Na podlagi 64. člena
Zakona o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09,
51/10) je Občinski svet Občine Hodoš na 6. redni seji dne 30. septembra
2011 sprejel |
S T A T U T |
Občine Hodoš |
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
Občina Hodoš – Hodos
Község je samoupravna lokalna skupnost ustanovljena z zakonom na območju
naslednjih narodnostno mešanih naselij: |
– Hodoš – Hodos
|
– Krplivnik –
Kapornak. |
Sedež občine je na
Hodošu. |
Občina je pravna
oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z
vsemi vrstami premoženja. |
Občino predstavlja in
zastopa župan. |
Območje, ime in sedež
občine se lahko spremeni z zakonom po postopku, ki ga določa zakon.
|
Območja in imena
naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z občinskim odlokom. |
2. člen |
Občina Hodoš – Hodos
Község (v nadaljnjem besedilu: občina) v okviru ustave in zakona
samostojno ureja in opravlja naloge, določene v 21. členu Zakona o
lokalni samoupravi ter naloge, določene s predpisi občine na podlagi
zakona: |
– upravlja občinsko
premoženje, |
– omogoča pogoje za
gospodarski razvoj občine in v skladu z zakonom opravlja naloge s
področja gostinstva, turizma in kmetijstva, |
– načrtuje prostorski
razvoj, v skladu z zakonom opravlja naloge na področju posegov v prostor
in graditve objektov ter zagotavlja javno službo gospodarjenja s
stavbnimi zemljišči, |
– ustvarja pogoje za
gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada
stanovanj, |
– v okviru svojih
prisojnosti ureja, upravlja in skrbi za lokalne javne službe,
|
– pospešuje službe
socialnega skrbstva, za predšolsko varstvo, osnovno varstvo otroka in
družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele, |
– skrbi za varstvo
zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in
odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja,
|
– ureja in vzdržuje
vodovodne in energetske komunalne objekte, |
– ustvarja pogoje za
izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za kvaliteto
življenja njenih prebivalcev, |
– pospešuje
vzgojno-izobraževalno, informacijsko, dokumentacijsko, društveno in
drugo dejavnost na svojem območju, |
– pospešuje razvoj
športa in rekreacije, |
– pospešuje kulturno
umetniško ustvarjalnost, omogoča dostopnost do kulturnih programov,
zagotavlja splošnoizobraževalno knjižnično dejavnost ter v skladu z
zakonom skrbi za kulturno dediščino na svojem območju, |
– gradi, vzdržuje in
ureja lokalne javne ceste, javne poti, rekreacijske in druge javne
površine v skladu z zakonom ureja promet v občini ter opravlja naloge
občinskega redarstva, |
– opravlja nadzorstvo
nad krajevnimi prireditvami, |
– organizira
komunalno-redarsko službo in skrbi za red v občini, |
– skrbi za požarno
varnost in organizira reševalno pomoč, |
– organizira pomoč in
reševanje za primere naravnih in drugih nesreč, |
– organizira
opravljanje pokopališke in pogrebne službe, |
– določa prekrške in
denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine in
opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in
drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z
zakonom drugače določeno, |
– sprejema statut
občine in druge splošne akte, |
– organizira občinsko
upravo, |
– ureja druge lokalne
zadeve javnega pomena. |
Občine lahko
opravljajo posamezne naloge iz državne pristojnosti, če država za to
zagotovi potrebna sredstva. |
3. člen |
Osebe, ki imajo na
območju občine stalno prebivališče, so občani. |
Občani odločajo o
lokalnih javnih zadevah po organih občine, ki jih volijo na podlagi
splošne in enake volilne pravice na svobodnih volitvah s tajnim
glasovanjem ter v drugih organih v skladu s tem statutom. |
Občani sodelujejo pri
upravljanju lokalnih javnih zadev tudi na zborih občanov, z referendumom
in ljudsko iniciativo. |
Na osnovi odločitve
organov občine se lahko v posamezne oblike odločanja vključijo tudi
osebe, ki imajo v občini začasno prebivališče, in osebe, ki so lastniki
zemljišč in drugih nepremičnin na območju občine. |
4. člen |
Občina pri
uresničevanju skupnih nalog sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami,
širšimi lokalnimi skupnostmi in državo. Občina lahko sodeluje tudi z
lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami
lokalnih skupnosti. |
Občina sodeluje z
drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in solidarnosti in lahko v
ta namen ustanavlja zveze, združuje sredstva, ustanavlja skupne organe
ter organe skupne občinske uprave, javne sklade, javne zavode, javna
podjetja. |
Občine se zaradi
predstavljanja in uveljavljanja lokalne samouprave ter usklajevanja in
skupnega zagotavljanja skupnih interesov združujejo v združenja. |
5. člen |
Občina Hodoš – Hodos
Község ima grb, zastavo in praznik, katerih oblika, vsebina in uporaba
se določi z odlokom. |
Občina ima žige, ki
so okrogle oblike. |
– v zunanjem krogu je
napis Občina Hodoš – Hodos Község, zgoraj na sredini št. 1, v sredini
grb občine, s premerom 35 mm, |
– v zunanjem krogu je
napis Občina Hodoš – Hodos Község, zgoraj na sredini št. 2, v sredini
grb občine, s premerom 35 mm, |
– v zunanjem krogu je
napis Občina Hodoš – Hodos község, v notranjem krogu pa Občinska uprava
– Községi ügykezelés, v sredini grb občine, s premerom 35 mm,
|
– v zunanjem krogu je
napis Občina Hodoš – Hodos Község, v sredini grb občine, s premerom 25
mm, |
– v zunanjem krogu je
napis Občina Hodoš – Hodos Község, zgoraj na sredini notranjega kroga
Župan, spodaj na sredini notranjega kroga Polgármester, v sredini grb
občine, s premerom 35 mm, |
– v gornjem delu
zunanjega kroga je napis Občina Hodoš, v notranjem krogu Občinska
volilna komisija, v spodnjem delu zunanjega kroga pa Hodos Község, v
notranjem krogu Községi választási bizottság, v sredini je grb občine, s
premerom 35 mm, |
– v gornjem delu
zunanjega kroga je napis Občina Hodoš, v notranjem krogu Posebna volilna
komisija, v spodnjem delu zunanjega kroga Hodos Község, v notranjem
krogu Külön választási bizottság, v sredini je grb občine, s premerom 35
mm, |
– v zunanjem krogu je
napis Občina Hodoš – Hodos Község, v sredini napis Nadzorni odbor –
Felügyelő bizottság, s premerom 30 mm. |
Velikost, uporabo in
hrambo žiga občine določi župan s sklepom. |
Za prispevek k
razvoju občine podeljuje občina zaslužnim občanom, organizacijam in
drugim občinska priznanja in nagrade, v skladu s posebnim odlokom. |
II. NALOGE OBČINE |
6. člen |
Občina samostojno
opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), določene z
zakonom in s tem statutom, zlasti pa: |
1. Normativno ureja
lokalne zadeve javnega pomena tako, da: |
– sprejema statut in
druge predpise občine, |
– sprejema proračun
in zaključni račun občine, |
– načrtuje prostorski
razvoj ter sprejema prostorske akte, |
– sprejema programe
razvoja občine. |
2. Upravlja občinsko
premoženje tako, da: |
– ureja način in
pogoje upravljanja z občinskim premoženjem, |
– pridobiva in
razpolaga z vsemi vrstami premoženja, |
– sklepa pogodbe o
pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin, |
– sestavlja
premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja.
|
3. Omogoča pogoje za
gospodarski razvoj občine tako, da: |
– spremlja in
analizira gospodarske rezultate v občini, |
– sprejema prostorske
akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj gospodarstva v občini,
|
– pospešuje
gospodarski razvoj, |
– sodeluje z
gospodarskimi subjekti in v okviru interesov in nalog občine pomaga
gospodarskim subjektom pri razreševanju gospodarskih problemov,
|
– z javnimi sredstvi,
v skladu s predpisi, pospešuje razvoj gospodarskih panog oziroma
gospodarskih subjektov. |
4. Ustvarja pogoje za
gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada
stanovanj tako, da: |
– v prostorskih aktih
predvidi gradnjo stanovanjskih objektov, |
– sprejema dolgoročni
in kratkoročni stanovanjski program občine, |
– spremlja in
analizira stanje na stanovanjskem področju občine, |
– spremlja ponudbo in
povpraševanje stanovanj v občini ter se vključuje v stanovanjski trg,
|
– gradi stanovanja za
socialno ogrožene in prenavlja objekte, ki so primerni za gradnjo
stanovanj, |
– v skladu s predpisi
omogoča občanom najemanje kreditov za nakup, gradnjo in prenovo
stanovanj. |
5. Skrbi za lokalne
javne službe tako, da: |
– zagotavlja
izvajanje obveznih in izbirnih lokalnih javnih služb v skladu z zakonom,
|
– nadzira delovanje
lokalnih javnih služb, |
– gradi in vzdržuje
komunalno infrastrukturo. |
6. Zagotavlja in
pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno dejavnost tako, da:
|
– ustanovi
vzgojno-izobraževalni (javna osnovna šola in javni vrtec), zdravstveni
zavod in v skladu z zakonom zagotavlja pogoje za njegovo delovanje,
|
– v skladu z zakoni,
ki urejajo to področje, zagotavlja sredstva za izvajanje teh dejavnosti
in v okviru finančnih možnosti omogoča izvajanje nadstandardnih
programov, |
– sodeluje z
vzgojno-izobraževalnim zavodom in zdravstvenim zavodom, |
– z različnimi ukrepi
pospešuje vzgojno-izobraževalno dejavnost in zdravstveno varstvo
občanov, |
– ustvarja pogoje za
izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za kvaliteto
življenja njenih prebivalcev. |
7. Pospešuje službe
socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in
družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele tako, da:
|
– spremlja stanje na
tem področju, |
– pristojnim organom
in institucijam predlaga določene ukrepe na tem področju, |
– sodeluje s centrom
za socialno delo, javnimi zavodi in drugimi pristojnimi organi in
institucijami, |
– lahko podeljuje
denarne pomoči in simbolične nagrade ob posebnih priložnostih ali
obletnicah občanov. |
8. Pospešuje
raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj športa in
rekreacije tako, da: |
– omogoča dostopnost
kulturnih programov, skrbi za kulturno dediščino na svojem območju,
|
– določa občinski
program športa, |
– zagotavlja splošno
izobraževalno knjižnično dejavnost, |
– z dotacijami
spodbuja te dejavnosti, |
– sodeluje z društvi
in jih vključuje v programe aktivnosti občine. |
9. Skrbi za varstvo
zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in
odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja tako, da:
|
– izvaja naloge, ki
jih določajo zakon, uredbe in drugi predpisi s področja varstva okolja,
|
– spremlja stanje na
tem področju in v okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe, s katerimi
zagotavlja varstvo okolja, |
– sprejema splošne
akte, s katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo okolja, |
– sodeluje s
pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o ugotovljenih
nepravilnostih, |
– z drugimi ukrepi
pospešuje varstvo okolja v občini. |
10. Upravlja, gradi
in vzdržuje: |
– občinske ceste in
javne poti, |
– površine za pešce
in kolesarje, |
– igrišča za šport in
rekreacijo ter otroška igrišča, |
– javne parkirne
prostore, parke, trge in druge javne površine ter |
– zagotavlja varnost
v cestnem prometu na občinskih cestah in ureja promet v občini.
|
11. Skrbi za požarno
varnost in varnost občanov v primeru elementarnih in drugih nesreč tako,
da v skladu z merili in normativi: |
– organizira
reševalno pomoč v požarih, |
– organizira
obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere elementarnih in
drugih nesreč, |
– zagotavlja sredstva
za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne varnosti in varstva
pred naravnimi nesrečami, |
– zagotavlja sredstva
za odpravo posledic elementarnih in drugih naravnih nesreč, |
– sodeluje z
občinskim poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno zaščito ter
spremlja njihovo delo, |
– opravlja druge
naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in varstvu pred
elementarnimi in drugimi nesrečami. |
12. Ureja javni red v
občini tako, da: |
– sprejema programe
varnosti, |
– določa prekrške in
globe za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine, |
– organizira občinsko
redarstvo, |
– opravlja
inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih
aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom
drugače določeno, |
– opravlja druge
naloge v okviru teh pristojnosti. |
7. člen |
V okviru lokalnih
zadev javnega pomena občina opravlja tudi naloge, ki se nanašajo na:
|
– ugotavljanje
javnega interesa za uresničevanje predkupnih pravic občine v skladu z
zakonom in v primeru razlastitve nepremičnin za potrebe občine,
|
– določanje
namembnosti prostora, |
– gospodarjenje s
stavbnimi zemljišči in določanje pogojev za njihovo uporabo,
|
– evidenco občinskih
zemljišč in drugega premoženja, |
– zagotavljanje
varstva naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s pristojnimi
institucijami, |
– ureja druge lokalne
zadeve javnega pomena. |
8. člen |
Občina opravlja
statistične, evidenčne in analitične naloge za svoje potrebe.
|
Občina obdeluje
podatke, ki jih potrebuje za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti in
jih pridobi v skladu z zakonom. |
Za potrebe iz prvega
odstavka tega člena pridobiva občina od upravljavcev zbirk podatke o
fizičnih osebah, ki imajo v občini stalno ali začasno prebivališče in o
fizičnih osebah, ki imajo v občini nepremičnine, ter podatke o pravnih
osebah, ki imajo sedež in premoženje oziroma del premoženja v občini.
|
Od upravljavca
Centralnega registra prebivalstva lahko občina za potrebe izvajanja
svojih nalog pridobiva osebne podatke v skladu z zakonom. Osebne podatke
lahko pridobi občina v pisni obliki, na magnetnih medijih, po
elektronski pošti, za fizične osebe, ki imajo v občini stalno ali
začasno prebivališče, pa tudi neposredno preko računalniške povezave. Za
pridobivanje podatkov neposredno preko računalniške povezave je potrebno
dovoljenje pristojnega ministra. |
III. ORGANI OBČINE |
1. Skupne določbe |
9. člen |
Organi občine so:
|
– občinski svet,
|
– župan in
|
– nadzorni odbor
občine. |
Občina ima volilno
komisijo kot samostojni občinski organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih
volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za izvedbo
volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov.
|
Občina lahko ima tudi
posebno volilno komisijo kot samostojni občinski organ, ki v skladu z
zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti
občine skrbi za izvedbo volitev predstavnika madžarske narodnosti v
občinski svet. Če občina nima posebne volilne komisije, mora v volilni
komisiji biti vsaj en član in en namestnik pripadnik madžarske narodne
skupnosti. |
Občina ima tudi druge
organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon. |
Volitve oziroma
imenovanja organov občine oziroma članov občinskih organov se izvajajo v
skladu z zakonom in tem statutom. |
Člani občinskega
sveta, župan in podžupan so občinski funkcionarji. |
10. člen |
Občina ima občinsko
upravo, ki v skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti občine
opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge ter naloge
v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz občinske pristojnosti.
|
Občinska uprava
odloča o upravnih stvareh iz občinske pristojnosti na prvi stopnji ter
opravlja inšpekcijske naloge in naloge občinskega redarstva oziroma
drugih služb nadzora. |
Občinska uprava
opravlja strokovna, organizacijska in administrativna opravila za
občinske organe. |
Občinsko upravo
ustanovi občinski svet na predlog župana z odlokom, s katerim določi
njihovo notranjo organizacijo in delovno področje. |
Občinsko upravo lahko
sestavljajo organi občinske uprave oziroma notranje organizacijske
enote. |
Občinsko upravo vodi
tajnik občine, usmerja in nadzoruje pa jo župan. |
11. člen |
Če ni v zakonu ali
tem statutu drugače določeno, lahko organi občine, ki delajo na sejah,
sprejemajo odločitve, če je na seji navzoča večina članov organa občine. |
12. člen |
Delo organov občine
je javno. |
Javnost dela se
zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, predvsem pa
z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine, z navzočnostjo občanov in
predstavnikov sredstev javnega obveščanja na javnih sejah občinskih
organov, vpogledom v dokumentacijo in gradiva, ki so podlaga za
odločanje občinskih organov. |
Splošni akti občine
se objavljajo v Uradnem listu Republike Slovenije ali v občinskem
glasilu. |
Način zagotavljanja
javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke izključitve
javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter zagotovitev varstva
osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v
skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma
druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna,
vojaška ali uradna tajnost, določajo zakoni, ta statut in poslovnik
občinskega sveta. |
Občani in njihovi
pravni zastopniki imajo pravico vpogleda v dokumente, ki so podlaga za
odločanje organov občine o njihovih pravicah, obveznostih in pravnih
koristih, če izkažejo pravni interes. |
2. Občinski svet |
13. člen |
Občinski svet je
najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti
občine. |
Občinski svet šteje 7
članov. 1 član je pripadnik madžarske narodne skupnosti. |
Člani občinskega
sveta se volijo za štiri leta. Mandat članov občinskega sveta se začne s
potekom mandata prejšnjih članov občinskega sveta ter traja do prve seje
na naslednjih rednih volitvah izvoljenega občinskega sveta, če ni z
zakonom drugače določeno. |
Občinski svet se
konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica
mandatov članov občinskega sveta. |
Prvo sejo občinskega
sveta skliče prejšnji župan najkasneje v 20 dneh po izvolitvi članov
občinskega sveta, če je za izvolitev župana potreben drugi krog volitev,
pa najkasneje v 10 dneh po drugem krogu volitev. |
Če seja ni sklicana v
navedenem roku, jo skliče predsednik volilne komisije. |
Ko članom občinskega
sveta preneha mandat, jim preneha tudi članstvo v vseh občinskih organih
in organih javnih zavodov, javnih podjetij ter skladov, katerih
ustanoviteljica je občina in v katere so bili imenovani kot predstavniki
občinskega sveta. |
14. člen |
Volitve članov
občinskega sveta so neposredne in se opravijo na podlagi splošne in
enake volilne pravice s tajnim glasovanjem v skladu z zakonom.
|
Občinski svet se voli
po večinskem volilnem sistemu. |
O oblikovanju
volilnih enot za volitve občinskega sveta odloči občinski svet z
odlokom. |
15. člen |
Občinski svet
sprejema statut občine, poslovnik občinskega sveta, odloke in druge
predpise občine ter sprejema mnenja o vsebini zakonov in drugih
predpisov, ki se tičejo koristi občine. |
V okviru svojih
pristojnosti občinski svet predvsem: |
– sprejema prostorske
plane in druge plane razvoja občine, |
– sprejema proračun
občine in zaključni račun, |
– sprejme odlok o
notranji organizaciji in delovnem področju občinske uprave na predlog
župana, |
– v sodelovanju z
občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne organe občinske uprave
ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih
zavodih in javnih podjetjih, |
– daje soglasje k
prenosu nalog iz državne pristojnosti na občino in odloča o na občino
prenesenih zadevah iz državne pristojnosti, če po zakonu o teh zadevah
ne odloča drug občinski organ, |
– nadzoruje delo
župana, podžupana in občinske uprave glede izvajanja odločitev
občinskega sveta, |
– potrjuje mandate
članov občinskega sveta ter ugotavlja predčasno prenehanje mandata
občinskega funkcionarja, |
– imenuje člane
nadzornega odbora in na predlog nadzornega odbora opravi predčasno
razrešitev člana nadzornega odbora, |
– imenuje in
razrešuje člane komisij in odborov občinskega sveta, |
– določi, kateri
izmed članov občinskega sveta bo začasno opravljal funkcijo župana, če
temu predčasno preneha mandat, pa ne določi podžupana, ki bo začasno
opravljal njegovo funkcijo, ali če je razrešen, |
– odloča o pridobitvi
in odtujitvi občinskega premoženja, kolikor z zakonom, s statutom občine
ali z odlokom ni določeno drugače, |
– odloča o najemu
posojila in dajanju poroštva, |
– razpisuje
referendum, |
– s svojim aktom, v
skladu z zakonom, določa višino sejnine članov občinskega sveta in
plačila za opravljanje nalog članov drugih občinskih organov in delovnih
teles, ki jih imenuje, merila za določitev plače direktorjev javnih
podjetij in predstavnikov ustanovitelja v njihovih organih, |
– določa vrste
lokalnih javnih služb in način izvajanja lokalnih javnih služb,
|
– ustanavlja javne
zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe javnega prava v skladu z
zakonom, |
– imenuje in
razrešuje člane sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in člane
drugih organov občine, ustanovljenih na podlagi zakona, |
– določi organizacijo
in način izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami za
obdobje petih let, katerega sestavni del je tudi program varstva pred
požari, |
– sprejme program in
letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, sestavni del je
tudi letni načrt varstva pred požari, |
– določi organizacijo
občinskega sveta ter način njegovega delovanja v vojni, |
– sprejme odlok o
varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in določi varstvo pred
požari, ki se opravlja kot javna služba, |
– lahko sprejme akt,
v katerem glede na potrebe gostov in značilnosti ter potrebe kraja
določi podrobnejša merila za določitev obratovalnega časa, |
– v okviru
kadrovskega načrta določa število in vrste delovnih mest za določen čas
v kabinetu župana, |
– odloča o drugih
zadevah, ki jih določa zakon in ta statut. |
16. člen |
Člani občinskega
sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno. |
Funkcija člana
občinskega sveta in podžupana ni združljiva s funkcijo župana, člana
nadzornega odbora, kot tudi ne z delom v občinski upravi ter z drugimi
funkcijami, za katere tako določa zakon. |
Član občinskega
sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo člana občinskega
sveta in funkcijo podžupana hkrati. Podžupan, ki v primeru predčasnega
prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem času ne
opravlja funkcije člana občinskega sveta. |
17. člen |
Župan predstavlja
občinski svet ter sklicuje in vodi njegove seje, nima pa pravice
glasovanja. |
Funkcija župana ni
združljiva s funkcijo člana občinskega sveta in podžupana, članstvom v
nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ter z drugimi funkcijami,
za katere tako določa zakon. |
Za vodenje sej
občinskega sveta lahko župan pooblasti podžupana ali drugega člana
občinskega sveta. Če je župan odstoten ali zadržan, vodi sejo podžupan.
|
Če nastopijo razlogi,
zaradi katerih župan, podžupan oziroma pooblaščeni član občinskega
sveta, ne more voditi že sklicane seje, jo brez posebnega pooblastila
vodi najstarejši član občinskega sveta. |
Župan sklicuje seje
občinskega sveta v skladu z določbami tega statuta in poslovnika
občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na občinskem svetu, mora
pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. Podžupan lahko opravi sklic
seje le na podlagi posamičnega pooblastila župana. |
Župan, pooblaščeni
podžupan oziroma član občinskega sveta mora sklicati sejo občinskega
sveta, če to zahteva najmanj četrtina članov občinskega sveta, seja pa
mora biti v petnajstih dneh po tem, ko je bila podana pisna zahteva za
sklic seje, ki je vsebovala predlog dnevnega reda in nujno potrebno
gradivo oziroma utemeljeno zahtevo občinski upravi za pripravo gradiva.
|
Župan, pooblaščeni
podžupan oziroma član občinskega sveta mora dati na dnevni red seje
predlagane točke. Predlagan dnevi red pa lahko dopolni še z novimi
točkami. |
Če seja občinskega
sveta ni sklicana v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko
skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Župan in občinska
uprava so dolžni zagotoviti pogoje za vodenje in izvedbo seje. |
18. člen |
Strokovno pripravo
gradiv, organizacijsko in administrativno delo za potrebe občinskega
sveta ter pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta ter
njegovih komisij in odborov zagotavlja občinska uprava. |
19. člen |
Občinski svet dela in
odloča na sejah. |
Dnevni red seje
občinskega sveta predlaga župan. |
Vsak član občinskega
sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz
njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in
drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da
jih sprejme občinski svet na predlog župana. |
Župan mora predloge
komisij in odborov občinskega sveta ter predloge članov občinskega sveta
iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot
je določeno v poslovniku občinskega sveta. |
O sprejemu dnevnega
reda odloča občinski svet na začetku seje. |
Na vsaki seji
občinskega sveta mora biti predvidena točka za vprašanja in odgovore na
vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta. |
Za vsako sejo
občinskega sveta se pošlje vabilo županu, podžupanu, članom občinskega
sveta, predsedniku nadzornega odbora občine in tajniku občine. O sklicu
seje Občinskega sveta se obvesti javna občila. |
Predsednik nadzornega
odbora občine, predsedniki komisij in odborov občinskega sveta ter
tajnik občine so se dolžni udeležiti seje občinskega sveta in
odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta, kadar se obravnavajo
vprašanja iz njihove pristojnosti oziroma njihovega področja dela. |
20. člen |
Občinski svet
veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov. Občinski
svet sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih članov,
razen če zakon določa drugačno večino. |
Občinski svet
sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje v primeru, ko
je tako določeno z zakonom ali če tako sklene občinski svet.
|
Način dela in
odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga vprašanja
delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom, ki ga sprejme
občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov. |
Odločitve občinskega
sveta izvršujeta župan in občinska uprava. |
Župan in tajnik
občine o izvrševanju odločitev občinskega sveta poročata občinskemu
svetu najmanj enkrat letno. |
21. člen |
Predčasno prenehanje
mandata člana občinskega sveta ureja zakon. |
Razlogi za prenehanje
mandata člana občinskega sveta se ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne
odločbe ali pisnega obvestila o odločitvi člana občinskega sveta.
|
Članu občinskega
sveta preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi poročila
komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so
nastali zakonski razlogi za prenehanje mandata, razen v primeru odstopa.
|
Če član občinskega
sveta odstopi, mu preneha mandat z dnem, ko je podal odstopno izjavo
županu. Župan mora občinski svet in občinsko volilno komisijo obvestiti
o odstopu člana občinskega sveta v roku osmih dni od prejema pisne
odstopne izjave. |
Če župan v roku iz
prejšnjega odstavka ne obvesti občinskega sveta in občinske volilne
komisije, lahko občinski funkcionar, ki mu je prenehal mandat, v osmih
dneh od poteka roka iz prejšnjega odstavka vloži tožbo na upravno
sodišče. Upravno sodišče o tožbi iz tega odstavka in tožbi iz drugega
odstavka tega člena odloči meritorno v 30 dneh. O morebitni pritožbi
odloči vrhovno sodišče v 30 dneh. Enako sodno varstvo lahko uveljavlja
tudi kandidat za člana občinskega sveta, ki bi bil izvoljen, če ne bi
bil izvoljen član občinskega sveta, ki mu je mandat prenehal,
predstavnik kandidature oziroma predstavnik liste kandidatov za člane
občinskega sveta, s katere bi bil ta kandidat izvoljen. |
Ugotovitveni sklep iz
tretjega odstavka tega člena sprejme občinski svet na prvi seji po
nastanku razlogov iz drugega odstavka tega člena. |
Izvolitev oziroma
potrditev mandata nadomestnega člana občinskega sveta določa zakon. |
2.1 Odbori in
komisije občinskega sveta |
22. člen |
Občinski svet ima
komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
Občinski svet lahko
ustanovi eno ali več komisij in odborov kot svoja stalna ali občasna
delovna telesa. |
Organizacijo in
delovno področje stalnih delovnih teles občinskega sveta določa
poslovnik občinskega sveta. |
Občasna delovna
telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim določi naloge
delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje. |
23. člen |
Komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja ima 3 člane, ki jih občinski svet
imenuje izmed svojih članov tako, da je obvezno en član pripadnik
madžarske narodnosti. |
Komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje naloge:
|
– občinskemu svetu
predlaga kandidate za delovna telesa občinskega sveta in druge organe,
ki jih imenuje občinski svet, |
– občinskemu svetu
ali županu daje pobude oziroma predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji
v občini, |
– izdaja akte v zvezi
s pravicami in obveznostmi funkcionarjev (izdaja odločbe oziroma sklepe
o plačah in nadomestilih plač občinskih funkcionarjev, o sejninah ter
plačilih za nepoklicne funkcionarje, o letnem dopustu itd), |
– obravnava druga
vprašanja, ki mu jih določi občinski svet. |
24. člen |
Stalna delovna telesa
občinskega sveta so: |
– odbor za
negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti, |
– odbor za
gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe, |
– odbor za prostorsko
planiranje in gospodarjenje z nepremičninami, |
– statutarno pravna
komisija. |
Odbori štejejo 5
članov, komisije pa 3 člane. Delovno področje in število članov
posameznega delovnega telesa občinskega sveta se določi s poslovnikom
občinskega sveta. |
25. člen |
Člane odborov in
komisij imenuje občinski svet izmed svojih članov in največ polovico
članov izmed drugih občanov. Predlog kandidatov za člane pripravi
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
Delo delovnega telesa
občinskega sveta vodi član občinskega sveta kot predsednik. |
Prvo sejo delovnega
telesa skliče župan. |
Članstvo v komisiji
ali odboru občinskega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru
občine ali z delom v občinski upravi. |
26. člen |
Komisije in odbori
občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja, določenega s
poslovnikom občinskega sveta, obravnavajo zadeve iz pristojnosti
občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.
|
Komisije in odbori
občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in
druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega
računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu
občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana. |
27. člen |
Občinski svet lahko
razreši predsednika, posameznega člana delovnega telesa občinskega sveta
ali delovno telo v celoti na predlog najmanj četrtine članov občinskega
sveta. Predlog novih kandidatov za člane delovnih teles občinskega sveta
pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve
naslednje seje občinskega sveta. |
3. Župan |
28. člen |
Župana volijo volivci
na neposrednih in tajnih volitvah. Volitve župana se opravijo v skladu z
zakonom. |
Mandatna doba župana
traja štiri leta. |
Novoizvoljeni župan
nastopi mandat, ko občinski svet na svoji prvi seji po izvolitvi članov
občinskega sveta na podlagi potrdila občinske volilne komisije o
izvolitvi župana odloči o morebitnih pritožbah drugih kandidatov ali
predstavnikov kandidatur za župana oziroma ugotovi, da takih pritožb ni
bilo. |
Župan opravlja
funkcijo nepoklicno. Župan se lahko odloči, da bo funkcijo opravljal
poklicno. O svoji odločitvi obvesti komisijo za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja. |
29. člen |
Župan predstavlja in
zastopa občino. |
Poleg tega župan
predvsem: |
– predlaga občinskemu
svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in
druge akte iz pristojnosti občinskega sveta, |
– izvršuje občinski
proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje posameznih nalog
izvrševanja občinskega proračuna, |
– skrbi za izvajanje
splošnih aktov občine in drugih odločitev občinskega sveta, |
– odloča o pridobitvi
in odtujitvi premičnega premoženja ter o pridobitvi nepremičnega
premoženja občine, če zakon ali predpis občine ne določa drugače,
|
– skrbi za objavo
statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine, |
– predlaga
ustanovitev organov občinske uprave in njihovega delovnega področja,
naloge in notranjo organizacijo občinske uprave, določa sistemizacijo
delovnih mest v občinski upravi, odloča o imenovanju javnih uslužbencev
v nazive ter o sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi
in odloča o drugih pravicah in obveznostih javnih uslužbencev iz
delovnega razmerja, |
– imenuje in
razrešuje tajnika občine in vodjo organov skupne občinske uprave, skupaj
z drugimi župani občin ustanoviteljic, |
– usmerja in
nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske uprave,
|
– opravlja druge
naloge, ki jih določa zakon in ta statut. |
30. člen |
Župan lahko zadrži
objavo splošnega akta občine, če meni, da je neustaven ali nezakonit in
predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji
seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. |
Če občinski svet
vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži
pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in
zakonom. |
Župan zadrži
izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita, ali je
v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine, in predlaga
občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri
čemer mora navesti razloge za zadržanje. |
Ob zadržanju
izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno ministrstvo
na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako
odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču. |
Če se odločitev
občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenesena v
opravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost
oziroma neprimernost take odločitve. |
31. člen |
Župan opravlja z
zakonom predpisane naloge na področju zaščite in reševanja, predvsem pa:
|
– skrbi za izvajanje
priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in uresničevanje
zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in drugih
nesreč, |
– imenuje poveljnike
in štabe civilne zaščite občine ter poverjenike za civilno zaščito,
|
– sprejme načrt
zaščite in reševanja, |
– vodi zaščito,
reševanje in pomoč, |
– določi
organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite,
reševanja in pomoči in organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite
in reševanja, |
– ugotavlja in
razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na območju
občine, |
– sprejema akte in
ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more sestati,
|
– v primeru nastale
nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih prebivalcev,
|
– predlaga
pristojnemu organu razporeditev državljanov na delovno dolžnost,
dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost. |
32. člen |
V primeru razmer, v
katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje
občanov, pa se občinski svet ne more pravočasno sestati, lahko župan
sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev občinskemu
svetu takoj, ko se ta lahko sestane. |
33. člen |
Za pomoč pri
opravljanju nalog župana ima občina podžupana. Podžupana izmed članov
občinskega sveta imenuje in razrešuje župan. |
Podžupan pomaga
županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge iz pristojnosti
župana, za katere ga župan pooblasti. |
Podžupan nadomešča
župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. V času nadomeščanja
opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge,
za katere ga župan pooblasti. |
Podžupan v primeru
predčasnega prenehanja mandata župana začasno opravlja funkcijo župana.
|
Podžupan, ki opravlja
funkcijo župana, nima pravice glasovati za odločitve občinskega sveta.
|
V soglasju z županom
se lahko tudi podžupan odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. |
34. člen |
Kadar nastopijo
razlogi, da tako župan kot podžupan ne moreta opravljati svoje funkcije,
nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne
določi, pa najstarejši član občinskega sveta. |
V času nadomeščanja
opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz pristojnosti župana. |
35. člen |
Če je tako določeno v
zakonu ali drugem predpisu, lahko tudi župan imenuje komisije in druge
strokovne organe občine. |
Župan lahko ustanovi
komisije in druga delovna telesa kot strokovna in posvetovalna telesa za
proučevanje posameznih zadev iz svoje pristojnosti. |
36. člen |
Predčasno prenehanje
mandata župana je določeno z zakonom. |
Razlogi za prenehanje
mandata župana se ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne odločbe ali
pisnega obvestila o odločitvi župana. |
Županu preneha mandat
z dnem, ko občinski svet na podlagi pisne izjave oziroma predloga
komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so
nastali razlogi za prenehanje mandata, razen v primeru odstopa.
|
Če župan odstopi, mu
preneha mandat z dnem, ko o svojem odstopu pisno obvesti občinski svet
in občinsko volilno komisijo. |
Ugotovitveni sklep iz
tretjega odstavka tega člena sprejme občinski svet na prvi seji po
nastanku razlogov iz drugega odstavka tega člena. |
Ugotovitveni sklep
posreduje občinski svet predsedniku občinske volilne komisije. Če županu
preneha mandat več kot šest mesecev pred potekom mandatne dobe, razpiše
občinska volilna komisija nadomestne volitve. |
Podžupanu preneha
mandat s prenehanjem mandata člana občinskega sveta. |
Podžupanu preneha
mandat podžupana, če ga župan razreši in z izvolitvijo novega župana, če
je prejšnjemu predčasno prenehal mandat. Prenehanje mandata podžupana
zaradi razrešitve ali izvolitve novega župana ne vpliva na njegov mandat
člana občinskega sveta. |
4. Nadzorni odbor |
37. člen |
Nadzorni odbor občine
je najvišji organ nadzora javne porabe v občini. |
Nadzorni odbor ima v
skladu z zakonom naslednje pristojnosti: |
– opravlja nadzor nad
razpolaganjem s premoženjem občine, |
– nadzoruje
namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna,
|
– nadzoruje finančno
poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev. |
Nadzorni odbor v
okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja
občinskih organov, občinske uprave, javnih zavodov, javnih podjetij in
občinskih skladov ter drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna in
pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem
ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih javnih
sredstev. |
38. člen |
Nadzorni odbor ima 3
člane. Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov
najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji. Člani nadzornega odbora morajo
imeti najmanj VI. stopnjo strokovne izobrazbe in izkušnje s
finančno-računovodskega ali pravnega področja. Kandidate za člane
nadzornega odbora občine predlaga občinskemu svetu komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja. |
Člani nadzornega
odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, tajnik
občine, delavci občinske uprave ter člani poslovodstev javnih zavodov,
javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih organizacij, ki so
uporabniki občinskih proračunskih sredstev. |
Članstvo v nadzornem
odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandata članom
občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. Za predčasno razrešitev
člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi za predčasno
prenehanje mandata člana občinskega sveta. |
Razrešitev opravi
občinski svet na predlog nadzornega odbora. |
39. člen |
Prvo sejo nadzornega
odbora občine po imenovanju skliče župan. Nadzorni odbor se konstituira,
če je na prvi seji navzočih večina članov. |
Člani nadzornega
odbora izvolijo izmed sebe predsednika nadzornega odbora. Predsednik
predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje. |
Nadzorni odbor dela
in sprejema odločitve na seji, na kateri je navzočih večina članov
nadzornega odbora, z večino glasov navzočih članov. |
Sedež nadzornega
odbora je na sedežu Občine Hodoš, Hodoš 52. Nadzorni odbor za seje
uporablja prostore občine. |
Nadzorni odbor za
svoja pisanja uporablja svoj žig. |
40. člen |
Nadzorni odbor
samostojno določa svoj program dela, ki vsebuje letni nadzorni program
in predlog finančnega načrta, ki ju v mesecu decembru koledarskega leta
predloži županu. |
Nadzorni odbor mora
vsako proračunsko leto izvesti nadzor nad: |
– zaključnim računom
proračuna občine, v okviru programa dela pa predvsem izvaja nadzor:
|
– finančnih načrtov
in zaključnih računov uporabnikov proračunskih sredstev (javnih zavodov,
javnih podjetij in drugih). |
Nadzorni odbor lahko
začne postopek nadzora le, če je tak nadzor določen v nadzornem
programu. Če nadzorni odbor želi izvesti nadzor, ki ni vključen v
nadzorni program, mora najprej dopolniti nadzorni program. Dopolnitev
nadzornega programa posreduje županu in občinskemu svetu. Enako velja za
spremembo nadzornega programa. Dopolnitev in sprememba nadzornega
programa mora biti obrazložena. |
Nadzorni odbor mora
posredovati letno poročilo o svojem delu županu in občinskemu svetu do
konca meseca januarja koledarskega leta za preteklo leto. |
Nadzorni odbor mora
sodelovati z županom in občinskim svetom ter drugimi organi občine,
organi uporabnikov občinskih proračunskih sredstev in drugimi osebami.
|
Predsednik ali od
njega pooblaščen član nadzornega odbora se mora udeležiti seje
občinskega sveta, ko obravnava predlog proračuna in druge zadeve, za
katere nadzorni odbor oceni, da so pomembne za njegovo delo. |
41. člen |
Nadzorni odbor
preverja finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev (javnih
podjetij, javnih zavodov in drugih) na podlagi preverjanj poslovnih
poročil in zaključnih računov ter sklenjenih pogodb med občino in
uporabnikom proračunskih sredstev in po potrebi druge pridobljene
dokumentacije. |
V postopku nadzora so
odgovorni in nadzorovane osebe dolžni nadzornemu odboru predložiti vso
potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na
ugotovitve in dajati pojasnila. |
Na občini in pri
občinskih organih lahko nadzorni odbor opravlja neposreden nadzor.
Nadzorni odbor pred nadzorom pisno obvesti o nadzoru župana in odgovorno
osebo uporabnika proračuna. |
42. člen |
Nadzorni odbor izloči
člana nadzornega odbora iz nadzora in odločanja na seji v primeru, če so
podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti.
|
Šteje se, da so
podane okoliščine iz prejšnjega odstavka če: |
– je odgovorna oseba,
zakonit zastopnik, prokurist ali pooblaščenec nadzorovane osebe s
članom, nadzornega odbora v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v
stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali če je z njo v zakonski
ali izvenzakonski skupnosti ali v svaštvu do vštetega drugega kolena,
četudi je zakonska zveza ali izvenzakonska skupnost prenehala,
|
– je član nadzornega
odbora skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik odgovorne osebe,
zakonitega zastopnika, prokurista ali pooblaščenca nadzorovane osebe,
|
– če je član
nadzornega odbora udeležen ali je sodeloval v postopku, ki je predmet
nadzora. |
Izločitev člana
nadzornega odbora lahko zahteva tudi nadzorovana oseba in sam član
nadzornega odbora. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem
odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo
zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči nadzorni odbor z večino glasov
vseh članov. |
43. člen |
Za posamezen nadzor
je zadolžen član nadzornega odbora, ki je določen v nadzornem programu
(v nadaljevanju: nadzornik). Nadzornik pripravi osnutek poročila o
nadzoru in ga posreduje predsedniku nadzornega odbora. Osnutek poročila
o nadzoru mora vsebovati enake sestavine kot poročilo o nadzoru.
|
Predsednik nadzornega
odbora lahko poda v roku treh dni pripombe na osnutek poročila o
nadzoru. Če pripomb nadzornik ne upošteva, predsednik nadzornega odbora
pošlje osnutek poročila o nadzoru, skupaj s pripombami, ostalim članom
nadzornega odbora in skliče sejo najpozneje v roku 8 dni od
posredovanega osnutka poročila o nadzoru. |
Osnutek poročila
obravnava nadzorni odbor na seji. Vsak član se mora o osnutku poročila
izjaviti, na koncu izjavo poda še predsednik nadzornega odbora. Po
podanih izjavah nadzorni odbor sprejme osnutek poročila o nadzoru.
|
Če osnutek poročila o
nadzoru ni sprejet, je dolžan nadzorni odbor sprejeti usmeritve za
njegovo spremembo ali dopolnitev. Usmeritve mora upoštevati nadzornik in
osnutek poročila o nadzoru dopolniti. |
Osnutek poročila o
nadzoru podpiše predsednik nadzornega odbora. |
44. člen |
Nadzorni odbor pošlje
nadzorovani osebi osnutek poročila o nadzoru najpozneje v roku osem dni
po sprejemu. Nadzorovana oseba ima pravico v roku petnajst dni od
prejema osnutka poročila o nadzoru odgovoriti na posamezne navedbe z
odzivnim poročilom. |
Odzivno poročilo
vsebuje mnenja, pripombe in pojasnila nadzorovanega organa za vsako
posamezno ugotovitev iz osnutka poročila, pri kateri se ugotovijo
kršitve predpisov. Če nadzorovani organ razpolaga z listinskimi dokazi,
jih priloži odzivnemu poročilu. |
Na podlagi osnutka
poročila in odzivnega poročila nadzorovanega organa, pripravi odbor
poročilo s priporočili in predlogi. Priporočilo je dokončni akt odbora
in mora biti v naslovu poročila kot tako navedeno. |
Po preteku roka iz
prejšnjega odstavka sprejme nadzorni odbor poročilo o nadzoru, ki ga
pošlje nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu, po potrebi pa tudi
računskemu sodišču in pristojnemu ministrstvu. |
45. člen |
Poročilo o nadzoru
mora vsebovati obvezne sestavine v skladu z zakonom in pravilnikom o
obveznih sestavinah poročila nadzornega odbora občine. |
V ugotovitvah se
navede popolno in verodostojno dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno v
nadzoru in na katerem temeljijo ocene, mnenje, priporočila oziroma
predlogi. |
Z ocenami nadzorni
odbor presodi kateri predpisi so bili kršeni (pravilnost poslovanja)
in/ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe smotrno glede na uporabljena
sodila v nadzoru. |
V mnenju se izrazi
ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe pravilno in/ali smotrno.
|
Nepravilno poslovanje
je takrat, če je nadzorovana oseba poslovala v nasprotju s predpisi,
proračunom in drugimi akti (pogodbo, kolektivno pogodbo in drugimi
splošnimi ter posamičnimi akti), ki bi jih morala upoštevati pri svojem
poslovanju. |
Nesmotrno poslovanje
je negospodarno in/ali neučinkovito in/ali neuspešno. |
Negospodarno
poslovanje je tisto poslovanje, ko bi nadzorovana oseba enake učinke
lahko dosegla pri manjših stroških. |
Neučinkovito
poslovanje je tisto, ko bi pri enakih stroških lahko nadzorovana oseba
dosegla večje učinke. |
Neuspešno poslovanje
je tisto, ko se niso uresničili cilji poslovanja nadzorovane osebe.
|
Priporočila vsebujejo
predloge za izboljšanje pravilnosti poslovanja oziroma smotrnosti (za
gospodarnejšo, učinkovitejšo in uspešnejšo porabo sredstev javnih
financ). S priporočili oziroma predlogi nadzorni odbor praviloma svetuje
kako nadzorovana oseba izboljša poslovanje tako, da nakaže le poti za
izboljšanje. |
46. člen |
Če je nadzorni odbor
ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju
občine, ki so opredeljene v poslovniku nadzornega odbora, mora o teh
kršitvah v petnajstih dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno
ministrstvo in računsko sodišče. |
V primeru, da
nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana
oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je
dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona. |
47. člen |
Nadzorovane osebe so
dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora.
Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih
sredstev so dolžni obravnavati poročila nadzornega odbora in v skladu s
svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega
odbora. |
Župan je dolžan
nadzorni odbor tekoče seznanjati s pomembnimi zakoni in drugi predpisi
ter akti občine, ki se nanašajo na javne finance in lokalno samoupravo
(proračun občine, odlok, statut, akt o sistemizaciji delovnih mest in
akt, ki določa plačni sistem, akti o ustanovitvi pravnih oseb javnega
prava, katerih ustanoviteljica je občina in drugi) ter z za poslovanje
občine pomembnimi odločitvami, in sicer z: |
– zadolževanjem
občine nad 20.000 EUR |
– načrtovanjem
oziroma izvajanjem investicij nad 20.000 EUR |
– pridobitvijo,
odtujitvijo ali zamenjavo stvarnega premoženja nad 20.000 EUR
|
– naložbo denarnih
sredstev, nakupom in prodajo vrednostnih papirjev in deležev nad 10.000
EUR |
– odpisi terjatev nad
1.000 EUR |
– ustanovitvijo
javnega podjetja, javnega zavoda in drugega uporabnika občinskih
proračunskih sredstev. |
Župan je dolžan
vabiti predsednika nadzornega odbora na seje občinskega sveta ter ga
obveščati o pomembnejših ugotovitvah iz pristojnosti občinskega sveta,
ki se nanašajo na pravilnost in smotrnost poslovanja občine ali finančno
poslovanje pravnih oseb javnega prava, ki jih je ustanovila občina. |
48. člen |
Nadzorni odbor mora
županu in občinskemu svetu predložiti pisno letno poročilo o delu in
porabi sredstev in najmanj enkrat na leto poročati o svojem delu ter ju
seznaniti s pomembnimi ugotovitvami iz področja svojega dela in
predlagati rešitve za izboljšanje poslovanja. |
49. člen |
Delo nadzornega
odbora je javno. |
Nadzorni odbor lahko
z večino glasov vseh svojih članov odloči, da se javnost dela omeji ali
izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov
in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim
predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno
pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost.
|
Nadzorni odbor lahko
z večino glasov vseh svojih članov odloči, da se iz letnega poročila o
njegovem delu in posameznega poročila o nadzoru, ki se javno objavi,
izločijo podatki, če so podani razlogi, ki jih zakon, ki ureja dostop do
informacij javnega značaja določa kot razloge, zaradi katerih je mogoče
zavrniti zahtevo za informacijo javnega značaja. |
Način zagotavljanja
javnosti dela in način omejitve javnosti dela nadzornega odbora določa
poslovnik. |
Za obveščanje
javnosti o delu nadzornega odbora je pristojen predsednik nadzornega
odbora oziroma oseba, ki jo on pooblasti. |
50. člen |
Strokovno in
administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in
občinska uprava. |
Župan določi javnega
uslužbenca v občinski upravi, ki pomaga pri pripravi in vodenju sej ter
pisanju in odpravi zapisnikov in drugih pisanj nadzornega odbora,
arhiviranje gradiva, sprejemanje in urejanje pošte ter za opravljanje
drugih opravil, potrebnih za nemotena administrativna tehnična dela
nadzornega odbora. |
Strokovno pomoč lahko
nudijo nadzornemu odboru javni uslužbenci zaposleni v občinski upravi
ali zunanji strokovnjaki, notranji revizorji in drugi. Za posamezne
posebne strokovne naloge nadzora lahko poda izvid in mnenje izvedenec,
ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet. |
51. člen |
Sredstva za delo
nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu na posebni
proračunski postavki, na podlagi letnega programa dela in finančnega
načrta nadzornega odbora. Za porabo sredstev župan določi skrbnika. |
52. člen |
Predsednik in člani
nadzornega odbora imajo pravico do plačila za opravljanje dela v skladu
s pravilnikom o plačah občinskih funkcionarjev in nagradah članov
delovnih teles občinskega sveta, ki ga je sprejel občinski svet.
Izvedencu in drugim strokovnjakom pripada plačilo, ki se določi s
podjemno pogodbo ali avtorsko pogodbo, ki jo sklene župan. Za delo
izvedenca se plačilo določi na podlagi pravilnika o tarifi za sodne
izvedence. |
53. člen |
Podrobneje uredi
nadzorni odbor svoje delo s poslovnikom, ki ga sprejme z večino glasov
svojih članov. |
5. Občinska uprava |
54. člen |
Notranjo organizacijo
in delovno področje občinske uprave določi občinski svet na predlog
župana z odlokom. |
Sistemizacijo
delovnih mest v občinski upravi določi župan. |
55. člen |
Občinski svet lahko
na predlog župana odloči, da se z drugo občino ali z drugimi občinami
ustanovi skupna občinska uprava. |
Organizacija in delo
skupne občinske uprave se določi z odlokom o ustanovitvi, ki ga na
skupen predlog županov sprejmejo občinski sveti občin. |
56. člen |
Organi občine
odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o
njihovih pravnih koristih v upravnih zadevah v upravnem postopku.
|
Občina odloča s
posamičnimi akti o upravnih zadevah iz lastne pristojnosti in iz
prenesene državne pristojnosti. |
O upravnih zadevah iz
občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi
stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno. O
pritožbah zoper odločbe organa skupne občinske uprave odloča župan
občine, v katere krajevno pristojnost zadeva spada, če zakon ne določa
drugače. |
57. člen |
Posamične upravne
akte iz pristojnosti občinske uprave podpisuje tajnik občine po
pooblastilu župana, ki lahko vsebuje pooblastilo za pooblaščanje drugih
uradnih oseb občinske uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za
odločanje v upravnih zadevah, za opravljanje posameznih dejanj v
postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih
zadevah. |
Osebe iz prejšnjega
odstavka odločajo tudi o upravnih zadevah iz prenesene državne
pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno. |
58. člen |
Tajnik občine skrbi
in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem
postopku in drugih predpisov o upravnem postopku in zagotavlja upravno
poslovanje v skladu z uredbo vlade. |
59. člen |
O upravnih zadevah iz
občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je
pooblaščena za opravljanje teh zadev in izpolnjuje pogoje v skladu z
uredbo ter ima opravljen strokovni izpit iz upravnega postopka. |
60. člen |
O pritožbah zoper
posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan.
Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor. |
O pritožbah zoper
posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti na prvi stopnji
izdaja občinska uprava, odloča državni organ, določen z zakonom. |
61. člen |
O izločitvi
zaposlenega v občinski upravi odloča predstojnik občine. |
O izločitvi tajnika
občine ali župana odloča občinski svet, ki v primeru izločitve o stvari
tudi odloči. |
6. Občinsko
pravobranilstvo |
62. člen |
Občina lahko ima
občinsko pravobranilstvo, ki pred sodišči in drugimi državnimi organi
zastopa občino. |
Po pooblastilu lahko
občinsko pravobranilstvo zastopa tudi druge pravne osebe, ki so jih
ustanovile občine. |
Občinsko
pravobranilstvo se ustanovi z odlokom, v katerem občinski svet določi
njegovo delovno področje oziroma pooblastila. Za občinsko
pravobranilstvo se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja državno
pravobranilstvo. |
Občina lahko skupaj s
še eno ali več občinami ustanovi skupni organ občinskega
pravobranilstva. |
7. Drugi organi
občine |
63. člen |
Organizacijo, delovno
področje ter sestavo organov, ki jih mora občina imeti v skladu s
posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na posameznih področjih javne
uprave, določi župan oziroma občinski svet na podlagi zakona s sklepom o
ustanovitvi in imenovanju članov posameznega organa. |
64. člen |
Občina ima poveljnika
in štab civilne zaščite občine, ki izvajata operativno strokovno vodenje
civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč, v skladu s
sprejetimi načrti. |
Poveljnik in
poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo odgovorni županu. |
IV. POSEBNE PRAVICE
PRIPADNIKOV MADŽARSKE NARODNE SKUPNOSTI |
65. člen |
Občina varuje
narodnostni značaj, zagotavlja enakopravnost in uresničevanje posebne
pravice madžarske narodne skupnosti in njenih pripadnikov ter skrbi za
vsestranski razvoj narodne skupnosti. |
Na narodnostno
mešanem območju občine je uradni jezik slovenščina in madžarščina. Oba
jezika sta enakopravna. |
Občanom madžarske
narodne skupnosti je zagotovljena uporaba materinega jezika v javnem in
družbenem življenju. |
66. člen |
Organi občine in vse
javne službe poslujejo na narodnostno mešanem območju občine v
slovenskem in madžarskem jeziku. Pri svojem delu so dolžni upoštevati
uradne priimke in imena pripadnikov madžarske narodne skupnosti.
|
Organi občine,
državni organi in javna podjetja ter ustanove uporabljajo na narodnostno
mešanem območju dvojezične napise, pečate, žige, tiskovine in druge
obrazce, v skladu z zakonom. |
Zakonske zveze se na
narodnostno mešanem območju sklepajo v slovenskem oziroma madžarske
jeziku, na željo mladoporočencev pa v obeh jezikih. |
67. člen |
Na narodnostno
mešanem območju so napisane table z označbo krajev, ulic, razglasi,
obvestila in opozorila ter drugi javni napisi dvojezični. Dvojezične
napisne table morajo imeti na narodnostno mešanem območju vsi občinski
in državni organi, podjetja, gospodarske organizacije, zasebniki, javni
zavodi, društva ter druge organizacije in skupnosti. |
Dvojezični napisi
morajo zagotoviti enakopraven videz obeh jezikov. |
68. člen |
Na narodnostno
mešanem območju se zbori občanov, javne manifestacije, zborovanja in vse
ostale prireditve izvajajo v slovenskem in madžarskem jeziku. |
69. člen |
Statut in drugi akti
občine se prevajajo v madžarski jezik in objavijo v slovenskem in
madžarskem jeziku. |
Predstavniki
madžarske narodne skupnosti imajo pri svojem delu v občinskem svetu in
njegovih organih pravico do uporabe materinega jezika. |
70. člen |
Na narodnostno
mešanem območju občina še posebej skrbi za razvoj in delovanje
dvojezičnih vrtcev in šol. |
Občina skupaj z
občinskim svetom samoupravne narodne skupnosti podpira in vzpodbuja
kulturno dejavnost madžarske narodne skupnosti, tisk, RTV in založniško
dejavnost, izobraževanje kadrov za potrebe madžarske narodne skupnosti
ter podpira stike z njenim matičnim narodom in obmejnimi županijami v
Republiki Madžarski. |
71. člen |
Občinski svet in
druge lokalne skupnosti zagotavljajo samoupravni narodni skupnosti nujno
potrebne prostore in druge materialne možnosti za delovanje.
|
V okviru svojih
pristojnosti občin s posebnimi akti ureja vprašanja, ki zadevajo
uresničevanje pravic ter financiranje narodne skupnosti. K tem predpisom
daje soglasje svet narodne skupnosti prek predstavnikov madžarske
narodne skupnosti v občinskem svetu. |
72. člen |
Občinski svet, odbor
ali drug organ mora obravnavati pobude sveta občinske madžarske
samoupravne narodne skupnosti o zadevah, ki se nanašajo na položaj
narodne skupnosti in ohranjanje značilnosti narodnostno mešanih območij.
O svojih sklepih, mnenjih in odločitvah občinski svet pisno obvesti
občinsko madžarsko samoupravno narodno skupnost. |
Za medsebojno
obveščenost so si organi občine in občinske narodne skupnosti dolžni
dostavljati zapisnike svojih sej. |
Ko organi občine
odločajo o zadevah, ki zadevajo uresničevanje posebnih pravic
pripadnikov madžarske narodne skupnosti, morajo predhodno pridobiti
soglasje samoupravne narodne skupnosti, ko pa se odloča o zadevah, ki se
nanašajo na položaj in ohranjanje značilnosti narodnostno mešanih
območij, pa morajo pridobiti mnenje samoupravne narodne skupnosti. |
73. člen |
V okviru pristojnosti
občinskega sveta iz tretjega odstavka 72. člena občinski svet madžarske
narodne skupnosti prek članov občinskega sveta – predstavnikov madžarske
narodne skupnosti daje soglasje k aktom v delu, ki se nanaša na narodno
skupnost in sicer k: |
a. statutu in
spremembam statuta občine, |
b. o simbolih občine,
|
c. o imenovanju
naselij, ulic in trgov na narodnostno mešanih območjih v občini,
|
d. o ureditvi javnih
napisnih tabel in oznak vidne dvojezičnosti, |
e. o drugih zadevah,
ki urejajo posebne pravice madžarske narodne skupnosti. |
74. člen |
Svet občinske SNS
daje predhodno mnenje k: |
– razvojnim načrtom
občine, |
– razvojnim
usmeritvam na področju kulture, izobraževanja in informiranja,
|
– drugim zadevam, ki
se nanašajo na uresničevanje posebnih pravic madžarske narodne
skupnosti. |
V. NEPOSREDNO
SODELOVANJE OBČANOV PRI ODLOČANJU V OBČINI |
75. člen |
Oblike neposrednega
sodelovanja občanov pri odločanju v občini so: |
– zbor občanov,
|
– referendum in
|
– ljudska iniciativa. |
1. Zbor občanov |
76. člen |
Občani na zboru
občanov: |
– obravnavajo pobude
in predloge za spremembo območja občine, njenega imena ali sedeža ter
dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja, |
– obravnavajo
predloge in pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi občinami v
širše samoupravne lokalne skupnosti, |
– predlagajo,
obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij naselij, imen
naselij, |
– opravljajo naloge
zborov volivcev v skladu z zakonom, |
– dajejo predloge
občinskim organom v zvezi z pripravo programov razvoja občine,
gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja,
|
– oblikujejo stališča
v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja energetskih objektov,
odlagališč odpadkov in nevarnih stvari, |
– obravnavajo in
oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za katere je tako
določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine ter o zadevah, za
katere tako sklene občinski svet ali župan. |
Odločitve, predloge,
pobude, stališča in mnenja zbora občanov so občinski organi, v katerih
pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni obravnavati in pri izvajanju
svojih nalog upoštevati. Če pristojni občinski organ meni, da predlogov,
pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni mogoče upoštevati,
je občanom dolžan na primeren način in v primernem roku svoje mnenje
predstaviti in utemeljiti. |
77. člen |
Zbor občanov se lahko
skliče za vso občino, za posamezno naselje ali zaselek. |
Zbor občanov skliče
župan na lastno pobudo ali na pobudo občinskega sveta. |
Župan mora sklicati
zbor občanov za vso občino na zahtevo najmanj 5 odstotkov volivcev v
občini. |
Zahteva volivcev za
sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki
naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so
zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum
rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njihove podpise. Župan lahko
zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno
število volivcev. Slep z obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali
prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan skliče zbor občanov
najkasneje v tridesetih dneh po prejemu pravilno vložene zahteve. |
78. člen |
Sklic zbora občanov
mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor občanov, kraj in
čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda. |
Sklic zbora volivcev
je treba objaviti na krajevno običajen način. |
79. člen |
Zbor občanov vodi
župan ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan lahko zboru občanov
predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi. |
Zbor občanov veljavno
sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja, če na
zboru sodeluje najmanj pet odstotkov volivcev z območja občine, za
katero je zbor sklican. |
Odločitev zbora
občanov je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki
sodelujejo na zboru. |
Javni uslužbenec
občinske uprave, ki ga določi župan občine, ugotovi sklepčnost zbora
občanov, koliko volivcev je glasovalo za njegove odločitve ter vodi
zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora občanov tajnik občine
seznani občinski svet in župana ter ga na krajevno običajen način
objavi. |
2. Referendum o
splošnem aktu občine |
80. člen |
Občani lahko odločajo
na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, ki jih
sprejema občinski svet, razen o proračunu in zaključnem računu občine
ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo
občinski davki in druge dajatve. |
Občinski svet lahko o
splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše referendum na predlog
župana ali člana občinskega sveta. |
Občinski svet mora
razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v
občini in če tako določa zakon ali statut občine. |
81. člen |
Predlog za razpis
referenduma lahko vloži župan ali član občinskega sveta najkasneje v
petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine. |
Najkasneje v
petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine je treba občinski svet
pisno seznaniti s pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis
referenduma. |
Če je vložen predlog
za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcem za vložitev zahteve za
razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o
predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu. |
82. člen |
Referendum se opravi
kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo
sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe. |
Če je splošni akt
občine ali njegove posamezne določbe na referendumu potrjen, ga mora
župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma. |
Če je splošni akt
občine ali njegove posamezne določbe zavrnjen, se splošni akt ne objavi,
dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni. |
Odločitev volivcev na
referendumu, s katero je bil splošni akt občine zavrnjen ali so bile
zavrnjene njegove posamezne določbe, zavezuje občinski svet, ki je
splošni akt, o katerem je bil izveden referendum, sprejel, do konca
njegovega mandata. |
83. člen |
Pobuda volivcem za
vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu občine ali
njegovih posameznih določbah mora vsebovati že oblikovano zahtevo za
razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki
naj bo predmet referenduma, in obrazložitev. |
Pobudo volivcem za
vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec, politična
stranka v občini ali svet ožjega dela občine. Pobuda mora biti podprta s
podpisi najmanj stotih volivcev v občini. Podporo pobudi dajo volivci na
seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum
rojstva, naslov stalnega prebivališča. |
Pobudnik o pobudi
volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno seznani
občinski svet in pobudo predloži županu. |
Če župan meni, da
pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim odstavkom tega člena ali
je v nasprotju z zakonom in s statutom občine, o tem v osmih dneh po
prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno
neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje,
da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in
občinski svet. |
Pobudnik lahko v
osmih dneh po prejemu obvestila iz predhodnega odstavka zahteva, naj
odločitev župana preizkusi upravno sodišče. |
84. člen |
Volivci dajejo
podporo zahtevi za razpis referenduma z osebnim podpisovanjem.
|
Župan določi obrazec
za podporo z osebnim podpisovanjem, ki vsebuje jasno izraženo zahtevo za
razpis referenduma, in rok za zbiranje podpisov. |
Osebno podpisovanje
se izvaja pred državnim organom, pristojnim za vodenje evidence volilne
pravice. |
Šteje se, da je
zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v določenem roku podprlo
s svojim podpisom zadostno število volivcev. |
85. člen |
Občinski svet razpiše
referendum v petnajstih dneh po sprejemu odločitve o predlogu župana ali
občinskega svetnika za razpis referenduma oziroma v petnajstih dneh od
vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma v skladu s četrtim
odstavkom prejšnjega člena, razen če v skladu z zakonom zahteva
ustavnosodno presojo take zahteve. |
Referendum se izvede
najprej trideset in najkasneje petinštirideset dni od dne razpisa, v
nedeljo ali drug dela prost dan. |
Z aktom o razpisu
referenduma določi občinski svet vrsto referenduma, splošni akt, o
katerem se bo odločalo oziroma njegove določbe, o katerih se bo
odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo odločalo
na referendumu tako, da se bo obkrožilo “ZA” oziroma “PROTI”, dan
razpisa in dan glasovanja. |
Akt o razpisu
referenduma se objavi na način, ki je s tem statutom določen za objavo
splošnih aktov občine. |
Petnajst dni pred
dnem glasovanja objavi občinska volilna komisija akt o razpisu
referenduma v javnih občilih. |
86. člen |
Pravico glasovati na
referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega
sveta. |
Odločitev na
referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so
glasovali. |
87. člen |
Postopek za izvedbo
referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. O ugovoru zaradi
nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča občinska volilna
komisija. |
Glede glasovanja na
referendumu in drugih vprašanjih izvedbe referenduma veljajo določbe
zakona, ki urejajo referendum in ljudsko iniciativo ter lokalne volitve,
kolikor ni s tem statutom v skladu z zakonom o lokalni samoupravi
posamezno vprašanje drugače urejeno. |
Poročilo o izidu
glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna komisija občinskemu
svetu ter ga objavi na način, ki je v statutu občine določen za objavo
splošnih aktov občine. |
3. Svetovalni
referendum |
88. člen |
Občinski svet lahko
pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše
svetovalni referendum. |
Svetovalni referendum
se razpiše za vso občino ali za njen del. |
Svetovalni referendum
se izvede v skladu z določbami tega statuta, ki urejajo referendum o
splošnem aktu občine. |
Odločitev volivcev na
svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih organov. |
4. Drugi referendumi |
89. člen |
Občani lahko odločajo
na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če tako
določa zakon. |
Referendum iz
prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami tega statuta, če z
zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače določeno. |
5. Ljudska iniciativa |
90. člen |
Najmanj pet odstotkov
volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta
ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih
občinskih organov. |
Glede pobude volivcem
za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo se
primerno uporabljajo določbe zakona in tega statuta, s katerimi je
urejen postopek s pobudo volivcem za razpis referenduma o splošnem aktu
občine. |
Če se zahteva nanaša
na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo odločitev občinskega
sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo
sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih od dne pravilno
vložene zahteve. |
Če se zahteva nanaša
na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej odločiti
najkasneje v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve. |
91. člen |
Sredstva za
neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na zborih občanov
in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v občinskem proračunu. |
VI. OBČINSKE JAVNE
SLUŽBE |
92. člen |
Občina zagotavlja
opravljanje javnih služb, ki jih sama določi, in javnih služb, za katere
je tako določeno z zakonom. |
Opravljanje javnih
služb zagotavlja občina: |
– neposredno v okviru
občinske uprave, |
– z ustanavljanjem
javnih zavodov in javnih podjetij, |
– z dajanjem
koncesij, |
– z vlaganjem
lastnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava. |
93. člen |
Na področju družbenih
dejavnosti zagotavlja občina javne službe za izvajanje naslednjih
dejavnosti: |
– osnovnošolsko
izobraževanje, |
– predšolska vzgoja
in varstvo otrok, |
– osnovno zdravstvo
in lekarna, |
– osebna pomoč
družini in |
– knjižničarstvo.
|
Občina lahko
zagotavlja javne službe tudi na drugih področjih, zlasti na področju
glasbene vzgoje, izobraževanja odraslih, kulture, športa in drugih
dejavnosti s katerimi se zagotavljajo javne potrebe. |
94. člen |
Občina lahko skupaj z
drugimi občinami zaradi gospodarnega in učinkovitejšega zagotavljanja
javnih služb ustanovi skupno pravno osebo javnega prava za izvajanje
javne službe. |
95. člen |
Na področju
gospodarskih javnih služb občina zagotavlja: |
– oskrbo s pitno
vodo, |
– ravnanje s
komunalnimi odpadki in odlaganje ostankov komunalnih odpadkov,
|
– odvajanje in
čiščenje odpadnih in padavinskih voda, |
– javno snago in
čiščenje javnih površin, |
– urejanje javnih
poti, površin za ceste in zelenih površin, |
– pregledovanje,
nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov
zaradi varstva zraka, |
– gospodarjenje s
stavbnimi zemljišči, |
– vzdrževanje
občinskih javnih cest in na drugih področjih, če tako določa zakon. |
96. člen |
Občina lahko določi
kot gospodarsko javno službo tudi druge dejavnosti, ki so pogoj za
izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali so takšne dejavnosti pogoj
za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških funkcij občine. |
97. člen |
Pravne osebe javnega
prava, ki izvajajo občinske javne službe, ustanavlja občina z odlokom ob
upoštevanju pogojev določenih z zakonom. |
98. člen |
Občina lahko zaradi
gospodarnega in učinkovitega zagotavljanja dejavnosti gospodarskih
javnih služb ustanovi v okviru zaokroženih oskrbovalnih sistemov skupaj
z drugimi občinami skupno pravno osebo javnega prava za izvajanje
občinskih javnih služb. |
99. člen |
Za izvrševanje
ustanoviteljskih pravic v skupnih pravnih osebah javnega prava, ki so
ustanovljene za območje dveh ali več občin, občinski sveti občin
ustanoviteljic ustanovijo skupni organ, ki ga sestavljajo župani občin
ustanoviteljic. |
V aktu o ustanovitvi
skupnega organa se določijo njegove naloge, organizacija dela in način
sprejemanja odločitev, način financiranja in delitve stroškov za delo
skupnega organa. |
100. člen |
Občina mora
zagotoviti izvajanje tistih javnih služb, ki so po zakonu obvezne. |
VII. PREMOŽENJE IN
FINANCIRANJE OBČINE |
101. člen |
Premoženje občine
sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna
sredstva in pravice. |
Občina mora s
premoženjem gospodariti kot dober gospodar. |
Za odločanje o
odtujitvi in pridobitvi premoženja občine je pristojen občinski svet.
Občinski svet na predlog župana sprejme letni program prodaje občinskega
finančnega in stvarnega premoženja ter letni program nabav in gradenj.
Sprejeti letni program prodaje izvršuje župan. |
Odprodaja ali
zamenjava nepremičnin in premičnin v lasti občine se izvede v po
postopku in na način, ki ga določa zakon in predpisi, ki veljajo za
odprodajo in zamenjavo državnega premoženja. |
Za neodplačno
pridobitev premoženja je treba predhodno pridobiti soglasje občinskega
sveta, če bi takšno premoženje povzročilo večje stroške ali če je
pridobitev povezana s pogoji, ki pomenijo obveznost občine. |
102. člen |
Občina pridobiva
prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v
skladu z zakonom. |
Občina je pod pogoji,
določenimi z zakonom upravičena do sredstev finančne izravnave in drugih
sredstev sofinanciranja iz državnega proračuna. |
103. člen |
Prihodki in drugi
prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine so zajeti v proračunu
občine, ki ga sprejme občinski svet po postopku, določenem v poslovniku
občinskega sveta. |
Občinski svet mora
sprejeti proračun občine v roku, ki omogoča njegovo uveljavitev s 1.
januarjem leta, za katerega se sprejema. |
Za pripravo in
predložitev proračuna občine občinskemu svetu v sprejem v skladu z
zakonom je odgovoren župan. |
Predlogi za povečanje
izdatkov proračuna morajo vsebovati predlog za povečanje prejemkov
proračuna ali za zmanjšanje drugih izdatkov v isti višini, pri čemer
povečani izdatki ne smejo biti v breme proračunske rezerve, splošne
proračunske rezervacije ali v breme dodatnega zadolževanja. |
104. člen |
Proračun občine
sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih programov.
|
Splošni del proračuna
sestavljajo skupna bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih
terjatev in naložb ter račun financiranja. |
Posebni del proračuna
sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov proračuna občine.
|
Načrt razvojnih
programov sestavljajo letni načrti razvojnih programov neposrednih
uporabnikov proračuna občine, ki so opredeljeni z dokumenti dolgoročnega
načrtovanja. |
105. člen |
Za izvrševanje
proračuna je odgovoren župan. |
V okviru izvrševanja
proračuna ima župan pooblastila, določena z zakonom, predpisi, izdanimi
na podlagi zakona, odlokom o proračunu občine ali drugimi splošnim aktom
občine. |
Župan mora zagotoviti
izvajanje nalog notranjega finančnega nadzora v skladu z zakonom in
predpisom ministra, pristojnega za finance, izdanim na podlagi zakona.
|
Župan je
odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje proračuna občine
lahko župan pooblasti podžupana in posamezne javne uslužbence občinske
uprave. |
Župan poroča
občinskemu svetu o izvrševanju proračuna v mesecu juliju. Poročilo mora
vsebovati podatke in informacije, določene z zakonom. |
106. člen |
Proračun občine se
sprejme z odlokom o proračunu občine, rebalans proračuna pa z odlokom o
spremembi proračuna. |
Odlok o proračunu
občine določa tudi ukrepe za zagotavljanje likvidnosti proračuna,
prerazporejanje sredstev, začasno zadržanje izvrševanja proračuna,
ukrepe za zagotavljanje proračunskega ravnovesja ter druge ukrepe in
posebna pooblastila za izvrševanje proračuna. |
V odloku o proračunu
se določi obseg zadolževanja proračuna in obseg predvidenih poroštev ter
drugi elementi, ki jih določa zakon. |
Rebalans proračuna
predlaga župan, če se med izvajanjem ne more uravnovesiti proračuna
občine. |
107. člen |
Če proračun občine ni
sprejet pred začetkom leta, na katero se nanaša, se financiranje občine
začasno nadaljuje na podlagi proračuna za preteklo leto in za iste
programe kot v preteklem letu. |
Župan sprejme sklep o
začasnem financiranju v skladu z zakonom. Sklep velja največ tri mesece
in se lahko na županov predlog s sklepom občinskega sveta podaljša še za
tri mesece. |
108. člen |
Sredstva proračuna
občine se smejo uporabljati, če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim
aktom, določeni pogoji, le za namene in v višini, določeni s proračunom. |
109. člen |
Proračunskih sredstev
ni mogoče prerazporejati, razen pod pogoji in na način, določen z
zakonom ali odlokom o proračunu občine. |
Če se med letom
spremeni delovno področje proračunskega uporabnika, župan sorazmerno
poveča ali zmanjša obseg sredstev za njegovo delo oziroma, če se
uporabnik ukine in njegovega dela ne prevzame drug uporabnik proračuna,
na katerega se sredstva prerazporedijo, prenese sredstva v proračunsko
rezervo. |
Župan mora o
izvršenih prerazporeditvah poročati občinskemu svetu v mesecu juliju. |
110. člen |
Po preteku leta, za
katero je bil sprejet proračun, pripravi župan predlog zaključnega
računa proračuna in ga predloži občinskemu svetu v sprejem. |
O sprejetju
zaključnega računa proračuna obvesti župan ministrstvo, pristojno za
finance v 30 dneh po sprejemu. |
111. člen |
Občina se lahko
dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme občinski svet, v
skladu s pogoji, določenimi z zakonom. |
112. člen |
Javna podjetja in
javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se lahko zadolžujejo in
izdajajo poroštvo samo, če je to dovoljeno z zakonom in pod pogoji, ki
jih določi občinski svet. Soglasje izda župan. |
O poroštvih za
izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih
ustanoviteljica je občina, odloča na predlog župana občinski svet. |
113. člen |
Finančno poslovanje
občine izvršuje računovodska služba v okviru občinske uprave ali
skupnega organa občinske uprave. |
Opravljanje
posameznih nalog finančne službe ali notranjega finančnega nadzora sme
župan naročiti pri izvajalcu, ki izpolnjuje pogoje strokovnosti oziroma
pogoje, predpisane z zakonom in podzakonskimi predpisi. |
114. člen |
Nabavo blaga, nabavo
storitev ter oddajo gradbenih del izvaja župan občine v skladu s
predpisi, ki urejajo javno naročanje. |
VIII. SPLOŠNI IN
POSAMIČNI AKTI OBČINE |
1. Splošni akti
občine |
115. člen |
Splošni akti občine
so statut, poslovnik občinskega sveta, odloki in pravilniki.
|
Občinski svet
sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge načrte razvoja
občine, občinski proračun in zaključni račun, ki sta posebni vrsti
splošnih aktov. |
Kadar ne odloči z
drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je lahko splošni ali
posamični akt. |
Postopek za sprejem
splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega sveta. |
116. člen |
Statut je temeljni
splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino
glasov vseh članov občinskega sveta. |
Statut se sprejme po
enakem postopku, kot je predpisan za sprejem odloka. |
117. člen |
S poslovnikom, ki ga
sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov, se
uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje
pravic in dolžnosti članov občinskega sveta. |
118. člen |
Z odlokom ureja
občina na splošen način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe
občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne
službe. |
Z odlokom ureja
občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z
zakonom. |
119. člen |
S pravilnikom se
razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njihovega
izvrševanja. |
120. člen |
Statut, odloki in
drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu Občine
Hodoš (glasilo Orseg) in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni
v njih drugače določeno. |
V uradnem glasilu se
objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi občinski svet. |
2. Posamični akti
občine |
121. člen |
Posamični akti občine
so odločbe in sklepi. |
S posamičnimi akti –
sklepom ali odločbo – odloča občina o upravnih stvareh iz lastne
pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. |
122. člen |
O pritožbah zoper
posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem
postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z
zakonom drugače določeno. |
O pritožbah zoper
posamične akte izdane v upravnih zadevah iz prenesene državne
pristojnosti odloča državni organ, ki ga določi zakon. |
O zakonitosti
dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu
pristojno sodišče. |
IX. VARSTVO OBČINE IN
PRAVIC POSAMEZNIKOV IN ORGANIZACIJ |
123. člen |
Občinski svet ali
župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov
države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine. |
124. člen |
Občinski svet ali
župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če
državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po
ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če
pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost. |
125. člen |
Župan lahko kot
stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s
katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko
sproži tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi
akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine. Župan mora od
pristojnih državnih organov zahtevati, da je občina obveščena o vsakem
upravnem postopku, v katerem pristojni državni organ odloča na podlagi
predpisov občine. Ta organ mora občino pisno obvestiti o začetku
upravnega postopka v osmih dneh. |
126. člen |
Župan lahko vstopi v
upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če
bi lahko bile v teh postopkih oziroma če so z že izdanimi akti prizadete
pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni. |
127. člen |
Delovna telesa so
dolžna za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede
pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine. Na tej
podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje državnemu
zboru. |
X. NADZOR NAD
ZAKONITOSTJO DELA |
128. člen |
Vsako ministrstvo na
svojem področju nadzoruje zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki
jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in
pooblaščeni delavci občinske uprave. |
Ministrstvo mora
zaradi opravljanja nadzorstva nad zakonitostjo dela organov občin
zagotoviti ustrezno sodelovanje, medsebojno obveščanje in strokovno
pomoč organom občin. |
V zadevah, ki jih na
organe občine prenese država, opravljajo pristojna ministrstva tudi
nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela.
|
Pri izvajanju
nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno ministrstvo predpiše
organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti in pogoje
za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila za
opravljanje nalog iz državne pristojnosti. |
XI.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
129. člen |
Do sprejema novih
predpisov se v občini uporabljajo predpisi, ki so jih sprejeli organi
Občine Hodoš, če niso v nasprotju z zakonom. |
130. člen |
Z dnem uveljavitve
tega statuta preneha veljati: Statut Občine Hodoš, objavljen v Uradnem
listu RS, št. 136/06. |
131. člen |
Ta statut začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
Št. 013-0010/2011-8 |
Hodoš, dne 3. oktobra
2011 |
Župan |
Občine Hodoš
|
Rudolf Bunderla l.r. |