Na
podlagi 64. člena Zakona o lokalni samoupravi
- ZLS (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 27/08-odl. US, 76/08, 79/09,
51/10, 84/10-odl. US, 40/12-ZUJF, 14/15-ZUUJFO in 76/16-odl. US) je
Občinski svet Občine Markovci na svoji 17. redni seji, dne 27. 9. 2017,
sprejel |
|
STATUT |
OBČINE MARKOVCI |
|
I. Splošne določbe
|
|
1. člen |
(1) Občina Markovci (v nadaljevanju:
občina) je samoupravna lokalna skupnost, ustanovljena z zakonom na
območju naslednjih naselij: |
1. Borovci, |
2. Bukovci, |
3. Markovci, |
4. Nova vas pri Markovcih, |
5. Prvenci, |
6. Sobetinci, |
7. Stojnci, |
8. Strelci, |
9. Zabovci. |
(2) Sedež občine je v Markovcih, Markovci
43. |
(3) Občina je pravna oseba javnega prava s
pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami
premoženja. |
(4) Občino predstavlja in zastopa župan. |
(5) Območje, ime in sedež občine se lahko
spremeni z zakonom po postopku, ki ga določa zakon. |
(6) Območja in imena naselij v občini se v
skladu z zakonom spremenijo z občinskim odlokom. |
|
2. člen |
(1) Na območju občine so kot ožji deli
občine ustanovljene vaške skupnosti. Naloge, organizacija in delovanje
ter pravni status ožjih delov občine so določeni s tem statutom in
odlokom občine. |
(2) Imena in območja ožjih delov občine so: |
1. Vaška skupnost Borovci, ki obsega
naselje Borovci, |
2. Vaška skupnost Bukovci, ki obsega
naselje Bukovci, |
3. Vaška skupnost Markovci, ki obsega
naselje Markovci, |
4. Vaška skupnost Nova vas pri
Markovcih, ki obsega naselje Nova vas pri Markovcih, |
5. Vaška skupnost Prvenci, ki obsega
naselje Prvenci, |
6. Vaška skupnost Sobetinci, ki obsega
naselje Sobetinci, |
7. Vaška skupnost Stojnci, ki obsega
naselje Stojnci, |
8. Vaška skupnost Strelci, ki obsega
naselje Strelci, |
9. Vaška skupnost Zabovci, ki obsega
naselje Zabovci. |
(3) Vaške skupnosti nimajo organa, tj.
sveta ožjega dela občine, temveč vaške odbore kot posvetovalna telesa. |
|
3. člen |
(1) Občina v okviru ustave in zakona
samostojno ureja in opravlja naloge, določene z zakonom ter naloge,
določene s predpisi občine na podlagi zakona. |
(2) Občina lahko opravlja posamezne naloge
iz državne pristojnosti, če država za to zagotovi potrebna sredstva. |
|
4. člen |
(1) Osebe, ki imajo na območju občine
stalno prebivališče, so občani. |
(2) Občani odločajo o lokalnih javnih
zadevah po organih občine, ki jih volijo na podlagi splošne in enake
volilne pravice na svobodnih volitvah s tajnim glasovanjem ter v drugih
organih v skladu s tem statutom. |
(3) Občani sodelujejo pri upravljanju
lokalnih javnih zadev tudi na zborih občanov, z referendumom in ljudsko
iniciativo. |
(4) Na osnovi odločitve organov občine se
lahko v posamezne oblike odločanja vključijo tudi osebe, ki imajo v
občini začasno prebivališče, in osebe, ki so lastniki zemljišč in drugih
nepremičnin na območju občine. |
|
5. člen |
(1) Občina pri uresničevanju skupnih nalog
sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami, širšimi lokalnimi skupnostmi
in državo. |
(2) Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi
skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih
skupnosti. |
(3) Občina sodeluje z drugimi občinami po
načelih prostovoljnosti in solidarnosti in lahko v ta namen z njimi
združuje sredstva, ustanavlja skupne organe ter organe skupne občinske
uprave, javne sklade, javne zavode in javna podjetja. |
(4) Občine se zaradi predstavljanja in
uveljavljanja lokalne samouprave ter usklajevanja in skupnega
zagotavljanja skupnih interesov združujejo v združenja. |
|
6. člen |
(1) Občina ima grb, zastavo, himno,
župansko verigo in praznik, katerih oblika, vsebina in uporaba se določi
z odlokom. |
(2) Občina ima žig, ki je okrogle oblike.
Žig ima v zunanjem krogu na zgornji polovici napis: OBČINA MARKOVCI, v
notranjem krogu pa naziv organa občine - Občinski svet; Župan; Nadzorni
odbor; Občinska uprava; Volilna komisija. V sredini žiga je grb občine. |
(3) Velikost, uporabo in hrambo žiga občine
določi župan s sklepom. |
(4) Za prispevek k razvoju občine podeljuje
občina zaslužnim občanom, organizacijam in drugim občinska priznanja in
nagrade, v skladu s posebnim odlokom. |
|
II. Naloge občine |
|
7. člen |
Občina samostojno opravlja lokalne zadeve
javnega pomena (izvirne naloge), določene z zakonom in s tem statutom,
zlasti pa: |
1. Normativno ureja lokalne zadeve javnega
pomena tako, da: |
·
sprejema statut in druge
predpise občine, |
·
sprejema proračun in
zaključni račun občine, |
·
načrtuje prostorski razvoj
ter sprejema prostorske akte, |
·
predpisuje davke in prispevke
iz svoje pristojnosti. |
2. Upravlja občinsko premoženje tako, da: |
·
ureja način in pogoje
upravljanja z občinskim premoženjem, |
·
pridobiva in razpolaga z
vsemi vrstami premoženja, |
·
sklepa pogodbe o pridobitvi
in odtujitvi nepremičnin in premičnin in |
·
sestavlja premoženjsko
bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja. |
3. Omogoča pogoje za gospodarski razvoj
občine tako, da: |
·
spremlja in analizira
gospodarske rezultate v občini, |
·
sprejema prostorske akte, ki
omogočajo in pospešujejo razvoj gospodarstva v občini, |
·
pospešuje gospodarski razvoj, |
·
sodeluje z gospodarskimi
subjekti in v okviru interesov in nalog občine pomaga gospodarskim
subjektom pri razreševanju gospodarskih problemov, |
·
z javnimi sredstvi, v skladu
s predpisi, pospešuje razvoj gospodarskih panog oz. gospodarskih
subjektov. |
4. Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in
skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj tako, da: |
·
v prostorskih aktih predvidi
gradnjo stanovanjskih objektov, |
·
sprejema dolgoročni in
kratkoročni stanovanjski program občine, |
·
spremlja in analizira stanje
na stanovanjskem področju občine, |
·
spremlja ponudbo in
povpraševanje stanovanj v občini ter se vključuje v stanovanjski trg, |
·
gradi stanovanja za socialno
ogrožene in prenavlja objekte, ki so primerni za ureditev stanovanj, |
·
v skladu s predpisi omogoča
občanom najemanje kreditov za nakup, gradnjo in prenovo stanovanj in |
·
sodeluje z gospodarskimi
družbami, zavodi in drugimi institucijami pri razreševanju stanovanjske
problematike občanov. |
5. Skrbi za lokalne javne službe tako, da: |
·
zagotavlja izvajanje obveznih
in izbirnih lokalnih javnih služb v skladu z zakonom, |
·
nadzira delovanje lokalnih
javnih služb, |
·
gradi in vzdržuje komunalne
objekte in naprave. |
6. Zagotavlja in pospešuje
vzgojno-izobraževalno in zdravstveno dejavnost tako, da: |
·
ustanovi
vzgojno-izobraževalni (javna osnovna šola in javni vrtec), zdravstveni
zavod in v skladu z zakonom zagotavlja pogoje za njegovo delovanje, |
·
v skladu z zakoni, ki urejajo
to področje, zagotavlja sredstva za izvajanje teh dejavnosti in v okviru
finančnih možnosti omogoča izvajanje nadstandardnih programov, |
·
sodeluje z
vzgojno-izobraževalnim zavodom in zdravstvenim zavodom, |
·
z različnimi ukrepi pospešuje
vzgojno-izobraževalno dejavnost in zdravstveno varstvo občanov, |
·
ustvarja pogoje za
izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za kvaliteto
življenja njenih prebivalcev. |
7. Pospešuje službe socialnega skrbstva,
predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno
ogrožene, invalide in ostarele tako, da: |
·
spremlja stanje na tem
področju, |
·
pristojnim organom in
institucijam predlaga določene ukrepe na tem področju, |
·
sodeluje s centrom za
socialno delo, javnimi zavodi in drugimi pristojnimi organi in
institucijami, |
·
lahko podeljuje denarne
pomoči in simbolične nagrade ob posebnih priložnostih ali obletnicah
občanov. |
8. Pospešuje raziskovalno, kulturno in
društveno dejavnost ter razvoj športa in rekreacije tako, da: |
·
omogoča dostopnost kulturnih
programov, skrbi za kulturno dediščino na svojem območju, |
·
določa občinski program
športa, |
·
zagotavlja splošno
izobraževalno knjižnično dejavnost, |
·
z dotacijami spodbuja te
dejavnosti in |
·
sodeluje z društvi in jih
vključuje v programe aktivnosti občine. |
9. Skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih
virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in
opravlja druge dejavnosti varstva okolja tako, da: |
·
izvaja naloge, ki jih
določajo zakon, uredbe in drugi predpisi s področja varstva okolja, |
·
spremlja stanje na tem
področju in v okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe, s katerimi
zagotavlja varstvo okolja, |
·
sprejema splošne akte, s
katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo okolja, |
·
sodeluje s pristojnimi
inšpekcijskimi organi in jih obvešča o ugotovljenih nepravilnostih, |
·
z drugimi ukrepi pospešuje
varstvo okolja v občini. |
10. Upravlja, gradi in vzdržuje: |
·
lokalne javne ceste in druge
javne poti, |
·
površine za pešce in
kolesarje, |
·
igrišča za šport in
rekreacijo ter otroška igrišča, |
·
javne parkirne prostore,
parke, trge in druge javne površine ter |
·
zagotavlja varnost v cestnem
prometu na občinskih cestah in ureja promet v občini. |
11. Skrbi za požarno varnost in varnost
občanov v primeru elementarnih in drugih nesreč tako, da v skladu z
merili in normativi: |
·
organizira reševalno pomoč v
požarih, |
·
organizira obveščanje,
alarmiranje, pomoč in reševanje za primere elementarnih in drugih
nesreč, |
·
zagotavlja sredstva za
organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne varnosti in varstva pred
naravnimi nesrečami, |
·
zagotavlja sredstva za
odpravo posledic elementarnih in drugih naravnih nesreč, |
·
sodeluje z občinskim
poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno zaščito ter spremlja
njihovo delo, |
·
opravlja druge naloge, ki
pripomorejo k boljši požarni varnosti in varstvu pred elementarnimi in
drugimi nesrečami. |
12. Ureja javni red v občini tako, da: |
·
sprejema ustrezne splošne
akte, |
·
določa prekrške in globe za
prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine, |
·
ureja lokalni promet in
določa prometno ureditev, |
·
organizira občinsko
redarstvo, |
·
izvaja nadzorstvo nad javnimi
prireditvami, |
·
opravlja inšpekcijsko
nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s
katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače
določeno, |
·
opravlja druge naloge v
okviru teh pristojnosti. |
|
8. člen |
V okviru lokalnih zadev javnega pomena
občina opravlja tudi naloge, ki se nanašajo na: |
a. ugotavljanje javnega interesa za
uresničevanje predkupnih pravic občine v skladu z zakonom in v primeru
razlastitve nepremičnin za potrebe občine, |
b. določanje namembnosti prostora, |
c. gospodarjenje s stavbnimi zemljišči
in določanje pogojev za njihovo uporabo, |
d. evidenco občinskih zemljišč in
drugega premoženja, |
e. zagotavljanje varstva naravnih in
kulturnih spomenikov v sodelovanju s pristojnimi institucijami, |
f. mrliško ogledno službo in |
g. ureja druge lokalne zadeve javnega
pomena. |
|
9. člen |
(1) Občina opravlja statistične, evidenčne
in analitične naloge za svoje potrebe. |
(2) Občina obdeluje podatke, ki jih
potrebuje za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti in jih pridobi v
skladu z zakonom. |
(3) Za potrebe iz prvega odstavka tega
člena pridobiva občina od upravljavcev zbirk podatke o fizičnih osebah,
ki imajo v občini stalno ali začasno prebivališče in o fizičnih osebah,
ki imajo v občini nepremičnine, ter podatke o pravnih osebah, ki imajo
sedež in premoženje oziroma del premoženja v občini. |
(4) Od upravljavca Centralnega registra
prebivalstva lahko občina za potrebe izvajanja svojih nalog pridobiva
osebne podatke v skladu z zakonom. Osebne podatke lahko pridobi občina v
pisni obliki, na magnetnih medijih, po elektronski pošti, za fizične
osebe, ki imajo v občini stalno ali začasno prebivališče, pa tudi
neposredno preko računalniške povezave. Za pridobivanje podatkov
neposredno preko računalniške povezave je potrebno dovoljenje
pristojnega ministra. |
|
III. Organi občine |
|
1. Skupne določbe |
|
10. člen |
(1) Organi občine so: |
·
občinski svet, |
·
župan in |
·
nadzorni odbor občine. |
(2) Občina ima volilno komisijo kot
samostojni in neodvisni občinski organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih
volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za izvedbo
volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov. |
(3) Občina ima tudi druge organe, katerih
ustanovitev in naloge določa zakon. |
(4) Volitve oziroma imenovanja organov
občine oziroma članov občinskih organov se izvajajo v skladu z zakonom
in s tem statutom. |
(5) Člani občinskega sveta, župan in
podžupan so občinski funkcionarji. |
|
11. člen |
(1) Občina ima občinsko upravo, ki v skladu
z zakonom, statutom in splošnimi akti občine opravlja upravne,
strokovne, pospeševalne in razvojne naloge ter naloge v zvezi z
zagotavljanjem javnih služb iz občinske pristojnosti. |
(2) Občinska uprava odloča o upravnih
stvareh iz občinske pristojnosti na prvi stopnji ter opravlja
inšpekcijske naloge in naloge občinskega redarstva oziroma drugih služb
nadzora. |
(3) Občinska uprava opravlja strokovna,
organizacijska in administrativna opravila za občinske organe in organe
ožjih delov občin. |
(4) Občinsko upravo lahko sestavljajo
notranje organizacijske enote in organi občinske uprave. Organe občinske
uprave ustanovi občinski svet z odlokom, s katerim določi tudi njihovo
notranjo organizacijo in delovno področje. |
(5) Občinsko upravo vodi direktor-ica
občinske uprave (v nadaljevanju: direktor občinske uprave), usmerja in
nadzoruje pa jo župan. |
|
12. člen |
Če ni v zakonu ali tem statutu drugače
določeno, lahko organi občine, ki delajo na sejah, sprejemajo odločitve,
če je na seji navzoča večina članov organa občine. |
|
13. člen |
(1) Delo organov občine je javno. |
(2) Javnost dela se zagotavlja z
obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, predvsem pa z uradnim
objavljanjem splošnih aktov občine, z navzočnostjo občanov in
predstavnikov sredstev javnega obveščanja na javnih sejah občinskih
organov, z vpogledom v dokumentacijo in gradiva, ki so podlaga za
odločanje občinskih organov. |
(3) Način zagotavljanja javnosti dela
občinskih organov, razloge in postopke izključitve javnosti s sej
organov občine, pravice javnosti ter zagotovitev varstva osebnih
podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z
zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne
ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali
uradna tajnost, določajo zakon, ta statut in poslovnik občinskega sveta. |
|
2. Občinski svet |
|
14. člen |
(1) Občinski svet je najvišji organ
odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine. |
(2) Občinski svet šteje 11 članov. |
(3) Člani občinskega sveta se volijo za
štiri leta. Mandat članov občinskega sveta se začne s potekom mandata
prejšnjih članov občinskega sveta ter traja do prve seje na naslednjih
rednih volitvah izvoljenega občinskega sveta, če ni z zakonom drugače
določeno. |
(4) Občinski svet se konstituira na prvi
seji, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov občinskega
sveta. |
(5) Prvo sejo občinskega sveta skliče
prejšnji župan najkasneje v 20 dneh po izvolitvi članov občinskega
sveta, če je za izvolitev župana potreben drugi krog volitev, pa
najkasneje v 10 dneh po drugem krogu volitev. Če seja ni sklicana v
navedenem roku, jo skliče predsednik volilne komisije. |
|
15. člen |
(1) Volitve članov občinskega sveta so
neposredne in se opravijo na podlagi splošne in enake volilne pravice s
tajnim glasovanjem v skladu z zakonom. |
(2) Občinski svet se voli po večinskem
sistemu. |
(3) O oblikovanju volilnih enot za volitve
občinskega sveta odloči občinski svet z odlokom. |
|
16. člen |
(1) Občinski svet sprejema statut občine,
poslovnik občinskega sveta, odloke in druge predpise občine. |
(2) V okviru svojih pristojnosti občinski
svet predvsem: |
·
sprejema prostorske plane in
druge plane razvoja občine, |
·
sprejema občinski proračun in
zaključni račun, |
·
ustanavlja organe občinske
uprave ter določi njihovo organizacijo in delovno področje, |
·
v sodelovanju z občinskimi
sveti drugih občin ustanavlja skupne organe občinske uprave ter skupne
organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih zavodih in javnih
podjetjih, |
·
nadzoruje delo župana in
občinske uprave glede izvajanja odločitev občinskega sveta, |
·
potrjuje mandate članov
občinskega sveta ter ugotavlja predčasno prenehanje mandata občinskega
funkcionarja, |
·
imenuje člane nadzornega
odbora in na predlog nadzornega odbora opravi predčasno razrešitev člana
nadzornega odbora, |
·
imenuje in razrešuje člane
komisij in odborov občinskega sveta, |
·
določi, kateri izmed članov
občinskega sveta bo začasno opravljal funkcijo župana, če temu predčasno
preneha mandat, pa ne določi podžupana, da bi začasno opravljal njegovo
funkcijo, ali če je razrešen, |
·
na predlog župana sprejme
letni načrt pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim in premičnim
premoženjem občine v skladu z zakonom, |
·
odloča o pridobitvi in
odtujitvi občinskega premoženja, če z zakonom, s statutom občine ali z
odlokom ni določeno drugače, |
·
odloča o najemu posojila in
dajanju poroštva, |
·
razpisuje referendum, |
·
s svojim aktom, v skladu z
zakonom, določa višino plačila za podžupana, višino sejnine članov
občinskega sveta in višino plačila za opravljanje nalog članov drugih
občinskih organov in delovnih teles, ki jih imenuje, merila za določitev
plače direktorjev javnih podjetij in predstavnikov ustanovitelja v
njihovih organih, |
·
določa vrste lokalnih javnih
služb in način izvajanja lokalnih javnih služb, |
·
ustanavlja javne zavode in
javna podjetja ter druge pravne osebe javnega prava v skladu z zakonom, |
·
imenuje in razrešuje člane
sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, člane sveta za varstvo
uporabnikov javnih dobrin ter člane drugih organov občine, ustanovljenih
na podlagi zakona, |
·
določi organizacijo in način
izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami za obdobje petih
let, katerega sestavni del je tudi program varstva pred požari, |
·
sprejme program in letni
načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, sestavni del je tudi
letni načrt varstva pred požari, |
·
določi organizacijo
občinskega sveta ter način njegovega delovanja v vojni, |
·
sprejme odlok o varstvu pred
naravnimi in drugimi nesrečami in določi varstvo pred požari, ki se
opravlja kot javna služba, |
·
sprejme akt, v katerem glede
na potrebe gostov in značilnosti ter potrebe kraja določi podrobnejša
merila za določitev obratovalnega časa, |
·
odloča o drugih zadevah, ki
jih določa zakon in ta statut. |
|
17. člen |
(1) Člani občinskega sveta opravljajo svojo
funkcijo nepoklicno. |
(2) Nezdružljivost funkcije člana
občinskega sveta in podžupana z drugimi funkcijami in delom ureja zakon. |
(3) Član občinskega sveta, ki je imenovan
za podžupana, opravlja funkcijo člana občinskega sveta in funkcijo
podžupana hkrati. Podžupan, ki v primeru predčasnega prenehanja mandata
župana opravlja funkcijo župana, v tem času ne opravlja funkcije člana
občinskega sveta. |
|
18. člen |
(1) Občinski svet predstavlja, sklicuje in
vodi njegove seje župan. |
(2) Nezdružljivost funkcije župana z
drugimi funkcijami in delom ureja zakon. |
(3) Za vodenje sej občinskega sveta lahko
župan pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta. Če je
župan odstoten ali zadržan, vodi sejo podžupan. |
(4) Če nastopijo razlogi, zaradi katerih
župan, podžupan oziroma pooblaščeni član občinskega sveta ne more voditi
že sklicane seje, jo brez posebnega pooblastila vodi najstarejši član
občinskega sveta. |
(5) Župan sklicuje seje občinskega sveta v
skladu z določbami tega statuta in poslovnika občinskega sveta ter glede
na potrebe odločanja na občinskem svetu, mora pa jih sklicati najmanj
osemkrat letno. Podžupan lahko opravi sklic seje le na podlagi
posamičnega pooblastila župana. |
(6) Župan, pooblaščeni podžupan oziroma
član občinskega sveta mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva
najmanj četrtina članov občinskega sveta, seja pa mora biti v petnajstih
dneh po tem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje, ki je
vsebovala predlog dnevnega reda in nujno potrebno gradivo oziroma
utemeljeno zahtevo občinski upravi za pripravo gradiva. Župan,
pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega sveta mora dati na dnevni
red seje predlagane točke. Predlagani dnevni red pa lahko dopolni še z
novimi točkami. |
(7) Če seja občinskega sveta ni sklicana v
roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani
občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Župan in občinska uprava so
dolžni zagotoviti pogoje za vodenje in izvedbo seje. |
|
19. člen |
Strokovno pripravo gradiv, organizacijsko
in administrativno delo za potrebe občinskega sveta ter pomoč pri
pripravi in vodenju sej občinskega sveta ter njegovih komisij in odborov
zagotavlja občinska uprava. |
|
20. člen |
(1) Občinski svet dela in odloča na sejah. |
(2) Dnevni red seje občinskega sveta
predlaga župan. |
(3) Vsak član občinskega sveta lahko
predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove
pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih
aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih
sprejme občinski svet na predlog župana. |
(4) Župan mora predloge komisij in odborov
občinskega sveta ter predloge članov občinskega sveta iz prejšnjega
odstavka dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je določeno v
poslovniku občinskega sveta. |
(5) O sprejemu dnevnega reda odloča
občinski svet na začetku seje. |
(6) Na vsaki seji občinskega sveta mora
biti predvidena točka za vprašanja in odgovore na vprašanja, ki jih
postavljajo člani sveta. |
(7) Za vsako sejo občinskega sveta se
pošlje vabilo županu, podžupanu, članom občinskega sveta, in direktorju
občinske uprave. Predsedniku nadzornega odbora se vabilo pošlje le v
primeru, ko je na dnevnem redu obravnavanje zadeve iz pristojnosti
nadzornega odbora. O sklicu seje občinskega sveta se obvesti javna
občila. |
(8) Predsednik nadzornega odbora občine,
predsedniki komisij in odborov občinskega sveta ter direktor občinske
uprave so se dolžni udeležiti seje občinskega sveta in odgovarjati na
vprašanja članov občinskega sveta, kadar se obravnavajo vprašanja iz
njihove pristojnosti oziroma njihovega področja dela. |
|
21. člen |
(1) Občinski svet veljavno sklepa, če je na
seji navzoča večina njegovih članov. Občinski svet sprejema odločitve z
večino opredeljenih glasov navzočih članov, razen če zakon določa
drugačno večino. |
(2) Občinski svet sprejema odločitve z
javnim glasovanjem. Tajno se glasuje v primeru, ko je tako določeno z
zakonom ali če tako sklene občinski svet. |
(3) Način dela in odločanja, razmerja do
drugih občinskih organov ter druga vprašanja delovanja občinskega sveta
se določijo s poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko
večino navzočih članov. |
(4) Odločitve občinskega sveta izvršujeta
župan in občinska uprava. |
(5) Župan in direktor občinske uprave o
izvrševanju odločitev občinskega sveta poročata občinskemu svetu na
vsaki seji občinskega sveta. |
|
22. člen |
Predčasno prenehanje mandata člana
občinskega sveta ureja zakon. |
|
2.1 Odbori in komisije občinskega
sveta |
|
23. člen |
(1) Občinski svet ima komisijo za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja. |
(2) Občinski svet lahko ustanovi eno ali
več komisij in odborov kot svoja stalna ali občasna delovna telesa. |
(3) Organizacijo in delovno področje
stalnih delovnih teles občinskega sveta določa poslovnik občinskega
sveta. |
(4) Občasna delovna telesa ustanovi
občinski svet s sklepom, s katerim določi naloge delovnega telesa in
število članov ter opravi imenovanje. |
|
24. člen |
(1) Komisija za mandatna vprašanja, volitve
in imenovanja ima tri člane, ki jih občinski svet imenuje izmed svojih
članov. |
(2) Komisija za mandatna vprašanja, volitve
in imenovanja opravlja zlasti naslednje naloge: |
·
občinskemu svetu predlaga
kandidate za delovna telesa občinskega sveta in druge organe, ki jih
imenuje občinski svet, |
·
občinskemu svetu ali županu
daje pobude oz. predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini, |
·
pripravlja predloge odločitev
občinskega sveta v zvezi s plačami ter drugimi prejemki občinskih
funkcionarjev ter izvršuje odločitve občinskega sveta, zakone in
predpise, ki urejajo plače in druge prejemke občinskih funkcionarjev, |
·
obravnava druga vprašanja, ki
mu jih določi občinski svet. |
|
25. člen |
(1) Stalna delovna telesa občinskega sveta
so: |
·
odbor za javne finance, |
·
odbor za gospodarske
dejavnosti, |
·
odbor za negospodarske
dejavnosti, |
·
odbor za okolje in prostor, |
·
odbor za gospodarsko
infrastrukturo, |
·
statutarno pravna komisija. |
(2) Odbori in komisije štejejo od 3 do 5
članov. Delovno področje in število članov posameznega delovnega telesa
občinskega sveta se določi s poslovnikom občinskega sveta. |
(3) Občasna delovna telesa ustanovi
občinski svet s sklepom, s katerim določi naloge delovnega telesa in
število članov ter opravi imenovanje. |
|
26. člen |
(1) Člane odborov in komisij imenuje
občinski svet izmed svojih članov in največ polovico članov izmed drugih
občanov. Predlog kandidatov za člane pripravi Komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja. |
(2) Delo delovnega telesa občinskega sveta
vodi član občinskega sveta kot predsednik. |
(3) Prvo sejo delovnega telesa skliče
župan. |
(4) Članstvo v komisiji ali odboru
občinskega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali
z delom v občinski upravi. |
|
27. člen |
(1) Komisije in odbori občinskega sveta v
okviru svojega delovnega področja v skladu s poslovnikom občinskega
sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo
občinskemu svetu mnenja in predloge. |
(2) Komisije in odbori občinskega sveta
lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz
njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in
drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da
jih sprejme občinski svet na predlog župana. |
|
28. člen |
Občinski svet lahko razreši predsednika,
posameznega člana delovnega telesa občinskega sveta ali delovno telo v
celoti na obrazložen in utemeljen predlog najmanj četrtine članov
občinskega sveta. Predlog novih kandidatov za člane delovnih teles
občinskega sveta pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja do prve naslednje seje občinskega sveta. |
|
3. Župan |
|
29. člen |
(1) Župana volijo volivci na neposrednih in
tajnih volitvah. Volitve župana se opravijo v skladu z zakonom. |
(2) Mandatna doba župana traja štiri leta. |
(3) Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko
občinski svet na svoji prvi seji po izvolitvi članov občinskega sveta na
podlagi potrdila občinske volilne komisije o izvolitvi župana odloči o
morebitnih pritožbah drugih kandidatov ali predstavnikov kandidatur za
župana oziroma ugotovi, da takih pritožb ni bilo. |
(4) Župan opravlja funkcijo nepoklicno.
Župan se lahko odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. O svoji
odločitvi je župan dolžan obvestiti občinski svet na prvi naslednji
seji. |
|
30. člen |
(1) Župan predstavlja in zastopa občino. |
(2) Poleg tega župan predvsem: |
·
predlaga občinskemu svetu v
sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge
akte iz pristojnosti občinskega sveta, |
·
izvršuje občinski proračun
ter pooblašča druge osebe za izvajanje posameznih nalog izvrševanja
občinskega proračuna, |
·
skrbi za izvajanje splošnih
aktov občine in drugih odločitev občinskega sveta, |
·
odloča o pridobitvi in
odtujitvi premičnega premoženja do vrednosti 5.000 €, |
·
skrbi za objavo statuta,
odlokov in drugih splošnih aktov občine, |
·
predlaga ustanovitev organov
občinske uprave, določitev njihovega delovnega področja in notranje
organizacije, določi sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi,
odloča o imenovanju javnih uslužbencev v nazive ter o sklenitvi
delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi, odloča o drugih
pravicah in obveznostih javnih uslužbencev iz delovnega razmerja ter
pooblašča direktorja občinske uprave za te naloge, |
·
imenuje in razrešuje
direktorja občinske uprave, predstojnike organov občinske uprave in
organov skupne občinske uprave skupaj z drugimi župani občin
ustanoviteljic, |
·
usmerja in nadzoruje delo
občinske uprave in organov skupne občinske uprave, |
·
opravlja druge naloge, ki jih
določa zakon in ta statut. |
|
31. člen |
(1) Župan lahko zadrži objavo splošnega
akta občine, če meni, da je neustaven ali nezakonit in predlaga
občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri
čemer mora navesti razloge za zadržanje. |
(2) Če občinski svet vztraja pri svoji
odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem
sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom. |
(3) Župan zadrži izvajanje odločitve
občinskega sveta, če meni, da je nezakonita, ali je v nasprotju s
statutom ali drugim splošnim aktom občine, in predlaga občinskemu
svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora
navesti razloge za zadržanje. |
(4) Ob zadržanju izvajanja odločitve
občinskega sveta župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost
take odločitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko
župan začne postopek pri upravnem sodišču. |
(5) Če se odločitev občinskega sveta nanaša
na zadevo, ki je z zakonom prenesena v opravljanje občini, župan opozori
pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take
odločitve. |
|
32. člen |
Župan opravlja z zakonom predpisane naloge
na področju zaščite in reševanja, predvsem pa: |
·
skrbi za izvajanje priprav za
varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in uresničevanje zaščitnih
ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč, |
·
imenuje poveljnike in štabe
civilne zaščite občine ter poverjenike za civilno zaščito, |
·
sprejme načrt zaščite in
reševanja, |
·
vodi zaščito, reševanje in
pomoč, |
·
določi organizacije, ki
opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite, reševanja in pomoči in
organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite in reševanja, |
·
ugotavlja in razglaša stopnjo
požarne ogroženosti v naravnem okolju na območju občine, |
·
sprejema akte in ukrepe v
vojnem stanju, če se občinski svet ne more sestati, |
·
v primeru nastale nevarnosti
odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih prebivalcev, |
·
predlaga pristojnemu organu
razporeditev državljanov na delovno dolžnost, dolžnost v civilni zaščiti
ter materialno dolžnost. |
|
33. člen |
V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v
večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje občanov, pa se občinski
svet ne more pravočasno sestati, lahko župan sprejme začasne nujne
ukrepe. Te mora predložiti v potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta
lahko sestane. |
|
34. člen |
(1) Za pomoč pri opravljanju nalog župana
ima občina dva podžupana. Podžupana izmed članov občinskega sveta
imenuje in razrešuje župan. |
(2) Podžupana pomagata županu pri njegovem
delu ter opravljata posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere
ga ju župan pooblasti. |
(3) Podžupana nadomeščata župana v primeru
njegove odsotnosti ali zadržanosti. V času nadomeščanja opravljata
podžupana tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, za
katere ju župan pooblasti. |
(4) Eden izmed podžupanov v primeru
predčasnega prenehanja mandata župana začasno opravlja funkcijo župana.
Podžupan, ki opravlja funkcijo župana, nima pravice glasovati za
odločitve občinskega sveta. |
(5) V soglasju z županom se lahko tudi
podžupan odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. |
|
35. člen |
(1) Kadar nastopijo razlogi, da tako župan
kot podžupana ne moreta opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član
občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši
član občinskega sveta. |
(2) V času nadomeščanja opravlja član
občinskega sveta tekoče naloge iz pristojnosti župana. |
|
36. člen |
Če je tako določeno v zakonu ali drugem
predpisu, lahko tudi župan imenuje komisije in druge strokovne organe
občine. |
Župan lahko ustanovi komisije in druga
delovna telesa kot strokovna in posvetovalna telesa za proučevanje
posameznih zadev iz svoje pristojnosti. |
|
37. člen |
(1) Predčasno prenehanje mandata župana je
določeno z zakonom. |
(2) Podžupanu preneha mandat s prenehanjem
mandata člana občinskega sveta. |
(3) Podžupanu preneha mandat podžupana, če
ga župan razreši, ne pa z izvolitvijo novega župana. Prenehanje mandata
podžupana zaradi razrešitve ali izvolitve novega župana ne vpliva na
njegov mandat člana občinskega sveta. |
|
4. Nadzorni odbor |
|
38. člen |
(1) Nadzorni odbor občine je najvišji organ
nadzora javne porabe v občini. |
(2) Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom
naslednje pristojnosti: |
·
opravlja nadzor nad
razpolaganjem s premoženjem občine, |
·
nadzoruje namenskost in
smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna, |
·
nadzoruje finančno poslovanje
uporabnikov proračunskih sredstev. |
(3) Nadzorni odbor v okviru svojih
pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja občinskih
organov, občinske uprave, organov ožjih delov občine (vaških
skupnosti), javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter
drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z
občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje
učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih javnih sredstev. |
|
39. člen |
(1) Nadzorni odbor ima 5 članov. Člane
nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov najkasneje v 45
dneh po svoji prvi seji. Člani nadzornega odbora morajo imeti najmanj
VI. stopnjo strokovne izobrazbe in praviloma izkušnje s
finančno-računovodskega ali pravnega področja. Kandidate za člane
nadzornega odbora občine predlaga občinskemu svetu komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja. |
(2) Nezdružljivost članov nadzornega odbora
s članstvom v drugih organih ter s funkcijami in delom ureja zakon.
|
(3) Članstvo v nadzornem odboru preneha z
dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandata članom občinskega sveta,
ki je nadzorni odbor imenoval. Za predčasno razrešitev člana nadzornega
odbora se primerno uporabljajo razlogi za predčasno prenehanje mandata
člana občinskega sveta. Razrešitev opravi občinski svet na predlog
nadzornega odbora. |
|
40. člen |
(1) Prvo sejo nadzornega odbora občine po
imenovanju skliče župan. Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi
seji navzočih večina članov. |
(2) Člani nadzornega odbora izvolijo izmed
sebe predsednika nadzornega odbora. |
(3) Predsednik predstavlja nadzorni odbor,
sklicuje in vodi njegove seje. |
(4) Nadzorni odbor dela in sprejema
odločitve na seji, na kateri je navzočih večina članov nadzornega
odbora, z večino glasov navzočih članov. |
(5) Sedež nadzornega odbora je na sedežu
občine v Markovcih. Nadzorni odbor za seje uporablja prostore občine. |
|
41. člen |
(1) Nadzorni odbor samostojno določa svoj
program dela, ki vsebuje letni nadzorni program in predlog finančnega
načrta, ki ju v mesecu decembru koledarskega leta predloži županu. |
(2) Nadzorni odbor lahko začne postopek
nadzora le, če je tak nadzor določen v nadzornem programu. Če nadzorni
odbor želi izvesti nadzor, ki ni vključen v nadzorni program, mora
najprej dopolniti nadzorni program. Dopolnitev nadzornega programa
posreduje županu in občinskemu svetu. Enako velja za spremembo
nadzornega programa. Dopolnitev in sprememba nadzornega programa mora
biti obrazložena. |
(3) Nadzorni odbor mora posredovati letno
poročilo o svojem delu županu in občinskemu svetu do konca meseca
januarja koledarskega leta za preteklo leto. |
(4) Nadzorni odbor mora sodelovati z
županom in občinskim svetom ter drugimi organi občine in njenih ožjih
delov, organi uporabnikov občinskih proračunskih sredstev in drugimi
osebami. |
(5) Predsednik ali od njega pooblaščen član
nadzornega odbora se lahko udeleži seje občinskega sveta, ko obravnava
predlog proračuna in druge zadeve, za katere nadzorni odbor oceni, da so
pomembne za njegovo delo. |
|
42. člen |
(1) Na občini in pri občinskih organih
nadzorni odbor lahko opravlja neposredni nadzor. |
(2) Nadzorni odbor preverja finančno
poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev (javnih podjetij, javnih
zavodov in drugih) na podlagi preverjanj poslovnih poročil in zaključnih
računov ter sklenjenih pogodb med občino in uporabnikom proračunskih
sredstev in po potrebi druge pridobljene dokumentacije. |
(3) Nadzorni odbor pred nadzorom obvesti o
nadzoru župana in odgovorno osebo uporabnika proračuna. |
(4) V postopku nadzora so odgovorni in
nadzorovane osebe dolžni nadzornemu odboru predložiti vso potrebno
dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve
in dajati pojasnila. |
|
43. člen |
(1) Nadzorni odbor izloči člana nadzornega
odbora iz nadzora in odločanja na seji v primeru, če so podane
okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti. |
(2) Šteje se, da so podane okoliščine iz
prejšnjega odstavka če: |
·
je odgovorna oseba, zakoniti
zastopnik, prokurist ali pooblaščenec nadzorovane osebe s članom
nadzornega odbora v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti
do vštetega četrtega kolena ali če je z njo v zakonski ali
izven-zakonski skupnosti ali v svaštvu do vštetega drugega kolena,
četudi je zakonska zveza ali izven-zakonska skupnost prenehala, |
·
je član nadzornega odbora
skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik odgovorne osebe, zakonitega
zastopnika, prokurista ali pooblaščenca nadzorovane osebe, |
·
če je član nadzornega odbora
udeležen ali je sodeloval v postopku, ki je predmet nadzora. |
(3) Izločitev člana nadzornega odbora lahko
zahteva tudi nadzorovana oseba in sam član nadzornega odbora. Zahtevo za
izločitev mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno
navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. O
izločitvi odloči nadzorni odbor z večino glasov vseh članov. |
|
44. člen |
(1) Za posamezen nadzor je pristojen član
nadzornega odbora, ki je določen v nadzornem programu (v nadaljevanju:
nadzornik). Nadzornik pripravi osnutek poročila o nadzoru in ga
posreduje predsedniku nadzornega odbora. Osnutek poročila o nadzoru mora
vsebovati enake sestavine kot poročilo o nadzoru. |
(2) Predsednik nadzornega odbora lahko poda
v roku treh dni pripombe na osnutek poročila o nadzoru. Če pripomb
nadzornik ne upošteva, predsednik nadzornega odbora pošlje osnutek
poročila o nadzoru, skupaj s pripombami, ostalim članom nadzornega
odbora in skliče sejo najpozneje v roku osem dni od posredovanega
osnutka poročila o nadzoru. |
(3) Osnutek poročila obravnava nadzorni
odbor na seji. Vsak član se mora o osnutku poročila izjaviti, na koncu
izjavo poda še predsednik nadzornega odbora. Po podanih izjavah nadzorni
odbor sprejme predlog poročila o nadzoru. |
(4) Če predlog poročila o nadzoru ni
sprejet, je dolžan nadzorni odbor sprejeti usmeritve za njegovo
spremembo ali dopolnitev. Usmeritve mora upoštevati nadzornik in osnutek
poročila o nadzoru dopolniti. |
(5) Predlog poročila o nadzoru podpiše
predsednik nadzornega odbora. |
|
45. člen |
(1) Nadzorni odbor pošlje nadzorovani osebi
predlog poročila o nadzoru najpozneje v roku osem dni po sprejemu.
Nadzorovana oseba ima pravico v roku 15 dni od prejema predloga poročila
o nadzoru odgovoriti na posamezne navedbe (odzivno poročilo). Odzivno
poročilo vsebuje mnenja, pripombe in pojasnila nadzorovane osebe za
vsako posamezno ugotovitev iz predloga poročila, pri kateri se ugotovijo
kršitve predpisov. Če nadzorna oseba razpolaga z listinskimi dokazi, jih
priloži odzivnemu poročilu. Nadzorni odbor mora o navedbah iz odzivnega
poročila odločiti v 15 dneh od prejema odzivnega poročila. |
(2) Po preteku rokov iz prejšnjega odstavka
oziroma po odločitvi o odzivnem poročilu sprejme nadzorni odbor poročilo
o nadzoru, ki ga pošlje nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu,
po potrebi pa tudi računskemu sodišču in pristojnemu ministrstvu. |
|
46. člen |
(1) Poročilo o nadzoru mora vsebovati
obvezne sestavine, ki so določene z aktom, ki ga sprejme minister,
pristojen za finance v soglasju z ministrom, pristojnim za lokalno
samoupravo, ki bo določal vsebino poročila. |
(2) V ugotovitvah se navede popolno in
verodostojno dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno v nadzoru in na
katerem temeljijo ocene, mnenje, priporočila oziroma predlogi. |
(3) Z ocenami nadzorni odbor presodi,
kateri predpisi so bili kršeni (pravilnost poslovanja) in ali je bilo
poslovanje nadzorovane osebe smotrno glede na uporabljena sodila v
nadzoru. |
(4) V mnenju se izrazi, ali je bilo
poslovanje nadzorovane osebe pravilno in/ali smotrno. |
(5) Nepravilno poslovanje je takrat, če je
nadzorovana oseba poslovala v nasprotju s predpisi, proračunom in
drugimi akti (pogodbo, kolektivno pogodbo in drugimi splošnimi ter
posamičnimi akti), ki bi jih morala upoštevati pri svojem poslovanju. |
(6) Nesmotrno poslovanje je negospodarno
in/ali neučinkovito in /ali neuspešno. |
(7) Negospodarno poslovanje je tisto
poslovanje, ko bi nadzorovana oseba enake učinke lahko dosegla pri
manjših stroških. |
(8) Neučinkovito poslovanje je tisto, ko bi
pri enakih stroških lahko nadzorovana oseba dosegla večje učinke. |
(9) Neuspešno poslovanje je tisto, ko se
niso uresničili cilji poslovanja nadzorovane osebe. |
(10) Priporočila vsebujejo predloge za
izboljšanje pravilnosti poslovanja oziroma smotrnosti (za gospodarnejšo,
učinkovitejšo in uspešnejšo porabo sredstev javnih financ). S
priporočili oziroma predlogi nadzorni odbor praviloma svetuje, kako
nadzorovana oseba izboljša poslovanje tako, da nakaže le poti za
izboljšanje. |
|
47. člen |
(1) Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo
kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so
opredeljene v poslovniku nadzornega odbora, mora o teh kršitvah v 15
dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno ministrstvo in računsko
sodišče. |
(2) V primeru, da nadzorni odbor ugotovi,
da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba
storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve
posredovati pristojnemu organu pregona. |
|
48. člen |
Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati
mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora. Občinski svet, župan
in organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni
obravnavati poročila nadzornega odbora in v skladu s svojimi
pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega odbora. |
|
49. člen |
Nadzorni odbor mora županu in občinskemu
svetu predložiti pisno letno poročilo o delu in porabi sredstev in
najmanj enkrat na leto poročati o svojem delu ter ju seznaniti s
pomembnimi ugotovitvami s področja svojega dela in predlagati rešitve za
izboljšanje poslovanja. |
|
50. člen |
(1) Delo nadzornega odbora je javno. |
(2) Nadzorni odbor lahko z večino glasov
vseh svojih članov odloči, da se javnost dela omeji ali izključi, če to
zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki
vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali
splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe
zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost. |
(3) Nadzorni odbor lahko z večino glasov
vseh svojih članov odloči, da se iz letnega poročila o njegovem delu in
posameznega poročila o nadzoru, ki se javno objavi, izločijo podatki, če
so podani razlogi, ki jih zakon, ki ureja dostop do informacij javnega
značaja, določa kot razloge, zaradi katerih je mogoče zavrniti zahtevo
za informacijo javnega značaja. |
(4) Način zagotavljanja javnosti dela in
način omejitve javnosti dela nadzornega odbora določa poslovnik. |
(5) Za obveščanje javnosti o delu
nadzornega odbora je pristojen predsednik nadzornega odbora oziroma
oseba, ki jo on pooblasti. |
|
51. člen |
(1) Strokovno in administrativno pomoč za
delo nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava. |
(2) Župan določi javnega uslužbenca v
občinski upravi, ki pomaga pri pripravi in vodenju sej ter pisanju in
odpravi zapisnikov in drugih pisanj nadzornega odbora, arhiviranje
gradiva, sprejemanje in urejanje pošte ter za opravljanje drugih
opravil, potrebnih za nemotena administrativna tehnična dela nadzornega
odbora. |
(3) Strokovno pomoč lahko nudijo nadzornemu
odboru javni uslužbenci, zaposleni v občinski upravi ali zunanji
strokovnjaki, notranji revizorji in drugi. Za posamezne posebne
strokovne naloge nadzora lahko poda izvid in mnenje izvedenec, ki ga na
predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet. Nadzorni odbor je
odgovoren za nadzor tudi, ko se opira na mnenje ali izvid izvedenca ali
mnenje zunanjega strokovnjaka, ter tudi v primeru, ko se opira na
poročilo notranje revizijske službe. |
|
52. člen |
Sredstva za delo nadzornega odbora se
zagotavljajo v občinskem proračunu v posebni proračunski postavki, na
podlagi letnega programa dela in finančnega načrta nadzornega odbora. Za
porabo sredstev župan določi skrbnika. |
|
53. člen |
(1) Predsednik in člani nadzornega odbora
imajo pravico do plačila za opravljanje dela v skladu z aktom občine, ki
določa plače občinskih funkcionarjev in nagrade članov delovnih teles
občinskega sveta ter članov drugih občinskih organov ter o povračilih
stroškov. |
(2) Izvedencu in drugim strokovnjakom
pripada plačilo, ki se določi v pogodbi o delu ali avtorski pogodbi, ki
jo sklene župan. Za delo izvedenca se plačilo določi na podlagi
pravilnika o tarifi za sodne izvedence. |
|
54. člen |
Podrobneje uredi nadzorni odbor svoje delo
s poslovnikom, ki ga sprejme z večino glasov svojih članov. |
|
5. Občinska uprava |
|
55. člen |
(1) Notranjo organizacijo in delovno
področje občinske uprave določi občinski svet na predlog župana z
odlokom. |
(2) Sistemizacijo delovnih mest v občinski
upravi na predlog direktorja občinske uprave določi župan. |
|
56. člen |
(1) Občinski svet lahko na predlog župana
odloči, da se z drugo občino ali z drugimi občinami ustanovi skupna
občinska uprava. |
(2) Organizacija in delo skupne občinske
uprave se določi z odlokom o ustanovitvi, ki ga na skupen predlog
županov sprejmejo občinski sveti občin. |
57. člen |
(1) Organi občine odločajo o pravicah in
dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih
v upravnih zadevah v upravnem postopku. |
(2) Občina odloča s posamičnimi akti o
upravnih zadevah iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne
pristojnosti. |
(3) O upravnih zadevah iz občinske
pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji
župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno.
|
(4) O pritožbah zoper odločbe organa skupne
občinske uprave odloča župan občine, v katere krajevno pristojnost
zadeva spada, če zakon ne določa drugače. |
|
58. člen |
(1) Posamične upravne akte iz pristojnosti
občinske uprave podpisuje direktor občinske uprave po pooblastilu
župana, ki lahko vsebuje pooblastilo za pooblaščanje drugih uradnih oseb
občinske uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih
zadevah, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje
celotnega postopka in za odločanje v upravnih zadevah. |
(2) Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo
tudi o upravnih zadevah iz prenesene državne pristojnosti, če ni z
zakonom drugače določeno. |
|
59. člen |
Direktor občinske uprave skrbi in je
odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in
drugih predpisov o upravnem postopku in zagotavlja upravno poslovanje v
skladu z uredbo vlade. |
|
60. člen |
O upravnih zadevah iz občinske izvirne
pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za
opravljanje teh zadev in izpolnjuje pogoje v skladu z uredbo ter ima
opravljen strokovni izpit iz upravnega postopka. |
|
61. člen |
(1) O pritožbah zoper posamične akte iz
izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev
župana je dopusten upravni spor. |
(2) O pritožbah zoper posamične akte, ki
jih v zadevah iz državne pristojnosti na prvi stopnji izdaja občinska
uprava, odloča državni organ, določen z zakonom. |
|
62. člen |
(1) O izločitvi predstojnika organa
občinske uprave ali zaposlenega v občinski upravi odloča direktor
občinske uprave, ki v primeru izločitve predstojnika občinske uprave o
stvari tudi odloči, če je predstojnik pooblaščen za odločanje v upravnih
zadevah. |
(2) O izločitvi direktorja občinske uprave
odloči župan. O izločitvi župana pa odloča občinski svet, ki v primeru
izločitve o stvari tudi odloči. |
|
6. Drugi organi občine |
|
63. člen |
(1) Občina ima samostojni organ Odbor za
razpolaganje z dodeljenimi sredstvi požarnega sklada Občine Markovci.
Odbor sprejme poslovnik o delu, h kateremu izda soglasje občinski svet.
Sestavo organa določi občinski svet na predlog župana na podlagi zakona
s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov organa. |
(2) Organizacijo, delovno področje ter
sestavo organov, ki jih mora občina imeti v skladu s posebnimi zakoni,
ki urejajo naloge občine na posameznih področjih javne uprave, določi
župan oziroma občinski svet na podlagi zakona s sklepom o ustanovitvi in
imenovanju članov posameznega organa. |
|
64. člen |
(1) Občina ima poveljnika in štab civilne
zaščite občine, ki izvajata operativno strokovno vodenje civilne zaščite
in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč, v skladu s sprejetimi
načrti. |
(2) Poveljnik in poverjeniki za civilno
zaščito so za svoje delo odgovorni županu. |
|
IV. Ožji deli občine |
|
65. člen |
(1) Zaradi zadovoljevanja posebnih skupnih
potreb občanov na območju posameznih naselij so v občini kot ožji deli
občine ustanovljene vaške skupnosti. |
(2) Vaške skupnosti so del občine v
teritorialnem, funkcionalnem, organizacijskem, premoženjsko-finančnem in
pravnem smislu. |
(3) Pobudo za ustanovitev nove vaške
skupnosti, njeno ukinitev ali spremembo njenega območja lahko da zbor
občanov ožjega dela občine ali 10 odstotkov volivcev s tega območja po
postopku in na način, ki je določen s tem statutom za ljudsko
iniciativo. |
(4) Vaške skupnosti ustanovi, ukine ali
spremeni njihovo območje občinski svet s statutom po poprej ugotovljeni
volji prebivalcev o imenu in območju skupnosti. Volja prebivalcev se
ugotovi na zborih občanov, ki jih skliče župan za območje, na katerem
naj bi se ustanovila skupnost. |
|
66. člen |
Vaški odbori vaških skupnosti sodelujejo
pri opravljanju javnih zadev v občini, in sicer: |
·
dajejo predloge in sodelujejo
pri pripravi razvojnih programov občine na področju javne infrastrukture
na svojem območju ter sodelujejo pri izvajanju komunalnih investicij in
investicij v javno razsvetljavo na njihovem območju in sodelujejo pri
nadzoru nad opravljenimi deli, |
·
sodelujejo pri pripravi
programov oskrbe s pitno vodo in zaščiti virov pitne vode, sodelujejo
pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za dela s področja
gospodarskih javnih služb, |
·
dajejo predloge za sanacijo
divjih odlagališč komunalnih odpadkov in sodelujejo pri njihovi
sanaciji, |
·
dajejo predloge za ureditev
in olepševanje kraja (ocvetličenja, ureditev in vzdrževanje sprehajalnih
poti ipd.) in pri tem sodelujejo, |
·
dajejo pobude za dodatno
prometno ureditev (prometna signalizacija, ureditev dovozov in izvozov,
omejevanje hitrosti ipd.), |
·
predlagajo programe javnih
del, |
·
sodelujejo in dajejo mnenja
pri javnih razgrnitvah prostorskih, planskih in izvedbenih aktov, ki
obravnavajo območje njihove skupnosti, |
·
oblikujejo pobude za
spremembo prostorskih, planskih in izvedbenih aktov ter jih posredujejo
pristojnemu organu občine, |
·
dajejo mnenja glede spremembe
namembnosti kmetijskega prostora v druge namene, predvidenih gradenj
večjih proizvodnih in drugih objektov v skupnosti, za posege v kmetijski
prostor (agromelioracije, komasacije), pri katerih bi prišlo do
spremembe režima vodnih virov, |
·
seznanjajo pristojni organ
občine s problemi in potrebami prebivalcev skupnosti na področju
urejanja prostora in varstva okolja, |
·
sodelujejo pri organizaciji
kulturnih, športnih in drugih prireditev, |
·
spremljajo nevarnosti na
svojem območju in o tem obveščajo štab za civilno zaščito ter po potrebi
prebivalstvo in sodelujejo pri ostalih nalogah s področja zaščite in
reševanja, |
·
dajejo soglasja k odločitvam
o razpolaganju in upravljanju s premoženjem občine, ki je skupnostim
dano na uporabo za opravljanje njihovih nalog. |
|
67. člen |
(1) Zaradi zagotovitve sodelovanja vaških
skupnosti pri opravljanju javnih zadev v občini ustanovi občinski svet z
odlokom vaške odbore kot svoja posvetovalna telesa. Z odlokom se določi
organizacija in način dela vaških odborov. |
(2) Člane vaških odborov imenujejo in
razrešujejo na predlog komisije občinskega sveta za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja občani na zborih občanov, ki jih skliče župan za
območje skupnosti, za katero je odbor ustanovljen. |
|
68. člen |
(1) Za delovanje in opravljanje nalog
vaških skupnosti se zagotovijo sredstva v proračunu občine. |
(2) Za uresničevanje posebnih skupnih
potreb in interesov prebivalcev vaških skupnosti lahko občina pridobiva
sredstva iz prostovoljnih prispevkov njihovih prebivalcev, podjetij,
zavodov in drugih organizacij ter samoprispevkov. Tako pridobljena
sredstva je občina dolžna posebej evidentirati in porabiti v skladu z
njihovim namenom. |
(3) Prostore, opremo in materialna
sredstva, ki jih potrebujejo za svoje delovanje vaški odbori vaških
skupnosti, zagotovi in z njimi upravlja občina. |
(3) Izvajanje strokovnih nalog in
administrativnih opravil za potrebe vaških skupnosti zagotavlja
občinska uprava. |
|
V. Neposredno sodelovanje
občanov pri odločanju v občini |
|
69. člen |
Oblike neposrednega sodelovanja občanov pri
odločanju v občini so: zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.
|
|
1. Zbor občanov |
|
70. člen |
(1) Občani na zboru občanov: |
·
obravnavajo pobude in
predloge za spremembo območja občine, njenega imena ali sedeža ter
dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja, |
·
obravnavajo predloge in
pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi občinami v širše
samoupravne lokalne skupnosti, |
·
obravnavajo pobude in
predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov občine oziroma za
spremembo njihovih območij, |
·
predlagajo, obravnavajo in
oblikujejo stališča o spremembah območij naselij, imen naselij ter imen
ulic, |
·
opravljajo naloge zborov
volivcev v skladu z zakonom, |
·
imenujejo in razrešujejo
člane vaških odborov, |
·
dajejo predloge občinskim
organom v zvezi z pripravo programov razvoja občine, gospodarjenja s
prostorom ter varovanja življenjskega okolja, |
·
oblikujejo stališča v zvezi z
večjimi posegi v prostor, kot so gradnja avtocest, energetskih objektov,
odlagališč odpadkov in nevarnih stvari, |
·
obravnavajo in oblikujejo
mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za katere je tako določeno z
zakonom, s tem statutom ali odlokom občine ter o zadevah, za katere tako
sklene občinski svet ali župan. |
(2) Odločitve, predloge, pobude, stališča
in mnenja zbora občanov so občinski organi, v katerih pristojnost
posamezna zadeva spada, dolžni obravnavati in pri izvajanju svojih nalog
upoštevati. Če pristojni občinski organ meni, da predlogov, pobud,
stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni mogoče upoštevati, je
občanom dolžan na primeren način in v primernem roku svoje mnenje
predstaviti in utemeljiti. |
|
71. člen |
(1) Zbor občanov se lahko skliče za vso
občino, za eno ali več vaških skupnosti, za posamezno naselje ali
zaselek. |
(2) Zbor občanov skliče župan na lastno
pobudo ali na pobudo občinskega sveta ali vaškega odbora vaške
skupnosti. |
(3) Župan mora sklicati zbor občanov za vso
občino na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev v občini, zbor občanov
v vaški skupnosti pa na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev v tej
skupnosti. |
(4) Zahteva volivcev za sklic zbora občanov
mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor
obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo
podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum rojstva in
naslov stalnega prebivališča ter njihove podpise. Župan lahko zahtevo s
sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število
volivcev. Slep z obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali prvemu
podpisanemu volivcu na seznamu. Župan skliče zbor občanov najkasneje v
30 dneh po prejemu pravilno vložene zahteve. |
|
72. člen |
(1) Sklic zbora občanov mora vsebovati
območje, za katerega se sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora občanov
ter predlog dnevnega reda. |
(2) Sklic zbora volivcev je treba objaviti
na krajevno običajen način. |
|
73. člen |
(1) Zbor občanov vodi župan ali od njega
pooblaščeni podžupan. Župan lahko zboru občanov predlaga imenovanje
predsedstva zbora, ki naj zbor vodi. |
(2) Zbor občanov veljavno sprejema svoje
odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja, če na zboru sodeluje
najmanj pet odstotkov volivcev z območja občine, za katero je zbor
sklican. Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj
polovica volivcev, ki sodelujejo na zboru. |
(3) Javni uslužbenec občinske uprave, ki ga
določi direktor občinske uprave, ugotovi sklepčnost zbora občanov,
koliko volivcev je glasovalo za njegove odločitve ter vodi zapisnik o
odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora občanov direktor občinske uprave
seznani občinski svet in župana ter ga na krajevno običajen način
objavi. |
|
2. Referendum o splošnem aktu
občine |
|
74. člen |
(1) Občani lahko odločajo na referendumu o
vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, ki jih sprejema
občinski svet, razen o proračunu in zaključnem računu občine ter o
splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski
davki in druge dajatve. |
(2) Občinski svet lahko o splošnem aktu iz
prejšnjega odstavka razpiše referendum na predlog župana ali člana
občinskega sveta. |
(3) Občinski svet mora razpisati
referendum, če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini in če
tako določa zakon ali statut občine. |
|
75. člen |
(1) Predlog za razpis referenduma lahko
vloži župan ali član občinskega sveta najkasneje v 15 dneh po sprejemu
splošnega akta občine. |
(2) Najkasneje v 15 dneh po sprejemu
splošnega akta občine je treba občinski svet pisno seznaniti s pobudo
volivcev za vložitev zahteve za razpis referenduma. |
(3) Če je vložen predlog za razpis
referenduma ali je dana pobuda volivcev za vložitev zahteve za razpis
referenduma, župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o predlogu
ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu. |
|
76. člen |
(1) Referendum se opravi kot naknadni
referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt
občine ali njegove posamezne določbe. |
(2) Če je splošni akt občine ali njegove
posamezne določbe na referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj
z objavo izida referenduma. |
(3) Če je splošni akt občine ali njegove
posamezne določbe zavrnjen, se splošni akt ne objavi, dokler se ob
upoštevanju volje volivcev ne spremeni. |
(4) Odločitev volivcev na referendumu, s
katero je bil splošni akt občine zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove
posamezne določbe, zavezuje občinski svet, ki je splošni akt, o katerem
je bil izveden referendum, sprejel, do konca njegovega mandata. |
|
77. člen |
(1) Pobuda volivcev za vložitev zahteve za
razpis referenduma o splošnem aktu občine ali njegovih posameznih
določbah mora vsebovati že oblikovano zahtevo za razpis referenduma.
Zahteva mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet
referenduma, in obrazložitev. |
(2) Pobudo volivcev za vložitev zahteve za
razpis referenduma lahko da vsak volivec, politična stranka v občini ali
odbor ožjega dela občine. Pobuda mora biti podprta s podpisi najmanj
stotih volivcev v občini. Podporo pobudi dajo volivci na seznamu, ki
vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva,
naslov stalnega prebivališča. |
(3) Pobudnik o pobudi volivcev za vložitev
zahteve za razpis referenduma pisno seznani občinski svet in pobudo
predloži županu. |
(4) Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni
oblikovana v skladu s prvim odstavkom tega člena ali je v nasprotju z
zakonom in s statutom občine, o tem v osmih dneh po prejemu pobude
obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno neskladnost odpravi v
osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila
vložena. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in občinski svet. |
(5) Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu
obvestila iz predhodnega odstavka zahteva, naj odločitev župana
preizkusi upravno sodišče. |
|
78. člen |
(1) Volivci dajejo podporo zahtevi za
razpis referenduma z osebnim podpisovanjem ali s podpisovanjem na
seznamu. |
(2) Župan določi obrazec za podporo z
osebnim podpisovanjem, ki vsebuje jasno izraženo zahtevo za razpis
referenduma, in rok za zbiranje podpisov. O načinu dajanja odloči župan
s sklepom. Z istim sklepom določi obrazec seznama. |
(3) Osebno podpisovanje se izvaja pred
državnim organom, pristojnim za vodenje evidence volilne pravice.
Državni organ, pristojen za vodenje evidence volilne pravice, overi tudi
podpise volivcev na seznamu. |
(4) Šteje se, da je zahteva za razpis
referenduma vložena, če jo je v določenem roku podprlo s svojim podpisom
zadostno število volivcev. |
|
79. člen |
(1) Občinski svet razpiše referendum v 15
dneh po sprejemu odločitve o predlogu župana ali občinskega svetnika za
razpis referenduma oziroma v 15 dneh od vložitve zahteve volivcev za
razpis referenduma v skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena, razen
če v skladu z zakonom zahteva ustavno-sodno presojo take zahteve. |
(2) Referendum se izvede najprej 30 in
najkasneje 45 dni od dne razpisa, v nedeljo ali drug dela prost dan. |
(3) Z aktom o razpisu referenduma določi
občinski svet vrsto referenduma, splošni akt, o katerem se bo odločalo
oziroma njegove določbe, o katerih se bo odločalo, besedilo
referendumskega vprašanja, o katerem se bo odločalo na referendumu tako,
da se bo obkrožilo “ZA” oziroma “PROTI”, dan razpisa in dan glasovanja. |
(4) Akt o razpisu referenduma se objavi na
način, ki je s tem statutom določen za objavo splošnih aktov občine. |
(5) 15 dni pred dnem glasovanja objavi
občinska volilna komisija akt o razpisu referenduma v javnih občilih. |
|
80. člen |
(1) Pravico glasovati na referendumu imajo
vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta. |
(2) Odločitev na referendumu je sprejeta,
če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali. |
|
81. člen |
(1) Postopek za izvedbo referenduma vodijo
organi, ki vodijo lokalne volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri
delu volilnega odbora odloča občinska volilna komisija. |
(2) Glede glasovanja na referendumu in
drugih vprašanjih izvedbe referenduma veljajo določbe zakona, ki urejajo
referendum in ljudsko iniciativo ter lokalne volitve, v kolikor ni s tem
statutom v skladu z zakonom o lokalni samoupravi posamezno vprašanje
drugače urejeno. |
(3) Poročilo o izidu glasovanja na
referendumu pošlje občinska volilna komisija občinskemu svetu ter ga
objavi na način, ki je v statutu občine določen za objavo splošnih aktov
občine. |
|
3. Svetovalni referendum |
|
82. člen |
(1) Občinski svet lahko pred odločanjem o
posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše svetovalni
referendum. |
(2) Svetovalni referendum se razpiše za vso
občino ali za njen del. |
(3) Svetovalni referendum se izvede v
skladu z določbami tega statuta, ki urejajo referendum o splošnem aktu
občine. |
(4) Odločitev volivcev na svetovalnem
referendumu ne zavezuje občinskih organov. |
|
4. Drugi referendumi |
|
83. člen |
(1) Občani lahko odločajo na referendumu o
samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon.
|
(2) Referendum iz prejšnjega odstavka se
opravi v skladu z določbami tega statuta, če z zakonom, ki določa in
ureja referendum, ni drugače določeno. |
(3) Odločitev o uvedbi samoprispevka je
sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali. |
|
5. Ljudska iniciativa |
|
84. člen |
(1) Najmanj pet odstotkov volivcev v občini
lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge
odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih
organov. |
(2) Glede pobude volivcev za vložitev
zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo se primerno
uporabljajo določbe zakona in tega statuta, s katerimi je urejen
postopek s pobudo volivcev za razpis referenduma o splošnem aktu občine. |
(3) Če se zahteva nanaša na razveljavitev
splošnega akta občine ali drugo odločitev občinskega sveta, mora
občinski svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej
pa odločiti najkasneje v treh mesecih od dne pravilno vložene zahteve. |
(4) Če se zahteva nanaša na odločitve
drugih občinskih organov, morajo ti o njej odločiti najkasneje v enem
mesecu od dne pravilno vložene zahteve. |
|
85. člen |
Sredstva za neposredno sodelovanje občanov
pri odločanju v občini na zborih občanov in referendumih ter njihovo
izvedbo se zagotovijo v občinskem proračunu. |
|
VI. Občinske javne službe |
|
86. člen |
(1) Občina zagotavlja opravljanje javnih
služb, ki jih sama določi, in javnih služb, za katere je tako določeno z
zakonom. |
(2) Opravljanje javnih služb zagotavlja
občina na način, ki ga določi z odlokom v skladu z zakonom, ki ureja
gospodarske javne službe. |
|
VII. Premoženje in financiranje
občine |
|
87. člen |
(1) Premoženje občine sestavljajo
nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in
pravice. |
(2) Občina mora s premoženjem gospodariti
kot dober gospodar. |
(3) Za odločanje o odtujitvi in pridobitvi
premoženja občine je pristojen občinski svet. Občinski svet sprejme na
predlog župana letni program prodaje občinskega finančnega premoženja in
letni načrt pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim in premičnim
premoženjem občine. Sprejeti letni program odprodaje občinskega
finančnega premoženja izvršuje župan. Letni načrt pridobivanja in
razpolaganja z nepremičnim in premičnim premoženjem občine se izvršuje
župan na podlagi vsakokratnega sklepa pristojnega organa. |
(4) Ravnanje z nepremičnim in premičnim
premoženjem v lasti občine se izvede po postopku in na način, ki ga
določa zakon in drugi predpisi, ki urejajo stvarno premoženje države in
samoupravnih lokalnih skupnosti. |
(5) Za neodplačno pridobitev premoženja je
treba predhodno pridobiti soglasje občinskega sveta, če bi takšno
premoženje povzročilo večje stroške ali če je pridobitev povezana s
pogoji, ki pomenijo obveznost občine. |
|
88. člen |
(1) Občina pridobiva prihodke iz lastnih
virov, davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom. |
(2) Občina je pod pogoji, določenimi z
zakonom, upravičena do sredstev finančne izravnave in drugih sredstev
sofinanciranja iz državnega proračuna. |
|
89. člen |
(1) Prihodki in drugi prejemki ter odhodki
in drugi izdatki občine so zajeti v proračunu občine, ki ga sprejme
občinski svet po postopku, določenem v poslovniku občinskega sveta. |
(2) Občinski svet mora sprejeti proračun
občine v roku, ki omogoča njegovo uveljavitev s 1. januarjem leta, za
katerega se sprejema. |
(3) Za pripravo in predložitev proračuna
občine občinskemu svetu v sprejem v skladu z zakonom je odgovoren župan. |
(4) Predlogi za povečanje izdatkov
proračuna morajo vsebovati predlog za povečanje prejemkov proračuna ali
za zmanjšanje drugih izdatkov v isti višini, pri čemer povečani izdatki
ne smejo biti v breme proračunske rezerve, splošne proračunske
rezervacije ali v breme dodatnega zadolževanja. |
|
90. člen |
(1) Proračun občine sestavljajo splošni
del, posebni del in načrt razvojnih programov. |
(2) Splošni del proračuna sestavljajo
skupna bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb
ter račun financiranja. |
(3) Posebni del proračuna sestavljajo
finančni načrti neposrednih uporabnikov proračuna občine. |
(4) Načrt razvojnih programov sestavljajo
letni načrti razvojnih programov neposrednih uporabnikov proračuna
občine, ki so opredeljeni z dokumenti dolgoročnega načrtovanja. |
|
91. člen |
(1) Za izvrševanje proračuna je odgovoren
župan. |
(2) V okviru izvrševanja proračuna ima
župan pooblastila, določena z zakonom, predpisi, izdanimi na podlagi
zakona, odlokom o proračunu občine ali drugim splošnim aktom občine. |
(3) Župan mora zagotoviti izvajanje nalog
notranjega finančnega nadzora v skladu z zakonom in predpisom ministra,
pristojnega za finance, izdanim na podlagi zakona. |
(4) Župan je odredbodajalec za sredstva
proračuna. Za izvrševanje proračuna občine lahko župan pooblasti
podžupana in direktorja občinske uprave. |
(5) Župan poroča občinskemu svetu o
izvrševanju proračuna v mesecu juliju. Poročilo mora vsebovati podatke
in informacije, določene z zakonom. |
|
92. člen |
(1) Proračun občine se sprejme z odlokom o
proračunu občine, rebalans proračuna pa z odlokom o spremembi proračuna. |
(2) Odlok o proračunu občine določa tudi
ukrepe za zagotavljanje likvidnosti proračuna, prerazporejanje sredstev,
začasno zadržanje izvrševanja proračuna, ukrepe za zagotavljanje
proračunskega ravnovesja ter druge ukrepe in posebna pooblastila za
izvrševanje proračuna. |
(3) V odloku o proračunu se določi obseg
zadolževanja proračuna in obseg predvidenih poroštev ter drugi elementi,
ki jih določa zakon. |
(4) Rebalans proračuna predlaga župan, če
se med izvajanjem ne more uravnovesiti proračuna občine. |
|
93. člen |
(1) Če proračun občine ni sprejet pred
začetkom leta, na katero se nanaša, se financiranje občine začasno
nadaljuje na podlagi zadnjega sprejetega proračuna in za iste namene. |
(2) Župan sprejme sklep o začasnem
financiranju v skladu z zakonom. Sklep velja največ tri mesece in se
lahko na županov predlog s sklepom občinskega sveta podaljša še za tri
mesece. |
|
94. člen |
Sredstva proračuna občine se smejo
uporabljati, če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim aktom, določeni
pogoji, le za namene in v višini, določeni s proračunom. |
|
95. člen |
(1) Proračunskih sredstev ni mogoče
prerazporejati, razen pod pogoji in na način, določen z zakonom ali
odlokom o proračunu občine. |
(2) Če po sprejemu proračuna nastanejo nove
obveznosti proračuna zaradi spremenjenih določb zakona ali drugega
predpisa, določi župan obseg izdatkov in odpre nov konto za ta namen. |
(3) Če se med letom spremeni delovno
področje proračunskega uporabnika, župan sorazmerno poveča ali zmanjša
obseg sredstev za njegovo delo oziroma, če se uporabnik ukine in
njegovega dela ne prevzame drug uporabnik proračuna, na katerega se
sredstva prerazporedijo, prenese sredstva v proračunsko rezervo. |
(4) Župan mora o izvršenih prerazporeditvah
poročati občinskemu svetu v mesecu juliju. |
|
96. člen |
(1) Po preteku leta, za katero je bil
sprejet proračun, pripravi župan predlog zaključnega računa proračuna in
ga predloži občinskemu svetu v sprejem. |
(2) O sprejetju zaključnega računa
proračuna obvesti župan ministrstvo, pristojno za finance, v 30 dneh po
sprejemu. |
|
97. člen |
Občina se lahko dolgoročno zadolži za
investicije, ki jih sprejme občinski svet, v skladu s pogoji, določenimi
z zakonom. |
|
98. člen |
(1) Javna podjetja in javni zavodi, katerih
ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem občine. O
soglasju odloča župan. |
(2) O poroštvih za izpolnitev obveznosti
javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina,
odloča na predlog župana občinski svet. |
|
99. člen |
Finančno poslovanje občine izvršuje
knjigovodska služba občine, občina pa si lahko zagotovi izvrševanje
knjigovodskih opravil v ustrezni skupni službi z drugimi občinami ali
pri specializirani organizaciji. |
|
100. člen |
(1) Finančno poslovanje občine izvršuje
finančna služba v okviru občinske uprave ali skupnega organa občinske
uprave. |
(2) Opravljanje posameznih nalog finančne
službe ali notranjega finančnega nadzora sme župan naročiti pri
izvajalcu, ki izpolnjuje pogoje strokovnosti oziroma pogoje, predpisane
z zakonom in podzakonskimi predpisi. |
101. člen |
Nabavo blaga, nabavo storitev ter oddajo
gradbenih del izvaja župan občine v skladu s predpisi, ki urejajo javno
naročanje. |
|
VIII. Splošni in posamični akti
občine |
|
1. Splošni akti občine |
|
102. člen |
(1) Splošni akti občine so statut,
poslovnik občinskega sveta, odloki in pravilniki. |
(2) Občinski svet sprejema kot splošne akte
tudi prostorske in druge načrte razvoja občine, občinski proračun in
zaključni račun, ki sta posebni vrsti splošnih aktov. |
(3) Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme
občinski svet sklep, ki je lahko splošni ali posamični akt. |
(4) Postopek za sprejem splošnih aktov
občine ureja poslovnik občinskega sveta. |
|
103. člen |
(1) Statut je temeljni splošni akt občine,
ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov
občinskega sveta. |
(2) Statut se sprejme po enakem postopku,
kot je predpisan za sprejem odloka. |
|
104. člen |
S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet
z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov, se uredi organizacija in
način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov
občinskega sveta. |
|
105. člen |
(1) Z odlokom ureja občina na splošen način
zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in
določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe. |
(2) Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz
prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom. |
|
106. člen |
S pravilnikom se razčlenijo posamezne
določbe statuta ali odloka v procesu njihovega izvrševanja. |
|
107. člen |
(1) Statut, odloki in drugi predpisi občine
morajo biti objavljeni v Uradnem glasilu slovenskih občin in pričnejo
veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno. |
(2) V Uradnem glasilu slovenskih občin se
objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi občinski svet. |
(3) Akt, ki ga je sprejelo več občin, se
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
2. Posamični akti občine |
|
108. člen |
(1) Posamični akti občine so odločbe in
sklepi. |
(2) S posamičnimi akti - sklepom ali
odločbo - odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz
prenesene državne pristojnosti. |
|
109. člen |
(1) O pritožbah zoper posamične akte, ki
jih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku, odloča na drugi
stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno. |
(2) O pritožbah zoper posamične akte,
izdane v upravnih zadevah iz prenesene državne pristojnosti, odloča
državni organ, ki ga določi zakon. |
(3) O zakonitosti dokončnih posamičnih
aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče. |
|
IX. Varstvo občine in pravic
posameznikov in organizacij |
|
110. člen |
Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo
za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se
posega v ustavni položaj in v pravice občine. |
|
111. člen |
Občinski svet ali župan lahko začneta pred
ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če državni zbor ali vlada s
svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v
pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina
posega v njeno pristojnost. |
|
112. člen |
Župan lahko kot stranka v upravnem sporu
spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi
izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži tudi, če osebe
javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo
pravice na škodo javnih koristi občine. |
Župan mora od pristojnih državnih organov
zahtevati, da je občina obveščena o vsakem upravnem postopku, v katerem
pristojni državni organ odloča na podlagi predpisov občine. Ta organ
mora občino pisno obvestiti o začetku upravnega postopka v osmih dneh.
|
|
113. člen |
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni
postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v
teh postopkih oziroma če so z že izdanimi akti prizadete pravice in
koristi občine, določene z ustavo in zakoni. |
|
114. člen |
Delovna telesa so dolžna za potrebe
občinskega sveta oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov,
ki se tičejo koristi občine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje
mnenje, ki ga pošlje državnemu zboru. |
|
X. Nadzor nad zakonitostjo dela |
|
115. člen |
(1) Vsako ministrstvo na svojem področju
nadzoruje zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje
izvirne pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in pooblaščeni javni
uslužbenci občinske uprave. |
(2) Ministrstvo mora zaradi opravljanja
nadzorstva nad zakonitostjo dela organov občin zagotoviti ustrezno
sodelovanje, medsebojno obveščanje in strokovno pomoč organom občin. |
(3) V zadevah, ki jih na organe občine
prenese država, opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad
primernostjo in strokovnostjo njihovega dela. |
(4) Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem
odstavku lahko pristojno ministrstvo predpiše organizacijo služb za
izvajanje nalog iz državne pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog
na teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz
državne pristojnosti. |
|
XI. Prehodne in končne določbe |
|
116. člen |
Predpise in druge splošne akte, ki niso v
skladu s tem statutom, je potrebno uskladiti v roku enega leta po
njegovi uveljavitvi. |
|
117. člen |
(1) Z dnem uveljavitve tega statuta preneha
veljati Statut Občine Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št.
15/06 in 26/09). |
(2) Ta statut začne veljati petnajsti dan
po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. |
|
Številka: 007-0005/2017 |
Datum: 27. . 2016 |
|
|
Občina Markovci |
|
Milan Gabrovec, župan |
|