|
Na podlagi 36. člena
zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 –
odločba US RS, 45/94 – odločba US RS, 57/94, 14/95, 20/95 – odločba US
RS, 63/95 – obvezna razlaga, 9/96 – odločba US RS, 44/96 – odločba US
RS, 26/97, 70/97, 10/98 in 74/98) ter 20. in 119. člena
statuta Občine Mislinja (Uradni list RS, št. 27/95 in 8/00 –
prečiščeno besedilo) je Občinski svet občine Mislinja na 13. seji dne
23. 2. 2000 sprejel |
|
|
P O S L O V N I K |
|
|
Občinskega sveta občine Mislinja |
|
|
(prečiščeno besedilo) |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
Ta poslovnik ureja organizacijo in način dela Občinskega
sveta občine Mislinja (v nadaljevanju: svet) ter način uresničevanja
pravic in dolžnosti članov občinskega sveta (v nadaljevanju: člani). |
|
|
2. člen |
|
|
Določbe tega poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za
delovanje delovnih teles sveta in njihovih članov. Način dela delovnih
teles se lahko v skladu s tem poslovnikom ureja tudi v aktih o
ustanovitvi delovnih teles, lahko po tudi s poslovniki delovnih teles. |
|
|
3. člen |
|
|
Občinski svet in njegova delovna telesa poslujejo v
slovenskem jeziku. |
|
|
4. člen |
|
|
Delo sveta in njegovih delovnih teles je javno.
|
|
|
Javnost dela se lahko omeji ali izključi, če to zahtevajo
razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo
podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom
občine oziroma druge javne ali zasebnopravne osebe zaupne narave oziroma
državna, vojaška ali uradna tajnost. |
|
|
Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve
javnosti dela občinskega sveta in njegovih delovnih teles določa ta
poslovnik. |
|
|
5. člen |
|
|
Svet dela na rednih in izrednih sejah. |
|
|
Redno sejo sveta skliče župan najmanj enkrat v vsakem
trimesečju. |
|
|
6. člen |
|
|
Svet predstavlja župan, delovno telo pa predsednik
delovnega telesa. |
|
|
7. člen |
|
|
Svet ima svoj pečat, ki je določen s statutom občine.
|
|
|
Pečat sveta se uporablja na vabilih za seje, na splošnih
aktih in aktih o drugih odločitvah ter na dopisih občinskega sveta.
|
|
|
Pečat sveta uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delovna
telesa sveta. |
|
|
Pečat sveta hrani in skrbi za njegovo uporabo tajnik
občine. |
|
|
II. KONSTITUIRANJE OBČINSKEGA SVETA |
|
|
8. člen |
|
|
Občinski svet se konstituira na prvi seji. |
|
|
Prvo sejo novoizvoljenega sveta skliče župan 20 dni po
izvolitvi članov. Če seja ni sklicana v navedenem roku, jo skliče
predsednik volilne komisije. |
|
|
Zaradi priprave na prvo sejo skliče župan nosilce
kandidatnih list, s katerih so bili izvoljeni člani. |
|
|
9. člen |
|
|
Prvo sejo vodi župan. Ko novi župan prevzame mandat,
prevzame nadaljnje vodenje seje. |
|
|
Na prvi seji svet izmed navzočih članov najprej imenuje
tričlansko mandatno komisijo. Člane komisije predlaga župan, lahko pa
tudi vsak član. Svet glasuje najprej o županovem predlogu. Če ta ni
izglasovan, pa o predlogih članov po vrstnem redu, kot so bili vloženi,
dokler niso imenovani trije člani komisije. O preostalih predlogih svet
ne odloča. |
|
|
Mandatna komisija na podlagi poročila in potrdil o
izvolitvi volilne komisije pregleda, kateri kandidati so bili izvoljeni
za člane občinskega sveta, predlaga občinskemu svetu odločitve o
morebitnih pritožbah kandidatov za člane občinskega sveta in
predstavnikov kandidatnih list in predlaga potrditev mandatov za člane.
|
|
|
Mandatna komisija na podlagi poročila volilne komisije in
potrdila o izvolitvi župana predlaga občinskemu svetu tudi odločitve o
morebitnih pritožbah drugih kandidatov za župana ali predstavnikov
kandidatur. |
|
|
10. člen |
|
|
Ko se svet konstituira in ugotovi izvolitev župana,
nastopijo mandat novoizvoljeni člani občinskega sveta in novi župan,
mandat dotedanjim članom občinskega sveta in županu pa preneha.
|
|
|
S prenehanjem mandata članov občinskega sveta preneha
članstvo v nadzornem odboru občine ter stalnih in občasnih delovnih
telesih občinskega sveta. |
|
|
11. člen |
|
|
Ko je svet konstituiran, imenuje najprej izmed svojih
članov predsednika, namestnika predsednika in člane Komisije za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja kot svoje stalno delovno telo. Komisija
mora najkasneje v roku šestdesetih dni pregledati članstvo v delovnih
telesih sveta in v občinskih organih ter organih javnih zavodov, javnih
podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je
občina, ter pripraviti poročilo in predloge za imenovanje novih članov,
katerim je potekel mandat. |
|
|
III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV OBČINSKEGA SVETA |
|
|
1. Splošne določbe |
|
|
12. člen |
|
|
Pravice in dolžnosti članov občinskega sveta so določene z
zakonom, statutom občine in tem poslovnikom. |
|
|
Člani občinskega sveta imajo pravico in dolžnost
udeleževati se sej in sodelovati pri delu občinskega sveta in njegovih
delovnih teles, katerih člani so. Člani občinskega sveta se lahko
udeležujejo tudi sej drugih delovnih teles in imajo pravico sodelovati
pri njihovem delu, vendar brez pravice glasovanja. |
|
|
Član občinskega sveta ima pravico: |
|
|
– predlagati občinskemu svetu v sprejem odloke in druge
akte, razen proračuna, zaključnega računa in drugih aktov, za katere je
v zakonu ali s statutom določeno, da jih sprejme občinski svet na
predlog župana, ter obravnavo vprašanj iz njegove pristojnosti;
|
|
|
– glasovati o predlogih splošnih aktov občine, drugih
aktov in odločitev občinskega sveta ter predlagati dopolnila (amandmaje)
teh predlogov; |
|
|
– sodelovati pri oblikovanju dnevnih redov sej občinskega
sveta; |
|
|
– predlagati kandidate za člane občinskih organov,
delovnih teles občinskega sveta in organov javnih zavodov, javnih
podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je
občina oziroma v katerih ima občina v skladu z zakonom svoje
predstavnike. |
|
|
Član občinskega sveta ima dolžnost varovati podatke zaupne
narave, ki so kot osebni podatki, državne, uradne in poslovne skrivnosti
opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in
organizacij uporabnikov proračunskih sredstev, za katere zve pri svojem
delu. |
|
|
Član občinskega sveta ima pravico do povračila stroškov v
zvezi z opravljanjem funkcije ter v skladu z zakonom in posebnim aktom
občinskega sveta do dela plače za nepoklicno opravljanje funkcije
občinskega funkcionarja. |
|
|
13. člen |
|
|
Član občinskega sveta ne more biti klican na odgovornost
zaradi mnenja, izjave ali glasu, ki ga je dal v zvezi z opravljanjem
svoje funkcije. |
|
|
Član občinskega sveta nima imunitete ter je za svoja
dejanja, ki niso povezana s pravicami in dolžnostmi člana občinskega
sveta, odškodninsko in kazensko odgovoren. |
|
|
14. člen |
|
|
Skupine, ki jih oblikujejo člani občinskega sveta,
izvoljeni z istoimenske liste ali dveh ali več kandidatnih list, imajo
le pravice, ki gredo posameznemu članu občinskega sveta. |
|
|
2. Vprašanja in pobude članov občinskega sveta |
|
|
15. člen |
|
|
Član občinskega sveta ima pravico zahtevati od župana,
drugih občinskih organov in občinske uprave obvestila in pojasnila, ki
so mu potrebna v zvezi z delom v občinskem svetu in njegovih delovnih
telesih. |
|
|
Občinski organi iz prejšnjega odstavka so dolžni
odgovoriti na vprašanja članov občinskega sveta in jim posredovati
zahtevana pojasnila. Če član občinskega sveta to posebej zahteva, mu je
treba odgovoriti oziroma posredovati pojasnila tudi v pisni obliki.
|
|
|
Član občinskega sveta ima pravico županu ali tajniku
občine postaviti vprašanje ter jima lahko da pobudo za ureditev
določenih vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov iz njune
pristojnosti. |
|
|
16. člen |
|
|
Član občinskega sveta zastavlja vprašanja in daje pobude v
pisni obliki ali ustno. |
|
|
Na vsaki redni seji sveta mora biti predvidena posebna
točka dnevnega reda za vprašanja in pobude članov. |
|
|
Vprašanja in pobude morajo biti kratke in postavljene
tako, da je njihova vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru župan
ali za seje pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega sveta na to
opozori in člana občinskega sveta pozove, da vprašanje oziroma pobudo
ustrezno dopolni. |
|
|
Ustno postavljeno vprašanje ne sme trajati več kot tri
minute, obrazložitev pobude pa ne več kot pet minut. |
|
|
Pisno postavljeno vprašanje mora biti takoj posredovano
tistemu, na katerega je naslovljeno. |
|
|
Pri obravnavi vprašanj in pobud morata biti na seji
prisotna župan in tajnik občine. Če sta župan in tajnik občine zadržana,
določita, kdo ju bo nadomeščal in odgovarjal na vprašanja in pobude.
|
|
|
Na seji se odgovarja na vsa vprašanja in pobude, ki so
bila oddana do začetka seje, ter na ustna vprašanja, dana ob obravnavi
vprašanj in pobud članov občinskega sveta. Če zahteva odgovor na
vprašanje podrobnejši pregled dokumentacije oziroma proučitev, lahko
župan ali tajnik občine oziroma njun namestnik odgovori na naslednji
seji. |
|
|
Župan ali tajnik občine oziroma njun namestnik lahko na
posamezna vprašanja ali pobude odgovorita pisno, pisno pa morata
odgovoriti tudi na vprašanja in pobude, za katere tako zahteva
vlagatelj. Pisni odgovor mora biti posredovan vsem članom občinskega
sveta s sklicem seje, najkasneje pa na prvi naslednji redni seji. |
|
|
17. člen |
|
|
Če član občinskega sveta ni zadovoljen z odgovorom na
svoje vprašanje oziroma pobudo, lahko zahteva dodatno pojasnilo. Če tudi
po tem ni zadovoljen, lahko predlaga občinskemu svetu, da se o zadevi
opravi razprava, o čemer odloči svet z glasovanjem. |
|
|
Če svet odloči, da bo o zadevi razpravljal, mora župan
uvrstiti to vprašanje na dnevni red prve naslednje redne seje. |
|
|
3. Odgovornost in ukrepi zaradi neopravičene odsotnosti s sej sveta in
delovnih teles |
|
|
18. člen |
|
|
Član občinskega sveta se je dolžan udeleževati sej sveta
in delovnih teles, katerih član je. |
|
|
Če ne more priti na sejo sveta ali delovnega telesa,
katerega član je, mora o tem in o razlogih za odsotnost obvestiti župana
oziroma predsednika delovnega telesa najpozneje do začetka seje. Če
zaradi višje sile ali drugih razlogov član ne more obvestiti o svoji
odsotnosti župana oziroma predsednika delovnega telesa o svoji
odsotnosti do začetka seje, mora o tem obvestiti tajništvo občinskega
urada, takoj ko je to mogoče. |
|
|
Članu sveta, ki se neopravičeno ne udeleži redne seje
občinskega sveta, ne pripada del plače za nepoklicno upravljanje
funkcije za mesec, v katerem je bila ta seja. |
|
|
Če se član delovnega telesa iz neopravičenih razlogov ne
udeleži treh sej delovnega telesa v koledarskem letu, predsednik
delovnega telesa predlaga občinskemu svetu njegovo razrešitev. |
|
|
IV. DELOVNO PODROČJE SVETA |
|
|
19. člen |
|
|
Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v
okviru pravic in dolžnosti občine. |
|
|
Svet opravlja zadeve iz svoje pristojnosti, ki jo določa
na podlagi ustave in zakona statut občine. |
|
|
V. SEJE SVETA |
|
|
1. Sklicevanje sej, predsedovanje in udeležba na seji |
|
|
20. člen |
|
|
Občinski svet dela in odloča na sejah. |
|
|
Seje sveta sklicuje župan. |
|
|
Župan sklicuje seje občinskega sveta po potrebi, po sklepu
sveta in na predlog drugih predlagateljev, določenih s statutom občine,
mora pa sklicati sejo najmanj enkrat v vsakem trimesečju leta. |
|
|
21. člen |
|
|
Vabilo za redno sejo občinskega sveta s predlogom dnevnega
reda se pošlje članom najkasneje deset dni pred dnem, določenim za sejo.
Skupaj z vabilom se pošlje tudi gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev
zadev na dnevni red. |
|
|
Vabilo na sejo občinskega sveta se pošlje tudi županu,
podžupanu, predsedniku nadzornega odbora občine in tajniku občine.
Gradivo za sejo občinskega sveta prejmejo tudi predsedniki svetov vaških
skupnosti za vse tiste točke dnevnega reda seje občinskega sveta, ki so
odprte za javnost. |
|
|
Izredna seja občinskega sveta se skliče za obravnavanje in
odločanje o nujnih zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje.
|
|
|
Izredno sejo občinskega sveta lahko skliče župan na
predlog delovnega telesa sveta ali na zahtevo ene četrtine članov sveta
ali na lastno pobudo. |
|
|
V predlogu oziroma zahtevi za sklic izredne seje morajo
biti navedeni razlogi za njen sklic. Predlogu oziroma zahtevi mora biti
priloženo gradivo o zadevah, o katerih naj občinski svet odloča. Če seja
sveta ni sklicana v roku sedem dni od predložitve pisnega obrazloženega
predloga oziroma zahteve za sklic s priloženim ustreznim gradivom, jo
lahko skliče tisti upravičeni predlagatelj, ki je sklic zahteval. V tem
primeru lahko predlagatelj sejo tudi vodi. |
|
|
Vabilo za izredno sejo občinskega sveta z gradivom mora
biti vročeno članom občinskega sveta najkasneje tri dni pred sejo.
|
|
|
Če razmere terjajo drugače, se lahko izredna seja
občinskega sveta skliče v skrajnem roku, ki je potreben, da so s sklicem
seznanjeni vsi člani sveta in se seje lahko udeležijo. V tem primeru se
lahko dnevni red seje predlaga na sami seji, na sami seji pa se lahko
predloži svetnikom tudi gradivo za sejo. Občinski svet pred sprejemom
dnevnega reda tako sklicane izredne seje ugotovi utemeljenost razlogov
za sklic. Če občinski svet ugotovi, da ni bilo razlogov, se seja ne
opravi in se skliče nova izredna ali redna seja v skladu s tem
poslovnikom. |
|
|
22. člen |
|
|
Na sejo sveta se vabijo tudi poročevalci za posamezne
točke dnevnega reda, ki jih določi župan oziroma tajnik občine.
|
|
|
Glede na dnevni red se pošlje vabilo tudi drugim, katerih
navzočnost je zaradi nemotenega dela na seji potrebna. |
|
|
23. člen |
|
|
Predlog dnevnega reda seje pripravi župan. |
|
|
Predlog dnevnega reda lahko županu predlagajo tudi vsi, ki
imajo pravico zahtevati sklic seje sveta. |
|
|
V predlog dnevnega reda seje sveta se lahko uvrstijo le
točke, za katere obravnavo so izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem
poslovnikom. |
|
|
Na dnevni red se prednostno uvrstijo odloki, ki so
pripravljeni za drugo obravnavo. |
|
|
O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku
seje. |
|
|
Svet ne more odločiti, da se na dnevni red seje uvrstijo
zadeve, če članom ni bilo predloženo gradivo oziroma h katerim ni dal
svojega mnenja ali ni zavzel stališča župan, kadar ta ni bil
predlagatelj, razen v primerih, ki jih določa ta poslovnik. |
|
|
24. člen |
|
|
Sejo občinskega sveta vodi župan. Župan lahko za vodenje
sej občinskega sveta pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega
sveta (v nadaljnjem besedilu: predsedujoči). |
|
|
Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan ali
predsedujoči ne more voditi že sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa
tudi to ni mogoče, jo vodi najstarejši član občinskega sveta. |
|
|
25. člen |
|
|
Seje občinskega sveta so javne. |
|
|
Javnost seje se zagotavlja z navzočnostjo občanov in
predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah občinskega sveta.
|
|
|
Predstavnike sredstev javnega obveščanja se povabi na sejo
z osebnim vabilom, ki mu je priloženo gradivo za sejo. |
|
|
Občan, ki se želi udeležiti seje, ima pravico vpogleda v
gradiva, ki so predložena članom občinskega sveta za to sejo.
|
|
|
Predsedujoči mora poskrbeti, da ima javnost v prostoru, v
katerem seja občinskega sveta poteka, primeren prostor, da lahko
spremlja delo občinskega sveta ter pri tem dela ne moti. Če občan, ki
spremlja sejo, ali predstavnik sredstva javnega obveščanja moti delo
občinskega sveta, ga predsedujoči najprej opozori, če tudi po opozorilu
ne neha motiti dela občinskega sveta, pa ga odstrani iz prostora.
|
|
|
Župan predlaga občinskemu svetu, da s sklepom zapre sejo
za javnost v celoti ali ob obravnavi posamezne točke dnevnega reda, če
to terjajo zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv,
ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali
splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno-pravne osebe
zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost. |
|
|
Kadar svet sklene, da bo izključil javnost oziroma
posamezno točko dnevnega reda obravnaval brez navzočnosti javnosti,
odloči, kdo bo poleg župana, predsedujočega in članov občinskega sveta
ter tajnika občine navzoč na seji. |
|
|
2. Potek seje |
|
|
26. člen |
|
|
Ko predsedujoči začne sejo, obvesti svet, kdo izmed članov
občinskega sveta mu je sporočil, da je zadržan in se seje ne more
udeležiti. |
|
|
Predsedujoči obvesti svet tudi o tem, kdo je bil povabljen
na sejo in kdo poleg članov prisostvuje seji. |
|
|
Predsedujoči nato ugotovi, ali je svet sklepčen.
|
|
|
Na začetku seje lahko predsedujoči poda pojasnila v zvezi
z delom na seji in drugimi vprašanji. |
|
|
27. člen |
|
|
Preden svet določi dnevni red seje, odloča o sprejemu
zapisnika prejšnje seje. |
|
|
Član občinskega sveta lahko da pripombe k zapisniku
prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik ustrezno spremeni in dopolni. O
utemeljenosti zahtevanih sprememb ali dopolnitev zapisnika prejšnje seje
odloči svet. |
|
|
Zapisnik se lahko sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso
bile podane pripombe, lahko pa se sprejme ustrezno spremenjen in
dopolnjen s sprejetimi pripombami. |
|
|
28. člen |
|
|
Svet na začetku seje določi dnevni red. |
|
|
Pri določanju dnevnega reda svet najprej odloča o
predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o
predlogih, da se dnevni red razširi, in nato o morebitnih predlogih za
skrajšanje rokov, združitev obravnav ali hitri oziroma skrajšani
postopek. |
|
|
Zadeve, ki jih je na dnevni red predlagal župan, se brez
razprave in glasovanja umaknejo z dnevnega reda, če tako predlaga župan.
|
|
|
Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo
le, če so razlogi zanj nastali po sklicu seje in če je bilo članom
občinskega sveta izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na
dnevni red. O predlogih za razširitev dnevnega reda svet razpravlja in
glasuje. |
|
|
Po sprejetih posameznih odločitvah za umik oziroma za
razširitev dnevnega reda da predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega
reda v celoti. |
|
|
29. člen |
|
|
Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po sprejetem
vrstnem redu. |
|
|
Med sejo lahko svet spremeni vrstni red obravnave
posameznih točk dnevnega reda. |
|
|
30. člen |
|
|
Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda
župan ali oseba, ki jo določi župan oziroma predlagatelj, kadar to ni
župan, dopolnilno obrazložitev. V dopolnilni obrazložitvi se podajo samo
nova dejstva ali spremembe, ki niso vsebovane v gradivu, ki je bilo
članom predloženo k obravnavani točki dnevnega reda. Dopolnilna
obrazložitev sme trajati največ 15 minut, če ni s tem poslovnikom
drugače določeno. Kadar svet tako sklene, je predlagatelj dolžan podati
dopolnilno obrazložitev. |
|
|
Če ni župan predlagatelj, poda župan ali od njega
pooblaščeni podžupan oziroma tajnik občine mnenje k obravnavani zadevi.
Potem dobi besedo predsednik delovnega telesa občinskega sveta, ki je
zadevo obravnavalo. Obrazložitev županovega mnenja in beseda predsednika
delovnega telesa lahko trajata največ po deset minut. |
|
|
Po podani dopolnilni obrazložitvi dobijo besedo člani
občinskega sveta po vrstnem redu, kakor so se priglasili k razpravi.
Razprava posameznega člana praviloma ne sme biti daljša kot pet minut.
Svet lahko sklene, da posamezen član iz utemeljenih razlogov lahko
razpravlja dalj časa, vendar ne več kot petnajst minut. |
|
|
Razpravljavec lahko praviloma razpravlja le enkrat, ima pa
pravico do replike po razpravi vsakega drugega razpravljavca. Replika
mora biti konkretna in se nanašati na napovedi replike označeno
razpravo, sicer jo lahko predsedujoči prepove. Replika sme trajati
največ tri minute. |
|
|
Ko je vrstni red priglašenih razpravljavcev izčrpan,
predsedujoči vpraša, ali želi še kdo razpravljati. Dodatne razprave
lahko trajajo le po tri minute. |
|
|
31. člen |
|
|
Razpravljavec sme govoriti le o vprašanju, ki je na
dnevnem redu in o katerem teče razprava, h kateri je predsedujoči
pozval. |
|
|
Če se razpravljavec ne drži dnevnega reda ali prekorači
čas za razpravo, ga predsedujoči opomni. Če se tudi po drugem opominu ne
drži dnevnega reda oziroma nadaljuje z razpravo, mu predsedujoči lahko
vzame besedo. Zoper odvzem besede lahko razpravljavec ugovarja. O
ugovoru odloči svet brez razprave. |
|
|
32. člen |
|
|
Članu občinskega sveta, ki želi govoriti o kršitvi
poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj, ko
jo zahteva. |
|
|
Nato poda predsedujoči pojasnilo glede kršitve poslovnika
ali dnevnega reda. Če član ni zadovoljen s pojasnilom, odloči svet o tem
vprašanju brez razprave. |
|
|
Če član zahteva besedo, da bi opozoril na napako ali
popravil navedbo, ki po njegovem mnenju ni točna in je povzročila
nesporazum ali potrebo po osebnem pojasnilu, mu da predsedujoči besedo
takoj, ko jo zahteva. Pri tem se mora član omejiti na pojasnilo in
njegov govor ne sme trajati več kot pet minut. |
|
|
33. člen |
|
|
Ko predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi
pri posamezni točki dnevnega reda, sklene razpravo. Če je na podlagi
razprave treba pripraviti predloge za odločitev ali stališča, se
razprava o taki točki dnevnega reda prekine in nadaljuje po predložitvi
teh predlogov. |
|
|
Predsedujoči lahko med sejo prekine delo sveta, če je to
potrebno zaradi odmora, priprave predlogov po zaključeni razpravi,
potrebe po posvetovanjih in pridobitve dodatnih strokovnih mnenj. V
primeru prekinitve predsedujoči določi, kdaj se bo seja nadaljevala.
|
|
|
Predsedujoči prekine delo sveta, če ugotovi, da seja ni
več sklepčna, če so potrebna posvetovanja v delovnem telesu in v drugih
primerih, ko tako sklene svet. Če je delo sveta prekinjeno zato, ker
seja ni več sklepčna, sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje mogoče
več zagotoviti, predsedujoči sejo konča. |
|
|
34. člen |
|
|
Če svet o zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave
ali če ni pogojev za odločanje ali če svet o zadevi ne želi odločiti na
isti seji, se razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na eno izmed
naslednjih sej. Enako lahko svet odloči, če časovno ni uspel obravnavati
vseh točk dnevnega reda. |
|
|
Ko so vse točke dnevnega reda izčrpane, občinski svet sejo
konča. |
|
|
35. člen |
|
|
Seje občinskega sveta se sklicujejo praviloma najprej ob
sedemnajsti uri in morajo biti načrtovane tako, da praviloma ne trajajo
več kot štiri ure. |
|
|
Predsedujoči odredi petnajstminutni odmor vsaj po dveh
urah neprekinjenega dela. |
|
|
Odmor lahko predsedujoči odredi tudi na obrazložen predlog
posameznega ali skupine članov občinskega sveta, župana ali
predlagatelja, če je potrebno zaradi priprave dopolnil (amandmajev),
mnenj, stališč, dodatnih obrazložitev ali odgovorov oziroma pridobitve
zahtevanih podatkov. Odmor lahko traja največ trideset minut, odredi pa
se ga lahko pred oziroma v okviru posamezne točke največ dvakrat.
|
|
|
Če kdo od upravičencev predlaga dodatni odmor po izčrpanju
možnosti iz prejšnjega odstavka, odloči občinski svet, ali se lahko
odredi odmor ali pa se seja prekine in nadaljuje drugič. |
|
|
3. Vzdrževanje reda na seji |
|
|
36. člen |
|
|
Za red na seji skrbi predsedujoči. Na seji sveta ne sme
nihče govoriti, dokler mu predsedujoči ne da besede. |
|
|
Predsedujoči skrbi, da govornika nihče ne moti med
govorom. Govornika lahko opomni na red ali mu seže v besedo le
predsedujoči. |
|
|
37. člen |
|
|
Za kršitev reda na seji sveta sme predsedujoči izreči
naslednje ukrepe: |
|
|
– opomin, |
|
|
– odvzem besede in |
|
|
– odstranitev s seje ali z dela seje. |
|
|
38. člen |
|
|
Opomin se lahko izreče članu občinskega sveta, če govori,
čeprav ni dobil besede, če sega govorniku v besedo ali če na kak drug
način krši red na seji. |
|
|
Odvzem besede se lahko izreče govorniku, če s svojim
govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika in je bil na tej
seji že dvakrat opominjan, naj spoštuje red in določbe tega poslovnika.
|
|
|
Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče članu
občinskega sveta oziroma govorniku, če kljub opominu ali odvzemu besede
krši red na seji, tako da onemogoča delo sveta. |
|
|
Član občinskega sveta oziroma govornik, ki mu je izrečen
ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, mora takoj zapustiti prostor,
v katerem je seja. |
|
|
39. člen |
|
|
Predsedujoči lahko odredi, da se odstrani s seje in iz
poslopja, v katerem je seja, vsak drug udeleženec ali poslušalec, ki
krši red na seji oziroma s svojim ravnanjem onemogoča nemoten potek
seje. |
|
|
Če je red hudo kršen, lahko predsedujoči odredi, da se
odstranijo vsi poslušalci. |
|
|
40. člen |
|
|
Če predsedujoči z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na
seji sveta, sejo sveta prekine. |
|
|
4. Odločanje |
|
|
41. člen |
|
|
Svet veljavno odloča (je sklepčen), če je na seji navzoča
večina vseh članov sveta. |
|
|
Navzočnost se ugotavlja na začetku seje, pred vsakim
glasovanjem in na začetku nadaljevanja seje po odmoru oziroma
prekinitvi. |
|
|
Kadar je za sprejem odločitve potrebna dvetretjinska
večina, svet veljavno odloča, če je na seji navzočih najmanj dve
tretjini vseh članov občinskega sveta. |
|
|
Za sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost članov
občinskega sveta v sejni sobi. |
|
|
42. člen |
|
|
Občinski svet sprejema odločitve z večino glasov navzočih
članov, razen če zakon določa drugačno večino. Predlagana odločitev je
sprejeta, če se je večina navzočih članov izrekla za njen sprejem. |
|
|
Občinski svet sprejema odločitve na seji z večino opredeljenih glasov
navzočih članov. |
|
|
43. člen |
|
|
Svet praviloma odloča z javnim glasovanjem. |
|
|
Svet sprejme odločitev (odloča) s tajnim glasovanjem, če
tako sklene pred odločanjem o posamezni zadevi oziroma vprašanju. Tajno
glasovanje lahko predlagajo župan ali najmanj ena četrtina vseh članov
sveta. |
|
|
44. člen |
|
|
Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o
katerem se odloča. |
|
|
Član občinskega sveta ima pravico obrazložiti svoj glas,
razen če ta poslovnik ne določa drugače. Obrazložitev glasu se v okviru
posameznega glasovanja dovoli le enkrat in sme trajati največ dve
minuti. |
|
|
Predsedujoči po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in
objavi izid glasovanja. |
|
|
45. člen |
|
|
Član občinskega sveta glasuje tako, da se opredeli »za«
ali »proti« sprejemu predlagane odločitve ali pa ne glasuje. |
|
|
46. člen |
|
|
Javno glasovanje se opravi z dvigom rok ali s poimenskim
izrekanjem. Poimensko glasujejo člani občinskega sveta, če svet tako
odloči na predlog predsedujočega ali najmanj ene četrtine vseh članov
sveta. |
|
|
Člane se pozove k poimenskemu glasovanju po abecednem redu
prve črke njihovih priimkov. Član glasuje tako, da glasno izjavi »za«,
»proti« ali »ne glasujem«. |
|
|
47. člen |
|
|
Tajno se glasuje z glasovnicami. |
|
|
Tajno glasovanje vodi in ugotavlja izide tričlanska
komisija, ki jo vodi predsedujoči. Dva člana določi občinski svet na
predlog predsedujočega. Administrativno-tehnična opravila v zvezi s
tajnim glasovanjem opravlja tajnik občine ali delavec občinske uprave,
ki ga določi tajnik. |
|
|
Za glasovanje se natisne toliko enakih glasovnic, kot je
članov sveta. Glasovnice morajo biti overjene s pečatom sveta.
|
|
|
Pred začetkom glasovanja določi predsedujoči čas
glasovanja. |
|
|
Komisija vroči glasovnice članom občinskega sveta in
sproti označi, kateri član je prejel glasovnico. Glasuje se na prostoru,
ki je določen za glasovanje in na katerem je zagotovljena tajnost
glasovanja. |
|
|
Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča, in
praviloma opredelitev »za« in »proti«. Beseda »za« je napisana na dnu
glasovnice za besedilom predloga na desni strani, »proti« pa na levi.
Glasuje se tako, da se obkroži besedo »za« ali besedo »proti«.
|
|
|
Glasovnica mora vsebovati navodilo za glasovanje.
|
|
|
Glasovnica za imenovanje vsebuje zaporedne številke, imena
in priimke kandidatov. Če jih je več, so razvrščeni po abecednem redu
prvih črk njihovih priimkov. Glasuje se tako, da se obkroži zaporedno
številko pred priimkom in imenom kandidata, za katerega se želi
glasovati, in največ toliko zaporednih številk, kolikor kandidatov je v
skladu z navodilom na glasovnici treba imenovati. |
|
|
Ko član občinskega sveta izpolni glasovnico, odda
glasovnico v glasovalno skrinjico. |
|
|
48. člen |
|
|
Ko je glasovanje končano, komisija ugotovi izid
glasovanja. Ugotovitev izida glasovanja obsega: |
|
|
– število razdeljenih glasovnic, |
|
|
– število oddanih glasovnic, |
|
|
– število neveljavnih glasovnic, |
|
|
– število veljavnih glasovnic, |
|
|
– število glasov »za« in število glasov »proti« oziroma
pri glasovanju o kandidatih število glasov, ki jih je dobil posamezni
kandidat, in |
|
|
– ugotovitev, da je predlog izglasovan s predpisano večino
ali da predlog ni izglasovan, pri glasovanju o kandidatih pa, kateri
kandidat je imenovan. |
|
|
O ugotovitvi rezultatov glasovanja se sestavi zapisnik, ki
ga podpišejo vsi, ki so vodili glasovanje. |
|
|
Predsedujoči takoj po ugotovitvi rezultatov objavi izid
glasovanja na seji sveta. |
|
|
49. člen |
|
|
Če član občinskega sveta utemeljeno ugovarja poteku
glasovanja ali ugotovitvi izida glasovanja, se lahko glasovanje ponovi.
|
|
|
O ponovitvi glasovanja odloči svet brez razprave na
predlog člana, ki ugovarja poteku ali ugotovitvi izida, ali na predlog
predsedujočega. |
|
|
5. Zapisnik seje občinskega sveta |
|
|
50. člen |
|
|
O vsaki seji občinskega sveta se piše zapisnik.
|
|
|
Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti pa
podatke o udeležbi na seji, o predlogih, o izidih glasovanja o
posameznih predlogih in o sklepih, ki so bili sprejeti. Zapisniku je
treba priložiti original ali kopijo gradiva, ki je bilo predloženo
oziroma obravnavano na seji. |
|
|
Za zapisnik občinskega sveta skrbi tajnik občine. Tajnik
občine lahko za vodenje zapisnika seje občinskega sveta pooblasti
drugega delavca občinske uprave. |
|
|
Na vsaki redni seji občinskega sveta se obravnavajo in
potrdijo zapisniki prejšnje redne seje in vseh vmesnih izrednih sej
občinskega sveta. Vsak član občinskega sveta ima pravico podati pripombe
na zapisnik. O utemeljenosti pripomb odloči občinski svet. Če so
pripombe sprejete, se zapišejo v zapisnik ustrezne spremembe.
|
|
|
Sprejeti zapisnik podpišeta predsedujoči, ki je sejo
vodil, in tajnik občine oziroma pooblaščeni delavec občinske uprave, ki
je vodil zapisnik. |
|
|
Po sprejemu se zapisnik pošlje predstavnikom sredstev
javnega obveščanja, ki so bili prisotni na seji. Zapisnik nejavne seje
oziroma tisti del zapisnika, ki je bil voden na nejavnem delu seje
občinskega sveta, se ne prilaga v gradivo za redno sejo občinskega sveta
in ne objavlja. Člane občinskega sveta z njim pred potrjevanjem
zapisnika seznani predsedujoči. |
|
|
51. člen |
|
|
Potek seje sveta se snema na magnetofonski trak.
Magnetofonski posnetki se hranijo eno leto po koncu mandata članov
občinskega sveta, ki so sestavljali občinski svet, katerega seja je bila
posneta na magnetofonski trak. |
|
|
Magnetogram se hrani skupaj z zapisnikom in drugim
gradivom s seje. |
|
|
Član občinskega sveta ima pravico poslušati magnetogram,
drug udeleženec seje pa samo v primeru, če je za to dobil dovoljenje
predsedujočega. Poslušanje se opravi v prostorih občinske uprave.
|
|
|
Član občinskega sveta lahko zahteva, da se del posnetka
dobesedno prepiše. Zahtevo, v kateri navede del seje, za katerega
zahteva prepis, razlog in utemeljitev, vloži pisno pri županu. Župan
odloči o zahtevi in naroči prepis, če ugotovi, da so razlogi utemeljeni. |
|
|
52. člen |
|
|
Izvirniki odlokov, splošnih in drugih aktov ter vse
gradivo, ki ga je obravnaval svet ali njegova delovna telesa, se hrani v
arhivu občinske uprave. |
|
|
O arhiviranju in rokih hranjenja dokumentarnega gradiva
izda natančnejša navodila župan v skladu s predpisi, ki urejajo
pisarniško poslovanje in ravnanje z dokumentacijskim gradivom.
|
|
|
Ravnanje z gradivom občinskega sveta, ki je zaupne narave,
določi občinski svet na podlagi zakona s posebnim aktom. |
|
|
53. člen |
|
|
Član občinskega sveta ima pravico vpogleda v vse spise in
gradivo, ki je bilo obravnavano na seji in ki se hrani v občinski
upravi, če je to potrebno za izvrševanje njegove funkcije. Vpogled
odredi tajnik občine na podlagi pisne zahteve člana občinskega sveta.
Original zahteve in odredba oziroma sklep o zavrnitvi se hranita pri
gradivu, ki je bilo dano na vpogled. |
|
|
V primeru dokumentarnega gradiva zaupne narave odloči o
vpogledu župan v skladu z zakonom in aktom občinskega sveta. |
|
|
6. Strokovna in administrativno-tehnična opravila za svet |
|
|
54. člen |
|
|
Strokovno in administrativno delo za občinski svet in za
delovna telesa občinskega sveta zagotavlja tajnik občine z zaposlenimi v
občinski upravi. |
|
|
Tajnik občine določi delavca v občinski upravi, ki pomaga
pri pripravi in vodenju sej ter opravlja druga opravila, potrebna za
nemoteno delo občinskega sveta in njegovih delovnih teles. |
|
|
Za zapisnik občinskega sveta in delovnih teles občinskega
sveta skrbi tajnik občine. Tajnik občine lahko za vodenje zapisnikov
pooblasti druge delavce občinske uprave, za vodenje zapisnika delovnega
telesa občinskega sveta pa tudi posamezne člane delovnega telesa. |
|
|
7. Delovna telesa občinskega sveta |
|
|
55. člen |
|
|
Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve
in imenovanja, ki jo imenuje izmed svojih članov. |
|
|
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima
predsednika, namestnika predsednika in tri člane. |
|
|
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
opravlja zlasti naslednje naloge: |
|
|
– občinskemu svetu predlaga kandidate za delovna telesa
občinskega sveta in druge organe, ki jih imenuje občinski svet,
|
|
|
– občinskemu svetu ali županu daje pobude oziroma predloge
v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini, ki so v pristojnosti
občinskega sveta, |
|
|
– pripravlja predloge odločitev občinskega sveta v zvezi s
plačami ter drugimi prejemki občinskih funkcionarjev ter izvršuje
odločitve občinskega sveta, zakone in predpise, ki urejajo plače in
druge prejemke občinskih funkcionarjev, |
|
|
– obravnava druga vprašanja, ki ji jih določi občinski
svet. |
|
|
Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
imenuje občinski svet na prvi seji po volitvah, takoj ko se konstituira
in ugotovi, kdo je bil izvoljen za župana. |
|
|
56. člen |
|
|
Občinski svet lahko ustanovi stalne in občasne komisije in
odbore kot svoja delovna telesa. |
|
|
Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega
delovnega področja v skladu s tem poslovnikom in aktom o ustanovitvi
obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu
svetu mnenja in predloge. |
|
|
Komisije in odbori občinskega sveta lahko predlagajo
občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti,
razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za
katere je v zakonu ali statutu občine določeno, da jih sprejme občinski
svet na predlog župana. |
|
|
57. člen |
|
|
Stalna delovna telesa občinskega sveta, ustanovljena s
statutom občine, so naslednje komisije in odbori: |
|
|
– Statutarno-pravna komisija, |
|
|
– Odbor za gospodarstvo, gospodarske javne službe in
turizem, |
|
|
– Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo, |
|
|
– Odbor za šolstvo, kulturo in šport, |
|
|
– Odbor za zdravstveno in socialno varstvo in |
|
|
– Odbor za komunalne zadeve, varstvo okolja in urejanje
prostora. |
|
|
58. člen |
|
|
Statutarno-pravna komisija občinskega sveta ima
predsednika, namestnika predsednika in tri člane. |
|
|
Komisija obravnava predlog statuta občine in poslovnika
občinskega sveta ter njunih sprememb oziroma dopolnitev, odlokov in
drugih aktov, ki jih občinski svet sprejema v obliki predpisov. Komisija
oblikuje svoje mnenje oziroma stališče glede skladnosti obravnavanih
predlogov aktov z ustavo, zakoni in statutom občine ter glede medsebojne
skladnosti z drugimi veljavnimi akti občine. |
|
|
Komisija lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem
spremembe in dopolnitve statuta občine in poslovnika občinskega sveta
ter obvezno razlago določb splošnih aktov občine. |
|
|
Med dvema sejama občinskega sveta ali v času seje, če tako
zahteva predsedujoči seje občinskega sveta, statutarno-pravna komisija
razlaga poslovnik občinskega sveta. |
|
|
59. člen |
|
|
Odbor za gospodarstvo, gospodarske javne službe in turizem
(v nadaljnjem besedilu: odbor za gospodarstvo) ima predsednika,
namestnika predsednika in tri člane. |
|
|
Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz
pristojnosti občine na področju gospodarstva (malega gospodarstva in
obrti, kmetijstva, gozdarstva, gostinstva in turizma) in gospodarskih
javnih služb, ki so v občinskem svetu predlagani v sprejem, oblikuje o
njih svoje mnenje in občinskemu svetu poda stališče s predlogom
odločitve. |
|
|
Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje tri dni pred
dnem, za katerega je sklicana redna seja občinskega sveta, ter svoje
mnenje, stališče in predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in
predlagatelju. Mnenje o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora
odbor predložiti najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega
akta. |
|
|
Odbor za gospodarstvo lahko predlaga občinskemu svetu v
sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na svojem področju
dela. |
|
|
60. člen |
|
|
Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo (v nadaljnjem besedilu:
odbor za kmetijstvo) ima predsednika, namestnika predsednika in tri
člane. |
|
|
Odbor za kmetijstvo obravnava vse predloge aktov in drugih
odločitev iz pristojnosti občine na področju kmetijstva, veterinarske
dejavnosti in gozdarstva, ki so občinskemu svetu predlagani v sprejem,
oblikuje o njih svoje mnenje in občinskemu svetu poda stališče s
predlogom odločitve. |
|
|
Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje tri dni pred
dnem, za katerega je sklicana redna seja občinskega sveta, ter svoje
mnenje, stališče in predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in
predlagatelju. Mnenje o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora
odbor predložiti najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega
akta. |
|
|
Odbor za kmetijstvo lahko predlaga občinskemu svetu v
sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na področju
kmetijstva, veterinarske dejavnosti in gozdarstva. |
|
|
61. člen |
|
|
Odbor za šolstvo, kulturo in šport ima predsednika,
namestnika predsednika in tri člane. |
|
|
Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz
pristojnosti občine na področju predšolskega varstva, osnovnega
izobraževanja, dejavnosti kulturnih zavodov in društev ter športa, ki so
občinskemu svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in
občinskemu svetu stališče s predlogom odločitve. |
|
|
Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje tri dni pred
dnem, za katerega je sklicana redna seja občinskega sveta, ter svoje
mnenje, stališče in predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in
predlagatelju. Mnenje o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora
odbor predložiti najkasneje do začetka obravnave o predlogu splošnega
akta. |
|
|
Odbor lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in
druge akte iz njegove pristojnosti na področju šolstva, kulture in
športa. |
|
|
62. člen |
|
|
Odbor za zdravstveno in socialno varstvo ima predsednika,
namestnika predsednika in tri člane. |
|
|
Odbor obravnava vse predloge splošnih aktov in drugih
odločitev iz pristojnosti občine na področju zdravstva in socialnega
varstva, ki so občinskemu svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih
svoje mnenje in občinskemu svetu poda svoje stališče s predlogom
odločitve. |
|
|
Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje tri dni pred
dnem, za katerega je sklicana redna seja občinskega sveta, ter svoje
mnenje, stališče in predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in
predlagatelju. Mnenje o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora
odbor predložiti najkasneje do začetka obravnave o predlogo splošnega
akta. |
|
|
Odbor lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in
druge akte iz njegove pristojnosti na področju zdravstvenega in
socialnega varstva. |
|
|
63. člen |
|
|
Odbor za komunalne zadeve, varstvo okolja in urejanja
prostora (v nadaljnjem besedilu: odbor za komunalne zadeve) ima
predsednika, namestnika predsednika in pet članov. |
|
|
Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz
pristojnosti občine na področju komunalnih in cestnih zadev, varstva
okolja in urejanja prostora, ki so občinskemu svetu predlagani v
sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in občinskemu svetu poda stališče
s predlogom odločitve. |
|
|
Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje tri dni pred
dnem, za katerega je sklicana redna seja občinskega sveta, ter svoje
mnenje, stališče in predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in
predlagatelju. Mnenje o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora
odbor predložiti najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega
akta. |
|
|
Odbor za komunalne zadeve lahko predlaga občinskemu svetu
v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na svojem
področju dela. |
|
|
64. člen |
|
|
Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s
katerim določi naloge delovnega telesa in število članov ter opravi
imenovanje. |
|
|
65. člen |
|
|
Občinski svet in župan lahko ustanovita skupna delovna
telesa. V aktu o ustanovitvi skupnega delovnega telesa se določi njihova
sestava in naloge. |
|
|
66. člen |
|
|
Člane odborov in komisij imenuje občinski svet na predlog
komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja izmed svojih
članov in največ polovico članov izmed drugih občanov, če statut občine
in ta poslovnik ne določata drugače. |
|
|
Predsednika in namestnika predsednika delovnega telesa
imenuje občinski svet izmed svojih članov. |
|
|
Prvo sejo delovnega telesa občinskega sveta skliče župan.
|
|
|
Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni
združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski
upravi. |
|
|
67. člen |
|
|
Občinski svet lahko razreši predsednika, namestnika
predsednika, posameznega člana delovnega telesa občinskega sveta ali
delovno telo v celoti, če svojih nalog ne opravljajo v skladu s statutom
in tem poslovnikom. |
|
|
68. člen |
|
|
Predsednik delovnega telesa predstavlja delovno telo,
organizira in vodi delo delovnega telesa, sklicuje njegove seje in
zastopa njegova mnenja, stališča in predloge v občinskem svetu.
|
|
|
Kadar predsednik delovnega telesa ne more opravljati
svojih nalog, opravlja naloge iz prvega odstavka tega člena namestnik
predsednika. |
|
|
Seje delovnih teles se skličejo za obravnavo dodeljenih
zadev po sklepu občinskega sveta, na podlagi dnevnega reda redne seje in
na zahtevo župana. |
|
|
Gradivo za sejo delovnega telesa mora biti poslano članom
delovnega telesa najmanj tri dni pred sejo delovnega telesa, razen v
izjemnih in utemeljenih primerih, ko je lahko ta rok krajši.
|
|
|
Delovno telo dela na sejah. Delovno telo lahko veljavno
sprejema svoje odločitve, če je na seji navzoča večina njegovih članov
in je med navzočimi večina tistih, ki so člani občinskega sveta. Delovno
telo sprejema svoje odločitve – mnenja, stališča in predloge – z večino
glasov navzočih članov. |
|
|
Glasovanje na seji delovnega telesa je javno. |
|
|
Za delo delovnih teles se smiselno uporabljajo določila
tega poslovnika, ki se nanašajo na delo občinskega sveta. |
|
|
69. člen |
|
|
Na sejo delovnega telesa so praviloma vabljeni strokovni
delavci, ki so sodelovali pri pripravi predlogov aktov in drugih
odločitev občinskega sveta, ki jih določi predlagatelj, lahko pa tudi
predstavniki organov in organizacij, zavodov, podjetij in skladov,
katerih delo je neposredno povezano z obravnavano problematiko. |
|
|
VI. AKTI OBČINSKEGA SVETA |
|
|
1. Splošne določbe |
|
|
70. člen |
|
|
Občinski svet sprejema statut občine in v skladu z zakonom
in statutom naslednje akte: |
|
|
– poslovnik o delu občinskega sveta, |
|
|
– proračun in zaključni račun občine, |
|
|
– planske in razvojne akte občine ter prostorske izvedbene
načrte, |
|
|
– odloke, |
|
|
– odredbe, |
|
|
– pravilnike, |
|
|
– navodila in sklepe. |
|
|
Občinski svet sprejema tudi stališča, priporočila,
poročila, obvezne razlage določb statuta občine in drugih splošnih aktov
ter daje mnenja in soglasja v skladu z zakonom ali statutom občine.
|
|
|
Vsebina splošnih aktov občine je določena z zakonom in
statutom občine. |
|
|
71. člen |
|
|
Župan predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine
in zaključni račun proračuna, odloke ter druge splošne akte, za katere
je v zakonu, statutu občine ali s tem poslovnikom določeno, da jih
predlaga župan. |
|
|
Komisije in odbori občinskega sveta ter vsak član
občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke ter
druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega
računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali statutu
občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.
|
|
|
Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva od
občinskega sveta izdajo ali razveljavitev splošnega akta. |
|
|
72. člen |
|
|
Akte, ki jih sprejema občinski svet, podpisuje župan.
|
|
|
Izvirnike aktov občinskega sveta se pečati in shrani v
arhivu občinske uprave. |
|
|
2. Postopek za sprejem odloka |
|
|
73. člen |
|
|
Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod,
besedilo členov in obrazložitev. |
|
|
Uvod obsega razloge za sprejem odloka, oceno stanja, cilje
in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imelo
sprejetje odloka. |
|
|
Če je predlagatelj odloka delovno telo občinskega sveta
ali član občinskega sveta, pošlje predlog odloka županu in
predsedujočemu. |
|
|
74. člen |
|
|
Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval
v obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta. |
|
|
Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na
sejah občinskega sveta, tudi kadar ni on predlagatelj. |
|
|
75. člen |
|
|
Predsedujoči pošlje predlog odloka članom občinskega sveta
in županu, kadar ta ni predlagatelj odloka, najmanj deset dni pred dnem,
določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka.
|
|
|
Občinski svet razpravlja o predlogu odloka na dveh sejah. |
|
|
76. člen |
|
|
V prvi obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlogih,
ki zahtevajo sprejem odloka, ter o ciljih in načelih ter temeljnih
rešitvah predloga odloka. |
|
|
Če občinski svet meni, da odlok ni potreben, ga s sklepom
zavrne. |
|
|
Pred začetkom druge obravnave predlagatelj dopolni predlog
odloka na podlagi stališč in sklepov, ki so bili sprejeti ob prvi
obravnavi predloga odloka. |
|
|
77. člen |
|
|
V drugi obravnavi razpravlja občinski svet o posameznih
členih predloga odloka. Ko občinski svet konča razpravo o vseh
posameznih členih, glasuje o predlogu odloka v celoti. |
|
|
Predlagatelj lahko predlaga umik predloga odloka po
končani prvi ali drugi obravnavi. O predlogu umika odloči občinski svet.
|
|
|
Če na predlog odloka v prvi razpravi ni bilo bistvenih
pripomb in bi besedilo odloka v drugi obravnavi bilo enako besedilu
predloga odloka v prvi obravnavi, lahko občinski svet na predlog
predlagatelja sprejme predlog odloka na isti seji, tako da se prva in
druga obravnava predloga odloka združita. |
|
|
78. člen |
|
|
V drugi obravnavi predloga odloka lahko predlagajo njegove
spremembe in dopolnitve člani občinskega sveta in predlagatelj z
amandmaji. |
|
|
Župan lahko predlaga amandmaje tudi, kadar ni sam
predlagatelj odloka. |
|
|
Amandma mora biti predložen v pisni obliki z
obrazložitvijo najmanj tri dni pred dnem, določenim za sejo občinskega
sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je prelagan
amandma, ali na sami seji, na kateri lahko predlaga amandma najmanj ena
četrtina članov občinskega sveta in predlagatelj odloka. |
|
|
Župan lahko pove mnenje k amandmaju, tudi kadar on ni
predlagatelj odloka. |
|
|
Predlagatelj amandmaja ima pravico na seji do konca
obravnave spremeniti ali dopolniti amandma oziroma ga umakniti. |
|
|
79. člen |
|
|
Amandma in odlok v celoti so sprejeti, če zanje na seji
občinskega sveta glasuje večina navzočih članov. |
|
|
O vsakem amandmaju se glasuje posebej. |
|
|
80. člen |
|
|
Svet lahko sklene, da se o predlogu splošnega akta v
celoti glasuje na podlagi celovitega besedila predloga splošnega akta s
sprejetimi in vnešenimi amandmaji. Celovito besedilo pripravi organ, ki
ga določi svet. |
|
|
Če organ, določen za pripravo celovitega besedila,
ugotovi, da so v splošnem aktu očitna neskladja med posameznimi členi
splošnega akta, lahko predlaga amandmaje za uskladitev. |
|
|
Če ni mogoče pripraviti celovitega besedila na isti seji,
glasuje svet o sprejemu splošnega akta na prvi prihodnji seji. |
|
|
81. člen |
|
|
Statut občine in poslovnik o delu občinskega sveta se
sprejemata po enakem postopku, kot velja za sprejemanje odloka.
|
|
|
O predlogih drugih splošnih aktov, če zakon ne določa
drugače, odloča občinski svet na eni obravnavi. |
|
|
82. člen |
|
|
Občinski svet mora do prenehanja mandata svojih članov
praviloma zaključiti vse postopke o predlaganih splošnih aktih občine.
|
|
|
V primeru, da postopki niso zaključeni, občinski svet v
novi sestavi na predlog župana odloči, o katerih predlogih za sprejem
občinskih splošnih aktov bo postopek nadaljeval, katere začel
obravnavati znova ter katerih ne bo obravnaval. |
|
|
Občinski svet lahko nadaljuje obravnavo predloga splošnega
akta oziroma obravnavo začne znova, če je predlagatelj župan, ki je na
volitvah znova pridobil mandat (isti predlagatelj). Če predlagatelj ni
več občinski funkcionar, se predlog ne obravnava. |
|
|
3. Hitri postopek za sprejem odlokov |
|
|
83. člen |
|
|
Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine ali naravne
nesreče, lahko občinski svet sprejme odlok po hitrem postopku.
|
|
|
Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava
predloga odloka na isti seji. |
|
|
Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami
seji vse do konca obravnave predloga odloka. |
|
|
Amandma lahko predlaga tudi župan, kadar ni predlagatelj
odloka. |
|
|
O uporabi hitrega postopka odloči občinski svet na začetku
seje pri določanju dnevnega reda. Hitri postopek lahko predlaga vsak
predlagatelj odloka. |
|
|
Če občinski svet ne sprejme predloga za sprejetje odloka
po hitrem postopku, se pri obravnavi uporabljajo določbe tega
poslovnika, ki veljajo za prvo obravnavo predloga odloka. |
|
|
Pri hitrem postopku ne veljajo roki, ki so določeni za
posamezna opravila v rednem postopku sprejemanja odloka. |
|
|
4. Skrajšani postopek za sprejem odlokov |
|
|
84. člen |
|
|
Občinski svet lahko na obrazložen predlog predlagatelja
odloči, da bo na isti seji opravil obe obravnavi odlokov ali drugih
aktov, ki se sprejemajo po dvofaznem postopku, če gre za: |
|
|
– manj zahtevne spremembe in dopolnitve odlokov,
|
|
|
– prenehanje veljavnosti posameznih odlokov ali njihovih
posameznih določb v skladu z zakonom, |
|
|
– uskladitve odlokov z zakoni, državnim proračunom,
drugimi predpisi Državnega zbora in ministrstev ali odloki občinskega
sveta, |
|
|
– spremembe in dopolnitve odlokov v zvezi z odločbami
ustavnega sodišča ali drugih pristojnih organov. |
|
|
V skrajšanem postopku se amandmaji vlagajo samo k členom
sprememb in dopolnitev odloka. Amandmaji se lahko vlagajo na sami seji
vse do konca obravnave odloka. |
|
|
Po končani prvi obravnavi lahko vsak član občinskega sveta
predlaga, da občinski svet spremeni svojo odločitev iz prvega odstavka
tega člena in da se druga obravnava opravi po rednem postopku. O tem
odloči občinski svet takoj po vložitvi predloga. |
|
|
5. Postopek za sprejem proračuna |
|
|
85. člen |
|
|
S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in odhodki
za posamezne namene financiranja javne porabe v občini. |
|
|
Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se
začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun. |
|
|
86. člen |
|
|
Predlog proračuna občine za naslednje proračunsko leto
mora župan predložiti občinskemu svetu praviloma najkasneje v 30 dneh po
predložitvi predloga državnega proračuna Državnemu svetu. V letu rednih
lokalnih volitev predloži župan občinskemu
svetu
zboru proračun trideset dni
po začetku mandata. |
|
|
Župan predloži skupaj s predlogom proračuna občine tudi
izhodišča za sestavo proračuna. |
|
|
Župan pošlje predsednikom delovnih teles in vsem članom
občinskega sveta predlog proračuna občine in izhodišča za sestavo
proračuna ter vabilo za sklic seje, na kateri bo občinski svet seznanjen
z izhodišči za sestavo proračuna in predlogom proračuna. |
|
|
Na seji občinskega sveta župan predstavi predlog proračuna
občine. Predstavitev ni časovno omejena. O predstavitvi ni razprave. |
|
|
87. člen |
|
|
Predsedniki delovnih teles lahko v petnajstih dneh od
vložitve (predstavitve) predloga proračuna občine skličejo seje delovnih
teles, opravijo razpravo in oblikujejo stališče do predloga proračuna.
Na sejah delovnih teles predstavniki občinske uprave pojasnijo predlog
proračuna občine. |
|
|
Občinski svet opravi splošno razpravo o predlogu proračuna
občine najkasneje v desetih dneh po preteku roka iz prejšnjega odstavka
tega člena. |
|
|
Občinski svet po končani splošni razpravi sklene, da
nadaljuje postopek sprejemanja predloga proračuna občine v skladu s tem
poslovnikom ali da predloga proračuna ne sprejme in hkrati določi rok, v
katerem mora župan pripraviti nov predlog proračuna občine. |
|
|
88. člen |
|
|
V desetih dneh po opravljeni splošni razpravi lahko člani
občinskega sveta k predlogu proračuna predložijo županu pisne pripombe
in predloge. |
|
|
Vsak predlagatelj predloga oziroma pripombe mora
upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prihodki in odhodki.
|
|
|
Predlogi za povečanje izdatkov proračuna morajo obsegati
tudi predloge za povečanje prejemkov proračuna ali za zmanjšanje drugih
izdatkov proračuna v isti višini, pri čemer ti ne smejo biti v breme
proračunske rezerve ali splošne proračunske rezervacije ali dodatnega
zavarovanja. |
|
|
89. člen |
|
|
Župan se najkasneje v petnajstih dneh opredeli do vloženih
pripomb in predlogov ter pripravi dopolnjen predlog proračuna občine in
skliče sejo občinskega sveta, na kateri se bo razpravljalo in odločalo o
sprejetju proračuna. |
|
|
90. člen |
|
|
Na dopolnjen predlog proračuna lahko člani občinskega
sveta vložijo amandmaje v pisni obliki najkasneje tri dni pred sejo
občinskega sveta. |
|
|
Amandmaji se v roku iz prvega odstavka tega člena
dostavijo županu. Amandma mora upoštevati pravilo o ravnovesju med
proračunskimi prihodki in odhodki. |
|
|
91. člen |
|
|
Pred začetkom razprave, v kateri občinski svet razpravlja
o posameznih delih predloga proračuna občine, lahko najprej župan ali
predstavnik občinske uprave dodatno obrazloži predlog proračuna občine.
Občinski svet glasuje najprej o amandmajih, ki jih je vložil župan, in
šele nato o drugih amandmajih. |
|
|
Ko je končano glasovanje po delih, predsedujoči ugotovi,
ali je proračun medsebojno usklajen po delih ter glede prihodkov in
odhodkov. |
|
|
Če je proračun usklajen, občinski svet glasuje o njem v
celoti. |
|
|
92. člen |
|
|
Če župan ugotovi, da proračun ni usklajen, določi rok, v
katerem se pripravi predlog za uskladitev, praviloma datum naslednje
seje sveta, oziroma trajanje odmora, v katerem delavci uprave pripravijo
predlog uskladitve. |
|
|
Ko je predlog uskladitve proračuna dan na dnevni red, ga
župan obrazloži. |
|
|
Občinski svet glasuje o predlogu uskladitve. Če je predlog
sprejet, glasuje občinski svet o proračunu v celoti. |
|
|
93. člen |
|
|
Če proračun ni sprejet, določi občinski svet rok, v
katerem mora župan predložiti nov predlog proračuna. Nov predlog
proračuna občine občinski svet obravnava in o njem odloča po določbah
tega poslovnika, ki veljajo za sprejem odloka po hitrem postopku. |
|
|
94. člen |
|
|
Župan lahko med letom predlaga rebalans proračuna občine.
|
|
|
Rebalans proračuna občine sprejema občinski svet po
določbah tega poslovnika, ki veljajo za sprejem odloka po skrajšanem
postopku. Predlagatelj amandmaja k rebalansu proračuna občine, ki mora
biti predložen v pisni obliki in mora biti obrazložen, mora upoštevati
pravilo o ravnovesju med proračunskimi prihodki in odhodki. |
|
|
6. Postopek za sprejem obvezne razlage |
|
|
95. člen |
|
|
Vsak, ki ima pravico predlagati odlok, lahko poda zahtevo
za obvezno razlago določb občinskih splošnih aktov. |
|
|
Zahteva mora vsebovati naslov splošnega akta, označitev
določbe s številko člena ter razloge za obvezno razlago. |
|
|
Zahtevo za obvezno razlago najprej obravnava
statutarno-pravna komisija, ki lahko zahteva mnenje drugih delovnih
teles občinskega sveta, predlagatelja splošnega akta, župana in občinske
uprave. Če komisija ugotovi, da je zahteva utemeljena, pripravi predlog
obvezne razlage in ga predloži občinskemu svetu v postopek. |
|
|
Občinski svet sprejema obvezno razlago po postopku, ki je
s tem poslovnikom določen za sprejem odloka po skrajšanem postopku. |
|
|
7. Postopek za sprejem prečiščenega besedila |
|
|
96. člen |
|
|
Če bi bil kak občinski splošni akt zaradi vsebinskih
sprememb in dopolnitev bistveno spremenjen in nepregleden, lahko
predlagatelj občinskemu svetu predloži spremembe in dopolnitve splošnega
akta v prečiščenem besedilu kot nov splošni akt (uradno prečiščeno
besedilo). |
|
|
Tak splošni akt sprejema občinski svet po postopku, ki ga
ta poslovnik določa za sprejem odloka. |
|
|
VII. IMENOVANJA |
|
|
97. člen |
|
|
Imenovanje funkcionarjev oziroma članov organov, ki jih po
zakonu ali statutu občine imenuje občinski svet, se opravi po določilih
tega poslovnika. |
|
|
Če svet odloči, da glasuje tajno, se glasovanje izvede po
določbah tega poslovnika, ki veljajo za tajno glasovanje. |
|
|
98. člen |
|
|
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se
glasuje tako, da se na glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom
kandidata, za katerega se želi glasovati. |
|
|
Če se glasuje za ali proti listi kandidatov, se glasuje
tako, da se na glasovnici obkroži beseda »za« ali »proti«. |
|
|
Kandidat je izvoljen, če je zanj glasovala večina članov
občinskega sveta. |
|
|
99. člen |
|
|
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, pa nihče
od predlaganih kandidatov pri glasovanju ne dobi potrebne večine, se
opravi novo glasovanje. Pri drugem glasovanju se glasuje o tistih dveh
kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Če pri
prvem glasovanju več kandidatov dobi enako najvišje ali enako drugo
najvišje število glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med
kandidati z enakim številom glasov določi z žrebom. |
|
|
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se
kandidati na glasovnici navedejo po abecednem vrstnem redu začetnih črk
njihovih priimkov. |
|
|
Na glasovnici pri drugem glasovanju sta kandidata navedena
po vrstnem redu glede na število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju. |
|
|
100. člen |
|
|
Če kandidat ne dobi potrebne večine oziroma če tudi pri
drugem glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne večine, se ponovi
kandidacijski postopek in postopek glasovanja na podlagi novega predloga
kandidatur. |
|
|
1. Imenovanje članov delovnih teles občinskega sveta |
|
|
101. člen |
|
|
Člane delovnih teles sveta imenuje svet na podlagi liste
kandidatov za predsednika, namestnika predsednika in člane delovnega
telesa. Listo kandidatov predlaga komisija za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja. |
|
|
Če kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, se
postopek ponovi v skladu z določili prejšnjega odstavka tega člena.
|
|
|
Predsednika in namestnika predsednika delovnega telesa
občinski svet imenuje v skladu z določili tega poslovnika, ki se
nanašajo na imenovanje občinskih funkcionarjev. |
|
|
2. Imenovanje podžupana |
|
|
102. člen |
|
|
Na predlog župana imenuje svet podžupana izmed članov
občinskega sveta. |
|
|
O tem, ali se imenovanje podžupana izvede na podlagi
javnega ali tajnega glasovanja, odloči svet pred glasovanjem o
imenovanju. |
|
|
Za podžupana je imenovan kandidat, za katerega je
glasovala večina na seji navzočih članov sveta. |
|
|
3. Postopek za razrešitev |
|
|
103. člen |
|
|
Svet razrešuje funkcionarje in člane organov, ki jih
imenuje, po enakem postopku, kot je določen za imenovanje. |
|
|
Postopek za razrešitev se začne na predlog predlagateljev,
določenih s statutom občine in s tem poslovnikom. Če je komisija za
mandatna vprašanja pristojna za predlaganje kandidatov za določene
funkcije, je pristojna tudi za predlaganje za njihovo razrešitev.
|
|
|
Če je župan pristojen za predlaganje kandidatov za
imenovanje, je pristojen predlagati tudi njihovo razrešitev. |
|
|
4. Odstop članov občinskega sveta, članov delovnih teles in drugih
organov ter funkcionarjev občine |
|
|
104. člen |
|
|
Člani občinskega sveta in občinski funkcionarji imajo
pravico odstopiti. Občinskim funkcionarjem na podlagi odstopa v skladu z
zakonom in statutom občine predčasno preneha mandat. |
|
|
Pravico odstopiti imajo tudi člani delovnih teles, drugih
organov in člani nadzornega odbora ter drugi imenovani, tudi če niso
občinski funkcionarji. Izjava o odstopu mora biti dana v pisni obliki
komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
|
|
Občinski svet ugotovi prenehanje članstva zaradi odstopa
na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Komisija je hkrati s predlogom za ugotovitev prenehanja članstva dolžna
predlagati občinskemu svetu novega kandidata. |
|
|
VIII. RAZMERJA MED OBČINSKIM SVETOM IN ŽUPANOM |
|
|
105. člen |
|
|
Župan predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi
njegove seje. |
|
|
Župan in svet ter njegova delovna telesa sodelujejo pri
uresničevanju in opravljanju nalog občine. Pri tem predvsem usklajujejo
programe dela ter njihovo izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje
in poročanje o uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si
prizadevajo za sporazumno razreševanje nastalih problemov. |
|
|
Kadar svet obravnava odloke in druge akte, ki jih predlaga
župan, določi župan za vsako zadevo, ki je na dnevnem redu, poročevalca
izmed delavcev občinske uprave, lahko pa tudi izmed strokovnjakov, ki so
pri pripravi odlokov in drugih aktov sodelovali. |
|
|
106. člen |
|
|
Župan skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta.
Župan, ali po njegovem pooblastilu podžupan ali tajnik občine, občasno
poroča o opravljenih nalogah in o izvrševanju sklepov sveta.
|
|
|
V poročilu o izvršitvi sklepov sveta je potrebno posebej
obrazložiti tiste sklepe, ki niso izvršeni, in navesti razloge za
neizvršitev sklepa. |
|
|
Če sklepa sveta župan ne more izvršiti, mora svetu
predlagati nov sklep, ki ga bo možno izvršiti. |
|
|
Župan skrbi za objavo odlokov in drugih splošnih aktov
sveta. |
|
|
Župan skrbi za zakonitost dela sveta, zato je dolžan svet
sproti opozarjati na posledice nezakonitih odločitev in ukrepati v
skladu z zakonom in statutom občine. |
|
|
IX. JAVNOST DELA |
|
|
107. člen |
|
|
Delo občinskega sveta in njegovih delovnih teles je javno.
|
|
|
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu
občinskih organov, s posredovanjem posebnih pisnih poročil občanom in
sredstvom javnega obveščanja o prejetih odločitvah, z navzočnostjo
občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah organov
občine ter na druge načine, ki jih določa statut občine in ta poslovnik.
|
|
|
Župan in tajnik občine obveščata občane in sredstva
javnega obveščanja o delu občinskega sveta, delovnih teles občinskega
sveta, župana in občinske uprave. |
|
|
Občinski svet lahko sklene, da se o seji izda uradno
obvestilo za javnost. |
|
|
Občina izdaja svoje glasilo »Naša občina«, v katerem se
objavljajo tudi sporočila in poročila o delu ter povzetki iz gradiv in
odločitev sveta in drugih organov občine. |
|
|
108. člen |
|
|
Župan skrbi za obveščanje javnosti in sodelovanje s
predstavniki javnih občil ter za zagotovitev pogojev za njihovo delo na
sejah sveta. |
|
|
Predstavnikom javnih občil je na voljo informativno in
dokumentacijsko gradivo, predlogi aktov sveta, obvestila in poročila o
delu sveta, zapisniki sej in druge informacije o delu občinskih organov.
|
|
|
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in
delovnih teles, ki so zaupne narave. |
|
|
Za ravnanje z gradivi zaupne narave se upoštevajo zakonski
in drugi predpisi, ki urejajo to področje. |
|
|
X. DELO OBČINSKEGA SVETA V IZREDNEM STANJU |
|
|
109. člen |
|
|
V izrednem stanju oziroma izrednih razmerah, ko je
delovanje občinskega sveta ovirano, so dopustna odstopanja od postopkov
in načina delovanja občinskega sveta, ki jih določa statut občine in ta
poslovnik. |
|
|
Odstopanja se lahko nanašajo predvsem na roke sklicevanja
sej, predložitev predlogov aktov oziroma drugih gradiv ter postopke in
roke za obravnavanje predlogov splošnih aktov občine. Če je potrebno, je
mogoče tudi odstopanje glede javnosti dela občinskega sveta. O
odstopanjih odloči oziroma jih potrdi občinski svet, ko se sestane. |
|
|
XI. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE TER RAZLAGA POSLOVNIKA |
|
|
110. člen |
|
|
Za sprejem sprememb in dopolnitev poslovnika se
uporabljajo določbe statuta in tega poslovnika, ki veljajo za sprejem
splošnih aktov. |
|
|
Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme svet z
dvetretjinsko večino glasov na seji navzočih članov sveta. |
|
|
111. člen |
|
|
Če pride do dvoma o vsebini posamezne določbe poslovnika,
razlaga poslovnik med sejo občinskega sveta predsedujoči. Če se
predsedujoči glede razlage ne more odločiti, prekine obravnavo točke
dnevnega reda in zahteva od statutarno-pravne komisije, da do naslednje
seje sveta pripravi razlago posamezne poslovniške določbe. |
|
|
Izven seje sveta daje razlago poslovnika statutarno-pravna
komisija. |
|
|
Vsak član občinskega sveta lahko zahteva, da o razlagi
poslovnika, ki ga je dala statutarno-pravna komisija, odloči svet. |
|
|
XII. KONČNI DOLOČBI |
|
|
112. člen |
|
|
Z dnem, ko začnejo veljati te spremembe in dopolnitve v
prečiščenem besedilu poslovnika, preneha veljati Poslovnik Občinskega
sveta občine Mislinja (Uradni list RS, št. 51/95). |
|
|
113. člen |
|
|
Ta poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v
Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
|
|
|
|
Št. 013–2/95 |
|
|
Mislinja, dne 24. februarja 2000. |
|
|
|
|
|
Župan |
|
|
Občine Mislinja |
|
|
Mirko Grešovnik l. r. |
|