raba v vplivnem območju objektov. LN bodo
izdelani za posege v prostor v ureditvenih območjih ter izven njih.
|
B) Prostorski
ureditveni pogoji (PUP) |
S PUP bodo določeni
pogoji za urejanje delov ureditvenih območjih naselij (zgrajeni deli
naselja, kjer je bil PIN že realiziran, deli naselja, kjer bo PIN
izdelan v 2. etapi izdelave in deli naselja, kjer ni predvidena izdelava
PIN). S PUP bodo določeni tudi pogoji za urejanje naselij z
opredeljenimi ureditvenimi območji, brez večjih razvojnih potreb, ki so
bila lahko zaokrožena v naselje oziroma kjer so bila ugotovljena večja
neskladja v odnosu različnih oblik rabe prostora. S PUP bo opredeljeni
tudi pogoji za urejanje odprtega prostora Občine Zreče. |
6.4.5.2. Merila za
ugotavljanje odstopanj od sprejetih prostorskih sestavin planskih aktov,
ki narekujejo postopek spremembe planskih aktov |
Merila za odstopanje
od sprejetih prostorskih sestavin planskih aktov Občine Zreče, ki
narekujejo postopek spremembe planskih aktov, so obvezna izhodišča, ki
so našteta v točki 6.4.4. tega planskega akta, ter bistveni pogoji in
možnosti nadaljnjega družbenoekonomskega in socialnega razvoja Občine
Zreče. |
Če se na predlog
Občine Zreče pojavi družbeno utemeljena potreba za odstopanje od
obveznih izhodišč, ali če obstajajo širši javni interesi, ugotovljeni s
spremembami dolgoročnega plana Republike Slovenije, za odstopanja od
obveznih izhodišč, mora ustrezne spremembe in dopolnitve teh prostorskih
sestavin planskih aktov Občine Zreče obravnavati in sprejeti, po
postopku kot ga določa zakonodaja, Občinski svet Občine Zreče.
|
6.4.5.3. Predlog
dodatnih raziskav, analiz in študij |
Za dopolnjevanje
uresničevanja in spremljanja prostorskih sestavin planskih aktov Občine
Zreče ter za dokončno odločanje o urejanju prostora v postopku priprave
strokovnih podlag za posege v prostor je potrebno pripraviti:
|
– dopolnitev
urbanističnih zasnov s primerjalnimi ocenami urbanih stroškov za območja
mesta Zreče v skladu z zakonom o urejanju prostora in navodilih o
vsebini in metodologiji izdelave strokovnih podlag in prostorskih
sestavin planskih aktov občine, |
– strokovne podlage
za dopolnitev usmeritev za varovanje naravne in kulturne dediščine,
|
– proučitev potreb po
vodi; oskrba s pitno vodo in tehnološko vodo in vodo za potrebe
kmetijstva |
– proučitev možnosti
izgradnje zajezitev in zadrževalnikov ter MHE, |
– proučitev možnosti
uporabe plina za ogrevanje naselij ob trasi plinovoda, |
– agrokarto
kmetijskih potencialov Občine Zreče, |
– opredelitev
nadomestnih kmetijskih zemljišč (po etapah) za tista zemljišča, ki jim
bo spremenjena namembnost zaradi nujnih potreb mesta, naselij in
infrastrukturnih objektov, |
– strokovne podlage
za lokacije čistilnih naprav, |
– proučitev možnosti
cestnih povezav Stranice – Križevec – Zreče, |
– strokovne podlage
za ureditveni načrt kamnoloma Stranice, |
– raziskava rezerv
geotermalne vode in mineralnih surovin na območju Občine Zreče.
|
6.4.5.4. Skupne
naloge s sosednjimi občinami |
Občina Zreče se
obvezuje, da bo tudi po sprejetju prostorskih sestavin planskih aktov
Občine Zreče – v letu 1998, sodelovala pri razreševanju skupnih
problemov na mejnih območjih in v širšem prostoru. Za evidentirane, a ne
razrešene soodvisnosti je potrebno pripraviti skupne strokovne podlage.
Skupno proučevanje prostora bo temeljilo na skupno dogovorjenih
usmeritvah urejanja prostora in varstva okolja, kjer ne poznamo
občinskih mej. |
Skupne naloge pri
usmerjanju prostorskega razvoja s sosednjimi občinami so: |
– določitev
poselitvene strategije in proučitev možnosti oblikovanja manjših
zaposlitvenih jeder na območju Občine Zreče, |
– usklajevanje
namembnosti površin z enotnim regijskim lokacijskim modelom,
|
– turistično
rekreacijsko območje Rogla, kot sestavni del širšega turističnega
rekreacijskega potenciala Pohorje, kjer se prepletajo interesi več
uporabnikov prostora (gozdarstvo, kmetijstvo – pašništvo, naravovarstvo,
turizem, rekreacija) |
– usklajevano
načrtovanje izboljšave kmetijskih zemljišč (melioracije) |
– v okviru celjske
regije določitev lokacije za odlaganje (predelava in deponija) nevarnih
– posebnih odpadkov |
– proučitev možnosti
za skupno regijsko deponijo komunalnih odpadkov |
– zasnova elektro in
telefonskega omrežja na mejnih območjih |
– usklajevano
načrtovanje vodnogospodarskih ureditev ter izkoriščanje vodnih virov
|
– usklajevano
načrtovanje cestnih povezav |
– usklajevanje
morebitne izgradnje – vzpostavitve – železniškega tira Poljčane – Zreče
|
– načrtovanje skupne
čistilne naprave. |
6.4.6. Urbanistična
zasnova naselja Zreče – programske usmeritve |
Urbanistična zasnova
naselja Zreče določa za ureditveno območje naselja Zreče usmeritve za
razvoj naselja in dejavnosti v prostoru, podrobnejšo zasnovo
organizacije dejavnosti in namensko rabo prostora, urbanistično
oblikovalske usmeritve, usmeritve za varstvo naravne in kulturne
dediščine ter varstvo okolja in usmeritve za urejanje območij s
prostorskimi izvedbenimi akti. |
Ureditveno območje
naselja Zreče: |
Ureditveno območje
urbanistične zasnove naselja Zreče zajema prostorsko in funkcionalno
zaključeno območje mesta Zreče. Naselje leži na terasi med reko Dravinjo
na severovzhodni strani ter potokom Koprivnico na jugozahodni strani.
Razteza se od Dobrave na jugovzhodni strani do zožitve doline Dravinje
med Loško goro in severozahodnim obronkom Brinjeve gore. K ureditvenemu
območju mesta Zreče sta opredeljeni tudi prostorsko ločeni ureditveni
območji Zreče – Lorger, ob izlivu Sopočnice v Dravinjo, ter območje
novega pokopališča, na vzpetini zahodno od Koprivnice. Ureditveno
območje urbanističnih zasnov naselja Zreče meri okrog 187,96ha (Zreče:
138,76ha, Zreče-Lorger: 6,85ha, novo pokopališče: 2,35ha). |
Dolgoročne usmeritve
za razvoj naselja in dejavnosti |
so naslednje:
|
Ocene sprejemljivosti
prostora dopuščajo povečanje števila prebivalcev za okrog 1400 oziroma
na ocenjeno skupno število 4410 prebivalcev. |
Racionalna in
optimalna raba prostora znotraj ureditvenega območja naselja Zreče s
prenovo posameznih območij in delno širitvijo površin za poselitev v
smeri proti jugovzhodu – Dobrava in Radana vas. |
Razvijanje vloge Zreč
kot središče občinskega in ožjega regionalnega pomena ob vzporedni
krepitvi vloge naselja kot zdraviliško turističnega središča s
poudarjenim razvojem oskrbnih, storitvenih, družbenih in zdraviliško
turističnih dejavnosti znotraj obstoječih centralnih in zdraviliško
turističnih območij naselja Zreče. |
Prenova, zapolnitve,
in optimalna raba obstoječih površin za stanovanja ter uravnotežena
širitev stanovanjske gradnje na za to načrtovane površine na
jugovzhodnem predelu Zreč, na območju Dobrave. Prenova stavbnega fonda
ter na določenih območjih dopolnitve osnovne stanovanjske funkcije s
funkcijami, ki so pomembne za razvoj zdraviliško turističnih dejavnosti.
|
Prenova obstoječih
proizvodnih con v osrednjem delu naselja (Zg. Zreče) predvsem s
prehajanjem na proizvodne postopke, ki so za okolje manj moteči, ter s
prenovo gradbenega fonda in preurejanjem obstoječih zunanjih površin
znotraj proizvodnih območij. Razširitev obstoječega proizvodnega območja
UNIOR II v smeri proti Radani vasi ter postopno prestavljanje
proizvodnje v novo območje. |
Prenova in razširitev
območij za šport in rekreacijo na predelu športnega stadiona ter na
območju načrtovanih zadrževalnikov na Koprivnici. Ohranitev sedanjih in
urejanje novih zelenih površin in mestnih gozdov s poudarkom na zaščitni
in oblikovno krajinski funkciji zelenja v mestu. |
Sanacija prometnega
omrežja v naselju s preusmerjanjem tranzitnega prometa (v smeri proti
Rogli) izven centralnih predelov naselja; izboljšanje peš povezav med
posameznimi deli naselja ter predvsem z območji za rekreacijo ter
preostalimi deli naselja; urejanje sprehajalnih poti v območjih, ki so
prednostno opredeljena kot zdraviliško turistična; organizacija površin
za mirujoč promet. |
Sanacija in nadaljnje
urejanje komunalne in energetske infrastrukture ter infrastrukture zvez
ob upoštevanju ekoloških sanacij in varovanj. |
Podrejanje vseh
posegov pogojem varovanja okolja ter sanaciji obstoječih virov
onesnaževanja in motenj v okolju. |
Zasnova organizacije
dejavnosti v prostoru: |
Stanovanja:
|
Gradnja
večstanovanjskih objektov je načrtovana v jugovzhodnem delu ureditvenega
območja naselja Zreče (S29), med obstoječim centrom naselja ter
regionalno cesto R3701 Zreče – Rogla, na osnovi že pripravljenega
zazidalnega načrta. |
Gradnja individualnih
stanovanjskih objektov bo potekala v opredeljenih območjih za
stanovanjsko gradnjo predvsem na Dobravi (S30 in S31). Znaten delež
individualne stanovanjske gradnje je predviden z zapolnitvami v okviru
obstoječih stanovanjskih območij. V vseh obstoječih stanovanjskih
območjih je dovoljena prenova obstoječih stanovanjskih enot ter s tem
izboljšanje kvalitete stanovanj. |
Oskrbne, storitvene
in družbene dejavnosti (centralne dejavnosti): |
Razvoj centralnih
dejavnosti bo potekal znotraj obstoječih območij: C1 in C2 (Zg. Zreče),
C3 (šolsko območje s cerkvijo), C4 in C5 (novi centralni del mesta
Zreče). Za območje Zg. Zreč je predvidena predvsem kvalitetna prenova
obstoječih objektov in površin, na območju novega centra mesta pa
nadaljevanje izgradnje objektov in urejanja površin skladno z
usmeritvami iz veljavnih prostorskih izvedbenih načrtov. |
Zdraviliško
turistične dejavnosti: |
Poleg razvijanja
centralnih dejavnosti je kot najpomembnejše za razvoj Zreč opredeljeno
dograjevanje in urejanje območij za zdraviliško turistične dejavnosti
ter s tem krepitev te funkcije naselja. Razvoj zdraviliško turističnih
dejavnosti je načrtovan v območjih jugozahodno ob centru Zreč (C6 in
C7). |
Proizvodne
dejavnosti: |
Za obstoječa območja
proizvodnih dejavnosti (P1, P2, P3) v osrednjem delu naselja je
predvidena prenova obstoječih objektov in površin, obenem pa postopno
prestavljanje proizvodnje predvsem iz območij P2 in P3 v proizvodna
območja na jugozahodnem obrobju ureditvenega območja (P5, P7 in P8). Za
proizvodno območje Comet (P1) je načrtovana širitev proti severozahodu
(P6). |
Obrtno proizvodne
dejavnosti: |
Za gradnjo objektov
za obrtno proizvodne dejavnosti je opredeljenih več manjših obrtno
proizvodnih območij, ki so razporejena večinoma ob proizvodnih območjih.
Za že zazidana obrtno proizvodna območja (O1, 02) v Zg. Zrečah in (O3) v
območju Zreče – Lorger je predvidena prenova objektov in površin,
novogradnja pa je opredeljena v štirih še nezazidanih območjih (O4 do
O7). |
Območja za šport in
rekreacijo: |
Večje območje za
šport in rekreacijo predstavlja območje stadiona NK Zreče na ravnici ob
levem bregu Dravinje (R1); načrtovana je razširitev območja (R2).
Ureditve bodo izhajale iz ureditvenega načrta za to območje. Drugo večje
športno rekreacijsko območje je predvideno ob načrtovanih zadrževalnikih
na Koprivnici (R3). |
Zelene površine:
|
Vse zelene površine
ter mestni gozdovi (D1 do D18) morajo načeloma ohranjati svojo
namembnost ter na njih ni predvidena gradnja; enako velja za ves obvodni
prostor ob Dravinji. Za površine parkovnega značaja je predvidena
sanacija. Pri urejanju zelenih površin je potrebno poudarjati njihovo
vizualno, razmejitveno, označevalsko ter bivalno estetsko vlogo v
prostoru. V ureditveno območje naselja sta zajeti tudi dve manjši
območji najboljših kmetijskih zemljišč (1a in 1b), ki se jima raba ne
sme spreminjati, dolgoročno pa predstavljata možnost za širitev
dejavnosti v naselju Zreče. |
Promet: |
Ureditveno območje
naselja Zreče je prometno dostopno iz regionalne ceste R2430 Maribor –
Celje, ki poteka jugozahodno od ureditvenega območja naselja Zreče, z
odcepom v križišču pri Ulipiju. |
Dve glavni prometnici
potekata skozi ureditveno območje vzporedno v smeri od jugovzhoda proti
severozahodu: cesta na terasi skozi center Zreč ter cesta po dolini ob
Dravinji. Obstoječe cestno omrežje zadovoljivo povezuje najbližja
naselja z mestom. Notranja mreža lokalnih cest je bila grajena na osnovi
premišljenih usmeritev iz zazidalnih in drugih ureditvenih načrtov.
Sestavni del prometne zasnove so tudi ureditve površin za parkiranje
osebnih avtomobilov. Znotraj naselja so predvidene rekonstrukcije
cestnih elementov (križišča, priključki lokalnih internih dovozov na
lokalne ceste) ter dodatne ureditve hodnikov za pešce za zagotovitev
varnega peš prometa. Posebne ločene kolesarske steze niso predvidene.
|
Pri izgradnji
cestnega omrežja je potrebno upoštevati: vse prometne površine se
izvedejo v asfaltu, razen v primeru posebnih zahtev; vsak objekt mora
imeti urejen dovoz do lokalne ceste; odmik objektov od lokalne ceste
mora znašati min. 5,0m; glede na dejavnost v objektu je potrebno
zagotoviti ustrezno število parkirnih mest; pri rekonstrukciji
obstoječih cest je potrebno upoštevati elemente podane v lokacijskih
načrtih oziroma v lokacijskih dokumentacijah. Za gradnjo novih objektov
v varovalnem pasu cest so investitorji dolžni pridobiti soglasje
upravljavca; pri lokalni cesti se upošteva pas v širini 10m od osi
ceste. |
V urbanistični
zasnovi naselja Zreče je upoštevana možnost za ponovno vzpostavitev
železniške proge Poljčane – Zreče, katere koridor poteka po trasi
opuščene ozkotirne železniške proge. V zasnovah prometnega omrežja je
proga opredeljena kot železniška proga za medmestni in primestni promet.
|
Komunalna, energetska
infrastruktura in zveze: |
Za ureditveno območje
je predviden ločen sistem odvajanja odplak. Za naselje Zreče bo dograjen
kolektor s sekundarno mrežo kanalizacije. Kolektor bo navezan na
predvideno čistilno napravo na lokaciji pod Radano vasjo. |
Izgradnja omrežja za
odvod in čiščenje odplak ter dograjevanje kanalizacijskega sistema za
širše območje bo potekalo na osnovi podrobnejših lokacijskih načrtov. Za
vsa predvidena območja, kjer bo potekala novogradnja, je potrebno
zagotoviti vodovodne priključke za pitno vodo in za zagotovitev požarne
varnosti. Lociranje in izgradnja kanalizacijskega in vodovodnega omrežja
morata biti usklajeni z upravljavci vodovoda, kanalizacije in čistilne
naprave. Ravnanje z odpadki bo potekalo skladno z občinskim odlokom o
ravnanju z odpadki. |
Za oskrbo z
električno energijo je predvidena ureditev visokonapetostnega in
nizkonapetostnega kabelskega razvoda na osnovi prostorskih izvedbenih
aktov za posamezna območja urejanja. Za celotno ureditveno območje je
predvidena dograditev omrežja javne razsvetljave. |
Telefonsko omrežje in
omrežje CATV bo dograjevano skladno s potrebami v vseh opredeljenih
območjih za gradnjo znotraj ureditvenega območja naselja Zreče.
|
V delu ureditvenega
območja naselja Zreče, na območjih večstanovanjske (blokovne) gradnje,
je ogrevanje objektov zagotovljeno iz toplovodnega omrežja iz centralne
kotlovnice. Za območje mesta Zreče je predvidena izgradnja plinovodnega
omrežja za široko potrošnjo, kar bo omogočilo ogrevanje preostalih delov
ureditvenega območja naselja tudi na ta način. |
Zasnova namenske rabe
prostora: |
Ureditveno območje
naselja Zreče je opredeljeno kot območje stavbnih zemljišč (razen dveh
območij najboljših kmetijskih zemljišč, ki so znotraj ureditvenega
območja) z naslednjimi osnovnimi rabami – prevladujočimi namembnostmi: |
------------------------------------------------------------------------------------------ |
Območje
Prevladujoča Velikost / ha Predv. število |
oznaka
namembnost skupaj nezazidano stan.
preb. |
% |
------------------------------------------------------------------------------------------ |
S
Območja za stanovanja 75,19 26,39 238-430
1145-1416 |
40% |
C
Območja za oskrbne in 24,64 |
storitvene dejavnosti 13% |
(centralne dejavnosti) |
P
Območja za proizvodne 22,05 4,84 |
dejavnosti 11,7% |
O
Območja za obrtno 6,92 5,03 |
proizvodne dejavnosti 3,7% |
R
Območja za šport in 18,49 16,20 |
rekreacijo 9,8% |
D
Druge površine 35,50 |
(načeloma ni dovoljena 19,0% |
sprememba namembnosti) |
Po
Območja pokopališč 2,30 |
1,2% |
1
Kmetijska zemljišča 3,00 |
1,6% |
Ureditveno
območje 187,96 52,46 |
urbanističnih
zasnov 100,0% |
naselja Zreče |
------------------------------------------------------------------------------------------ |
Urbanistično
oblikovalske usmeritve: |
Stanovanjska območja:
|
Za vsa stanovanjska
območja individualne gradnje velja načeloma možnost gradnje prizidkov in
adaptacije obstoječih objektov ob upoštevanju usmeritev za zazidanost
parcele (60:40), usmeritev glede sprememb namembnosti objektov
(ohranjati je primarno stanovanjsko funkcijo območij, nova, dodana
dejavnost ne sme motiti okolja) ter usmeritev za oblikovanje objektov
(podrediti obstoječim, kvalitetnim, sosednjim objektom). |
V stanovanjskih
območjih individualne gradnje S1 do S4, S6, S9 do S10, S20 do S21 in S23
je dovoljena nova gradnja objektov kot zapolnitev med objekti, pri čemer
je potrebno racionalno uporabiti razpoložljivo zemljišče (velikost
parcel od 500m2 do največ 800m2). |
V območjih S26 in S27
je dovoljena gradnja novih objektov na osnovi predhodno izdelanih
strokovnih podlag, s katerimi mora biti zagotovljena smotrna raba
razpoložljivega zemljišča. |
V območjih
individualne in večstanovanjske gradnje S25 in S28 do S31 bodo
upoštevani urbanistično oblikovalski pogoji iz zazidalnih načrtov za
posamezna območja urejanja. |
Centralna območja
naselja (za oskrbne, storitvene in družbene dejavnosti): |
Zazidalna zasnova in
oblikovanje objektov v območjih centralnih dejavnosti morajo biti
opredeljeni v prostorskih izvedbenih načrtih, ki izhajajo iz usmeritev
teh urbanističnih zasnov, za posamezna območja urejanja. |
V opredeljenih
obstoječih in razširjenih območjih za centralne dejavnosti so v objektih
možne dejavnosti centralne dejavnosti (praviloma v parterju) dopolnjene
s servisno-storitvenimi dejavnostmi, turistične in dejavnosti za
zdraviliški turizem, stanovanja (praviloma v etaži oziroma mansardi).
Oblikovanje objektov in ureditvena zasnova morata odražati funkcijo
posameznih objektov in celotnega območja urejanja, pri čemer je pri
posegih v grajeno strukturo naselja potrebno ohranjati kvalitetno
arhitekturo naselja, kjer ta obstaja, in si prizadevati za izboljšanje
neustreznosti dosedanjih posegov. |
Pri lociranju novih
objektov, pri dozidavah in nadzidavah obstoječih objektov je potrebno
upoštevati značilen vzorec poselitve v naselju in značilnosti okoliške
arhitekture; zagotoviti je potrebno ustrezne odmike od lokalnih cest,
parcelnih mej ter sosednjih objektov s pogojem, da zazidanost parcele ne
presega 60% razpoložljivega zemljišča. |
Višinske in tlorisne
gabarite ter etažnost je potrebno prilagajati gabaritom obstoječe
zazidave s tem da so podrejeni dominantam naselja. |
Začasni objekti za
morebitne sezonske prireditve in druge vrste turistične ponudbe morajo
biti locirani tako, da ne ovirajo drugih dejavnosti v prostoru in da
niso locirani v varovanih območjih. |
Območja za proizvodne
in obrtno proizvodne dejavnosti: |
za vsa območja velja,
da so zaključene celote. Vsi posegi morajo biti odraz funkcije objektov
oziroma celotnega območja z upoštevanjem novih tehnoloških dognanj glede
načina gradenj kot tudi tehnoloških postopkov, ob strogem upoštevanju
pogojev za varovanje okolja. |
Usmeritve za varstvo
naravne in kulturne dediščine ter za varstvo okolja |
Za vse posege v
območjih zavarovanih objektov naravne in kulturne dediščine je potrebno
pridobiti pogoje in soglasje pristojnega Zavoda za varstvo naravne in
kulturne dediščine. |
V prostorskih
izvedbenih načrtih (PIN) in prostorski ureditvenih pogojih za posamezna
območja urejanja je obvezna opredelitev ustreznih krajinskih ureditev
ter pogoje za varstvo okolja znotraj mej posameznih območij urejanja
oziroma v celotnem ureditvenem območju naselja Zreče in širše.
|
Usmeritve za urejanje
območij s prostorskimi izvedbenimi načrti (PIN) in prostorskimi
ureditvenimi pogoji (PUP) |
Posamezna območja
urejanja znotraj ureditvenega območja naselja Zreče bodo urejena s PIN
in PUP, ki so že izdelani in sprejeti oziroma morajo biti izdelani na
osnovi usmeritev iz teh urbanističnih zasnov: |
ZN (zazidalni načrti)
za območja urejanja: S2b del, S12 del, S15, S16, S17del, S19, S25, S28,
S30, S31, C5, C6, C7 in C8, P6 in D15, P5, P7 in P8, O7, R3, D9 in D11.
|
UN (ureditveni
načrti) za območja urejanja: S1 in D18, R1 in R2, S23, S32, O3 in O7.
|
PUP (prostorski
ureditveni pogoji) za ves preostali del ureditvenega območja naselja
Zreče. |
LN (lokacijski
načrti): za posege – gradnje infrastrukturnih objektov in naprav, kjer
je posledica nova izključna raba prostora, in za posege – gradnje
infrastrukturnih objektov in naprav in ureditev vplivov, kjer je
posledica prekrivajoča raba v vplivnem območju objektov. |
2) Spremembe in
dopolnitve kartografskega dela dolgoročnega plana se izvedejo zaradi
ustanovitve nove Občine Zreče ter razdelitve prejšnje občine Slovenske
Konjice na tri samostojne občinske enote. |
Vsebina spremenjenega
in dopolnjenega kartografskega dela dolgoročnega plana je naslednja: |
Vsebina Merilo |
------------------------------------------------------------------ |
list
a/ Naslovnica |
list
b/ Vsebina |
list št.
1 Zasnova kmetijstva in gozdarstva |
(tema 1) 1:25000 |
list št.
2 Zasnova vodnega gospodarstva |
(tema 2) 1:25000 |
list št.
3 Zasnova rudnin (tema 3) 1:25000 |
list št.
4 Zasnova naravne in kulturne |
dediščine (tema 4) 1:25000 |
list št.
5 Zasnova rekreacije v naravnem |
okolju (tema 5) 1:25000 |
list št.
6 Zasnova sanacij (tema 6) 1:25000 |
list št.
7 Zasnova naselij in območij za |
poselitev (tema 7) 1:25000 |
list št.
8 Zasnova prometnega omrežja |
(tema 8) 1:25000 |
list št.
9 Zasnova omrežja zvez (tema 9) 1:25000 |
list št.
10 Zasnova energetskega omrežja |
(tema 10) 1:25000 |
list št.
11 Zasnova območij za obrambo in |
zaščito (tema11) 1:25000 |
list št.
12 Zasnova načinov urejanja prostora |
(tema 12) 1:25000 |
list št.
13 Zasnova osnovne rabe prostora |
občine Zreče (tema 13) 1:25000 |
lista št.
14 Urbanistična zasnova naselja |
Zreče (tema 14) : |
14.1 Zasnova namenske rabe prostora |
(tema 14a) 1:5000 |
14.2 Zasnova načinov urejanja prostora |
(tema 14b) 1:5000 |
list št.
15 Območja za poselitev (tema 7) |
- montaža kart TTN5 1:5000 |
----------------------------------------------------------------- |
(3) V kartografski
dokumentaciji k dolgoročnemu planu se vsebina kart ustrezno spremeni in
dopolni: |
Vsebina spremenjenega
in dopolnjenega dela kartografske dokumentacije je naslednja: |
list a)
Naslovnica |
list b)
Vsebina |
list št. 1
Preglednica vezave listov PKN5 1:25000 |
list št. 2
PKN5 - Ruše 31, 32 (montaža) 1:5000 |
list št. 3
PKN5 - Ruše 41 1:5000 |
list št. 4
PKN5 - Ruše 42 1:5000 |
list št. 5
PKN5 - Slovenska Bistrica 2 1:5000 |
list št. 6
PKN5 - Slovenska Bistrica 3 1:5000 |
list št. 7
PKN5 - Slovenska Bistrica 4 1:5000 |
list št. 8
PKN5 - Slovenska Bistrica 5 1:5000 |
list št. 9
PKN5 - Slovenska Bistrica 12 1:5000 |
list št. 10
PKN5 - Slovenska Bistrica 13 1:5000 |
list št. 11
PKN5 - Slovenska Bistrica 14 1:5000 |
list št. 12
PKN5 - Slovenska Bistrica 15 1:5000 |
list št. 13
PKN5 - Slovenska Bistrica 22 1:5000 |
list št. 14
PKN5 - Slovenska Bistrica 23 1:5000 |
list št. 15
PKN5 - Slovenska Bistrica 24 1:5000 |
list št. 16
PKN5 - Slovenska Bistrica 25 1:5000 |
list št. 17
PKN5 - Slovenska Bistrica 32 1:5000 |
list št. 18
PKN5 - Slovenska Bistrica 33 1:5000 |
list št. 19
PKN5 - Slovenska Bistrica 34 1:5000 |
list št. 20
PKN5 - Slovenska Bistrica 35 1:5000 |
list št. 21
PKN5 - Slovenska Bistrica 42, 43 |
(montaža) 1:5000 |
list št. 22
Legenda za liste št. 2 do št. 21 |
3. člen |
(1) Besedilo
srednjeročnega družbenega plana se v točki: 10. Prostorski razvoj v
celoti nadomesti z besedilom iz točke 1) iz 2. člena tega odloka.
|
(2) Kartografski del
srednjeročnega družbenega plana se v celoti nadomesti s kartografskim
delom, katerega vsebina je navedena v točki 2) iz 2. člena tega odloka.
|
(3) Kartografska
dokumentacija k srednjeročnemu družbenemu planu se v celoti nadomesti s
kartografsko dokumentacijo, katere vsebina je navedena v točki 3) iz 2.
člena tega odloka. |
4. člen |
Ta odlok začne
veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št. 350-03-03/97/98-2 |
Zreče, dne 5. julija
1999. |
|
Župan |
Občine Zreče
|
Jože Košir l. r. |