Na podlagi 61. člena
Zakona
o prostorskem načrtovanju
(Uradni list RS, št. 33/07, 108/09), 42. člena
Zakona
o varstvu okolja ZVO-1-UPB1
(Uradni list RS, št. 39/06, 70/08, 108/09) in 18. člena
Statuta Občine Grosuplje
(Uradni list RS, št. 1/10) je Občinski svet Občine Grosuplje na 23.
redni seji dne 4. 6. 2014 sprejel |
O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za kmetijsko gospodarstvo
Šircelj v naselju Gorenja vas pri Polici |
I. UVODNE DOLOČBE |
1. člen |
(predmet odloka) |
S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za kmetijsko
gospodarstvo Šircelj v naselju Gorenja vas pri Polici (v nadaljevanju:
podrobni načrt). |
2. člen |
(vsebina) |
Ta odlok določa, ob upoštevanju prostorskih izvedbenih pogojev iz
občinskega prostorskega načrta, podrobne prostorske ureditve:
|
– območje občinskega podrobnega načrta; |
– arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev;
|
– načrt parcelacije; |
– etapnost izvedbe prostorske ureditve; |
– rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine;
|
– rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje
narave; |
– rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami ter varstva pred požarom; |
– pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno
infrastrukturo in grajeno javno dobro; |
– vplive in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora;
|
– druge pogoje in zahteve za izvajanje podrobnega načrta; |
– dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev. |
3. člen |
(prostorske ureditve, načrtovane s podrobnim načrtom) |
Ta odlok določa prostorsko ureditev območja podrobnega načrta, pogoje za
gradnjo novih objektov, ureditev utrjenih površin ter zelenih površin,
ter pogoje za gradnjo prometne, energetske, komunalne in
telekomunikacijske infrastrukture. |
4. člen |
(sestavni deli podrobnega načrta) |
Sestavni deli podrobnega načrta so: |
I. Besedilo odloka
|
II. Grafični del, ki obsega naslednje grafične
|
načrte:
|
1. Načrt namenske rabe prostora
|
1.1. Izsek iz občinskega prostorskega
|
načrta M 1:2000
|
2. Vplivi in povezave s sosednjimi
|
enotami urejanja prostora
|
2.1. Vplivi in povezave s sosednjimi
|
enotami urejanja prostora M 1:1000
|
3. Načrt območja z načrtom parcelacije
|
3.1. Katastrski načrt s prikazom območja
|
občinskega podrobnega prostorskega
|
načrta M 1:500
|
3.2. Geodetski načrt s prikazom območja
|
občinskega podrobnega načrta M 1:500
|
3.3. Načrt obodne parcelacije in
|
parcelacije zemljišč na katastrskem
|
načrtu M 1:500
|
3.4. Elementi za zakoličenje z načrtom
|
parcelacije na geodetskem načrtu M 1:500
|
4. Načrt arhitekturnih, krajinskih in
|
oblikovalskih rešitev prostorskih
|
ureditev
|
4.1. Načrt umestitve v prostor M 1:500
|
4.2. Značilni prerezi M 1:500
|
4.3. Prikaz priključevanja objektov na
|
komunalno javno infrastrukturo M 1:500
|
4.4. Prometna ureditev z idejno višinsko
|
regulacijo M 1:500
|
4.5. Prikaz ureditev, potrebnih za
|
obrambo ter varstvo pred naravnimi
|
in drugimi nesrečami, prikaz
|
intervencijskih poti M 1:500
|
5. člen |
(priloge podrobnega načrta) |
Priloge podrobnega načrta so: |
(1) Izvleček iz občinskega prostorskega načrta; |
(2) Prikaz stanja v prostoru; |
(3) Strokovne podlage; |
(4) Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora; |
(5) Obrazložitev in utemeljitev podrobnega načrta; |
(6) Povzetek za javnost; |
(7) Odločba MKO z dne 25. 5. 2012, da se kmetijsko gospodarstvo lahko
vključi v postopek priprave OPPN; |
(8) Sklep o začetku postopka priprave OPPN Šircelj, Uradni list RS, št.
106/12; |
(9) Odločba o CPVO 15. 10. 2013. |
II. OBMOČJE PODROBNEGA NAČRTA |
6. člen |
(območje podrobnega načrta) |
(1) Obseg |
Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta obsega zemljišči s
parcelnima številkama 1027/1, 1028 obe k.o. Blečji vrh. Površina območja
urejanja podrobnega načrta znaša 4418 m². |
(2) Meja |
Meja območja urejanja podrobnega načrta poteka od točke 1 po severni
meji z zemljiščem s parc. št. 1024 do točke 5, naprej po vzhodni meji z
zemljiščem s parc. št. 1027/2 do točke 6, naprej po južni in vzhodni
meji z zemljiščem s parc. št. 1025 do točke 10 in po južni meji z
zemljiščem s parc. št. 1026 do točke 14, ter zahodno preko zemljišč s
parc. št. 1028 in 1027/1 do točke 15 in 1. |
(3) Meja območja podrobnega načrta je razvidna iz grafičnih načrtov na
listih št. 3.1. »Katastrski načrt s prikazom območja občinskega
podrobnega prostorskega načrta«, 3.2. »Geodetski načrt s prikazom
območja občinskega podrobnega prostorskega načrta«. Meja območja
podrobnega načrta je analitično prikazana s koordinatami lomnih točk
obodne parcelacije v grafičnih načrtih na listih št. 3.3. »Načrt obodne
parcelacije, parcelacije zemljišč na katastrskem načrtu« in 3.4.
»Elementi za zakoličenje z načrtom parcelacije na geodetskem načrtu«. |
III. ARHITEKTURNE, KRAJINSKE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE PROSTORSKIH
UREDITEV |
7. člen |
(vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora) |
(1) Območje podrobnega načrta leži južno od naselja Gorenja vas pri
Polici in se navezuje na sosednje enote urejanja prostora po obstoječi
javni poti in poteh ter z navezavo na komunalno infrastrukturo.
|
(2) Načrtovane ureditve z objekti in pripadajočo prometno, komunalno
ureditvijo, se programsko in oblikovno navezujejo na funkcije, vedute in
morfološko strukturo kraja. |
(3) Načrtovani objekti so oblikovani in v prostor umeščeni tako, da se
vzpostavlja vizualna navezava z južnim delom vasi, z vzdolžno
postavitvijo objektov na parcelo, z prilagajanjem objektom vertikalnim
gabaritom vasi po višini in z ozelenitvijo južnega roba območja
urejanja. |
(4) Dostop na obravnavano območje podrobnega načrta je predviden iz
javne poti. |
(5) Obstoječa komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura
poteka v bližini območja urejanja prostorskega načrta. |
(6) Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora so
razvidni iz grafičnega načrta na listu št. 2.1. »Vplivi in povezave s
sosednjimi enotami urejanja prostora«. |
8. člen |
(dopustni posegi znotraj območja podrobnega načrta) |
Na območju podrobnega načrta so dopustni naslednji posegi: |
– priprava stavbnega zemljišča, |
– odstranitev naprav in objektov, |
– gradnja novih objektov, |
– gradnja prometne, komunalne, energetske in druge gospodarske
infrastrukture, |
– urejanje utrjenih, prometnih in zelenih zunanjih površin. |
9. člen |
(opis rešitev načrtovanih objektov in površin) |
(1) Prostorska enota |
Območje urejanja je razdeljeno na več objektov in funkcionalnih sklopov:
|
– objekti: hlev, senik in ležeči silos, |
– priključek na cesto in dovozna pot, |
– utrjene površine namenjene za manipulacijo s kmetijsko mehanizacijo
med objekti, |
– komunalna infrastruktura in objekti, |
– zelene površine in zasaditve. |
(2) Namembnost |
Na območju podrobnega načrta se na kmetijskih zemljiščih brez spremembe
namenske rabe na podlagi 39. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih
(ZKZ-UPB2 Uradni list RS, št. 71/11) lahko načrtuje kmetijske objekte,
ki so neposredno namenjeni kmetijski dejavnosti in so po predpisih o
uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov uvrščeni v
naslednje skupine: |
– 12711 – stavbe za rastlinsko pridelavo, če je način pridelave
neposredno vezan na kmetijsko zemljišče; |
– 12712 – stavbe za rejo živali, razen objektov za katere je potrebno
izvesti presojo vplivov na okolje; |
– 12713 – stavbe za spravilo pridelka, vendar le v okviru ali neposredni
bližini območja na katerem že stojijo stavbe in gospodarska poslopja
kmetije, razen vinskih kleti in zidanic. |
(3) Zazidalna zasnova |
– Hlev je pritličen objekt, ki je vzdolžno razdeljen na tri dele. Po
sredini vzdolž celega objekta je povozni krmilni hodnik, ki je dostopen
z mehanizacijo za krmljenje. Na severni strani so predvideni boksi za
pitance in telice na talnih rešetkah, pod njimi na nivoju kleti je
skladišče za gnojevko. Na južni strani so boksi za pitance v zadnji fazi
pitanja, prostor za krave dojilje in dodatni boks za porode in oskrbo
živali. Tla v tem delu bodo nagnjena proti južni steni, blato se bo s
tlačenjem odstranjevalo skozi odprtino na južni fasadi in prosto padalo
na gnojišče, ki je na 2 m nižjem nivoju. Pod gnojiščem je predvidena
jama za stekanje gnojnice in izcedne vode iz gnojišča. |
– Na vzhodni strani hleva je predviden senik za shranjevanje sena, slame
in krmil, ter površina za mešanje in pripravo hrane. |
– Na zahodni strani hleva sta predvidena dva ležeča koritasta silosa za
spravilo silaže. |
(4) Zasnova zunanje ureditve |
– Predvidena je utrjena dostopna pot in utrjene površine med objekti za
manipulacijo s kmetijsko mehanizacijo. |
– Ob severni in južni meji so predvideni nižji betonski oporni zidovi.
|
– Obstoječa sadna drevesa se odstranijo. Na južnem delu območja
urejanja, povsod kjer je to mogoče, je potrebno ob upoštevanju
značilnosti terena, topologije, mikroklime, osončenosti in rastiščnih
pogojev, zasaditi avtohtone vrste dreves oziroma sadnega drevja, tako da
se z vegetacijo predvidene objekte čim bolj zakrije. Preostale površine
se zatravi. |
(5) Zazidalna zasnova in zasnova zunanje ureditve sta razvidni iz
grafičnih načrtov št. 4.1. »Načrt umestitve v prostor« in 4.2. »Značilni
prerezi«. |
10. člen |
(pogoji za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov) |
(1) V območju podrobnega načrta je dovoljena postavitev naslednjih
nezahtevnih in enostavnih objektov: |
– pomožni kmetijsko gozdarski objekti v skladu z določili veljavnega
občinskega prostorskega načrta za določeno namensko rabo, |
– oporni zidovi, |
– rezervoar za meteorno vodo, |
– infrastrukturni objekti v skladu s pogoji iz 20. in 21. člena tega
odloka, |
– ograje za pašo živine. |
(2) Za postavitev pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov na območjih
najboljših kmetijskih zemljišč, mora investitor pridobiti mnenje
pristojne kmetijsko svetovalne službe, iz katere izhaja, da je takšen
objekt nujno potreben za obratovanje kmetije. Mnenje o primernosti
lokacije pomožnega kmetijsko gozdarskega objekta poda občinski organ
pristojen za urejanje prostora. |
11. člen |
(pogoji za oblikovanje objektov) |
Tlorisna zasnova objektov je podolgovata, postavljeni so zaporedno in
vzdolžno po parceli. Višina objektov se mora prilagajati vertikalnim
gabaritom objektov v vasi. Zasnova volumnov in fasad objektov mora
odražati njihovo vsebino. Volumni objektov so lahko členjeni v
horizontalni (senik) ali v vertikalni smeri (hlev, silos). Streha nad
senikom in hlevom je simetrična dvokapnica, nad silosom ni strehe. Barve
fasad naj bodo pretežno v belih ali svetlih pastelnih tonih. Barva
kritine naj bo enotna na obeh objektih, drobne teksture, sive ali opečne
barve. |
12. člen |
(pogoji za oblikovanje zunanjih površin) |
Na območju podrobnega načrta je treba upoštevati naslednje pogoje za
ureditev zunanjih površin: |
– oporni zidovi morajo biti obloženi z avtohtonim kamnom ali ozelenjeni,
|
– na območju podrobnega načrta je treba zagotoviti ponikanje zaledne
vode, |
– po končanih delih je potrebno odstraniti odvečni gradbeni material in
okolico zatraviti ter na južnem delu zasaditi avtohtone vrste dreves
oziroma sadnega drevja. |
13. člen |
(lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo) |
(1) Regulacijski elementi |
Posegi v prostor morajo upoštevati naslednje regulacijske elemente, ki
imajo naslednji pomen: |
– gradbena linija (GL) predstavlja linijo na katero morajo biti v nivoju
pritličja z enim robom fasade postavljeni objekti |
– višina stavbe (H) je merjena od kote zaključnega tlaka v pritličju
stavbe in je določena z višino slemena oziroma vrha zidu silosa.
|
Regulacijski elementi so razvidni iz grafičnih načrtov št. 4.1. »Načrt
umestitve v prostor«. |
(2) Tlorisni gabariti |
– Hlev: 42,0 m x 15,4 m (hlev) in 42,0 m x 3,5 m (gnojišče);
|
– Senik: 21,0 m x 10,50 m; |
– Silos: 38,0 m x 10,0 m. |
Največja dopustna tlorisna dimenzija novo predvidenih stavb nad terenom
je razvidna iz grafičnega načrta št. 4.1. »Načrt umestitve v prostor«.
|
Elementi za zakoličenje gradbenih linij so razvidni iz grafičnega načrta
št. 3.4 »Zakoličbeni načrt z načrtom parcelacije na geodetskem načrtu«.
Geokoordinate točk so navedene v obrazložitvi odloka. |
(3) Višinski gabariti |
– Hlev: delno K (jama za gnojevko, gnojna jama) + P; višina hleva: H =
največ 7,5 m; |
– Senik: P+1+M, kolenčni zid največ 0,60 m; višina senika: H = največ
11,0 m; |
– Silos: vertikalni gabarit: P; višina silosa: H = največ 2,5 m;
|
– Oporni zid do vidne višine 1,80 m. |
Izvedba kleti za namen jame za gnojevko je dopustna pod pritličjem in
znotraj gabarita hleva. Izvedba kleti za namen gnojene jame je dopustna
pod pritličjem in znotraj gabarita gnojišča. |
(4) Višinske kote terena in pritličja |
– Hlev: ±0.00 = 493,00 m nadmorske višine, gnojišče ±0.00=491,00 m
nadmorske višine; |
– Senik: ±0.00 = 492,50 m nadmorske višine; |
– Silos: ±0.00 = 493,50 m do 494,50 m nadmorske višine. |
Idejne višinske kote terena so razvidne iz grafičnega načrta št. 4.6.
»Prometna ureditev z idejno višinsko regulacijo«. |
(5) Strehe |
– Hlev: simetrična dvokapnica, 25°–30°; |
– Senik: simetrična dvokapnica, 38°–42°; |
– Silos: brez strehe. |
(6) Kapacitete območja |
– Zazidana površina je površina, ki ga pokrivajo stavbe z navpično
projekcijo zunanjih dimenzij stavbe na zemljišče. Bruto tlorisna
površina etaže (BTPE) je površina iz zunanjih dimenzij obodnih elementov
z vsemi oblogami v višini tal etaže. |
– Faktor zazidanosti zemljišča za gradnjo (FZ) je razmerje med zazidano
površino in celotno površino zemljiških parcel namenjenih gradnji.
|
– Faktor izrabe zemljišča (FI) je razmerje med bruto tlorisno površino
etaž nad nivojem terena in celotno površino zemljiških parcel namenjenih
gradnji. V faktor izrabe zemljišča ni zajeta površina pomožnih objektov.
|
– Delež odprtih bivalnih površin (DOBP) so zelene in tlakovane površine,
ki ne služijo kot prometne ali komunalne površine. |
– Faktor izrabe zemljišča (FSI) je lahko največ 0.80, faktor zazidanosti
(FZ) največ 0.40 in delež odprtih zelenih površin (DOBP) najmanj 0.20. |
IV. NAČRT PARCELACIJE |
14. člen |
(načrt parcelacije) |
(1) Območje podrobnega načrta je razdeljeno na naslednje parcele,
namenjene gradnji: |
– Parcela z oznako P1, ki obsega del zemljišča s parc. št. 1027/1 k.o.
Blečji vrh meri 4.154 m²; |
– Parcela z oznako P2, ki obsega del zemljišča s parc. št. 1028 k.o.
Blečji vrh meri 264 m². |
(2) Mejne točke parcel so opredeljene v državnem koordinatnem sistemu z
oznako D96, koordinate in višine točk so določene v ETRS89/TM
koordinatnem sistemu in so sestavni del obrazložitve odloka.
|
(3) Parcelacija zemljišč in geokoordinate točk parcelacije so razvidne
iz grafičnih načrtov št. 3.3. »Načrt obodne parcelacije in parcelacije
zemljišč na katastrskem načrtu« in št. 3.4. »Zakoličbeni načrt z načrtom
parcelacije na geodetskem načrtu«. |
V. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE |
15. člen |
(etapnost gradnje) |
V območju podrobnega načrta je mogoče gradnjo izvajati ločeno po etapah.
Zaključena etapa predstavlja gradnjo objekta s pripadajočo zunanjo
ureditvijo in prometno ter komunalno infrastrukturo. |
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE |
16. člen |
(celostno ohranjanje kulturne dediščine) |
(1) Za vsak poseg v registrirano območje dediščine je potrebno pridobiti
kulturno varstvene pogoje in soglasje, ki jih izda organ pristojen za
varstvo kulturne dediščine. |
(2) Območje podrobnega načrta se ne nahaja na območju varovanja kulturne
dediščine ali evidentirane kulturne dediščine. |
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA IN NARAVNIH VIROV TER
OHRANJANJE NARAVE |
17. člen |
(rešitve in ukrepi za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje
narave) |
(1) Splošno |
V času gradnje in uporabe je treba upoštevati okoljevarstvene ukrepe za
čim manjše obremenitve okolja. Posegi v okolje in prostor so dopustni
le, če ne povzročijo čezmerne obremenitve. Vsak poseg v okolje mora biti
načrtovan in izveden tako, da povzroči čim manjše obremenjevanje okolja.
Povzročitelj onesnaženja mora izvesti ukrepe potrebne za preprečevanje
in zmanjševanje onesnaženja, tako da njegove emisije ne presegajo
predpisanih mejnih vrednosti. |
(2) Varstvo tal |
Vplivi na kakovost tal bodo nebistveni ob upoštevanju naslednjih
omilitvenih ukrepov: |
– Vpliv na tla med gradnjo bo kratkotrajen. V tem času so vplivi
povezani z dogajanjem na gradbišču. |
– Namenska uporaba rodovitnega dela tal za sanacijo degradiranih površin
ali na drugih območjih oziroma za končno ureditev območja zelenih
površin na območju podrobnega načrta. |
– Po končanih zemeljskih delih je potrebno takoj začeti s sanacijskimi
in zasaditvenimi deli na vseh razgaljenih površinah. Posege v tla je
potrebno izvesti tako, da se prizadene čim manjše površine tal.
|
– Odvečni odkopni gradbeni material se ne sme odlagati na sosednja
območja, razen če ima investitor dogovor z lastnikom teh zemljišč.
Tovorna vozila med gradnjo ne smejo voziti ali obračati na sosednjih
površinah, razen če investitor sklene dogovor z lastniki teh zemljišč.
|
– Organizacija gradbišča mora obsegati čim manjše površine in zagotoviti
kar najmanjše poškodbe tal. Vse izkopane plasti tal je potrebno
deponirati ločeno glede na njihovo sestavo. Pri odstranjevanju gornjih
plasti zemljine se rodovitna zemlja odlaga v pasovih, višine do 2 m ter
nato uporabi pri končni ureditvi območja. |
(3) Varstvo vode in podzemne vode |
– Za vse posege na vodovarstvenih območjih je potrebno pridobiti pogoje
in soglasje organa pristojnega za vode. Območje podrobnega načrta se ne
nahaja na poplavno ogroženem območju in ne v neposredni bližini območja
varstva virov pitne vode. |
– Meteorno in drenažno vodo se ponika na območju podrobnega načrta.
|
– Vozne in parkirne površine morajo biti izvedene z vodotesno
utrditvijo, ograjene z betonskimi robniki in nagnjene proti iztokom, ki
morajo biti opremljeni s peskolovi in lovilci olj. |
– V času gradnje je pri urejanju območja in izvajanju dejavnosti na
območju podrobnega načrta treba uporabljati transportna sredstva, stroje
in naprave, ki so tehnično brezhibni. |
(4) Varstvo narave |
– Za vsak poseg v evidentirano območje ohranjanja narave je obvezno
pridobiti in upoštevati usmeritve in projektne pogoje ter pridobiti
soglasje pristojne službe za ohranjanje narave. |
– Območje urejanja se ne nahaja na območju zavarovanih naravnih vrednot
ali na ekološko pomembnem območju. |
(5) Varstvo zraka |
Pri načrtovanju in gradnji novih objektov je potrebno upoštevati vse
predpise za varstvo zraka in zagotoviti, da pri obratovanju ne bodo
prekoračene dovoljene emisije, načrtovati racionalno rabo energije in
izboljšanje toplotne izolacije stavb, novogradnje orientirati tako, da
bo mogoča čim boljša izraba sončne energije. Vsi viri onesnaženja morajo
biti grajeni, opremljeni in vzdrževani tako, da v zrak izpuščajo čim
manj škodljivih snovi. Pri prehajanju emisij prahu iz tal v zrak iz
transportnih in gradbenih površin ter deponij gradbenih materialov je
potrebno le-te preprečiti z vlaženjem površin in sipkih materialov ob
sušnem in vetrovnem vremenu. Gradnja hlevov mora biti zasnovna tako, da
smrad in mrčes ne motijo okoliških prebivalcev. |
(6) Varstvo pred hrupom |
Stopnje varstva pred hrupom so določene v študiji Določitev območij
varstva pred hrupom na območju Občine Grosuplje. Obravnavana lokacija
spada v IV. območje varstva pred hrupom. Novogradnje je potrebno
načrtovati tako, da ne bodo povzročale čezmerne obremenitve območja s
hrupom. V varovalnih pasovih javnih cest je vse posege potrebno
načrtovati tako, da ne bo potrebna izvedba dodatnih protihrupnih ukrepov
zaradi prometa na cesti. |
(7) Odstranjevanje odpadkov |
– Izvedba prostorskega načrta bo vplivala na povečano količino odpadkov
iz kmetijstva in gradbenih odpadkov ter morebitno tudi posameznih
frakcij nevarnih odpadkov. S podrobnim načrtom se v prostor ne umešča
taka dejavnost, ki bi bistveno povečala količino odpadkov, ki bi lahko
imela negativen vpliv na okolje. |
– V skladu s predpisi o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih
delih, mora investitor k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja
priložiti načrt gospodarjenja z gradbenimi odpadki. |
– Pred pričetkom del je potrebno urediti prostor za zbiranje in
ločevanje nastalih gradbenih odpadkov. Investitor in izvajalec morata v
času gradnje poskrbeti za pravilno zbiranje, prevzem in odvoz gradbenih
odpadkov. Odpadkov, ki bodo nastajali v času gradnje, ni dovoljeno
odlagati v okolici. Posamezno vrsto nastalega gradbenega odpadka je
potrebno oddati v predelavo pooblaščenim organizacijam za ravnanje s
tovrstnimi odpadki, o čemer je potrebno pridobiti potrdilo (evidenčni
list). |
– Odpadki iz kmetijstva se morajo skladiščiti in odlagati v skladu z
veljavnimi predpisi o varstvu pred onesnaževanjem z nitrati iz
kmetijskih virov. |
18. člen |
(energetska oskrba z obnovljivimi viri) |
Dopustno je umeščanje elementov za izrabo sončne energije na obeh južnih
strešinah objektov pod pogojem, da postavitev objektov in naprav ni v
nasprotju za varstvenimi režimi v prostoru. Za zalivanje zelenic in
uporabo vode v hlevu se lahko predvidi tudi uporabo deževnice. |
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI
NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM |
19. člen |
(rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami, vključno z varstvom pred požarom) |
(1) Splošno |
Območje urejanja podrobnega načrta ne leži na poplavnem, erozivnem ali
plazovitem območju. |
(2) Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami |
– Če se pri izvedbi prostorskega načrta pokaže, da je teren plazovit ali
da je oteženo ponikanje meteorne vode, je potrebno predvideti tehnične
rešitve gradnje na podlagi ustreznih hidroloških, geomehanskih ali
geoloških raziskav, ki bodo podale ustrezne ukrepe ter pri gradnji
izvesti vse ukrepe. |
– Objekti morajo biti protipotresno grajeni v skladu s Karto potresne
nevarnosti. Projektni pospešek tal za območje podrobnega načrta je 0,2g.
|
(3) Varstvo pred požarom |
Na območju podrobnega načrta je potrebno zagotoviti ob upoštevanju
veljavne zakonodaje naslednje ukrepe varstva pred požarom: |
– opredeliti požarno ogroženost naravnega okolja in predvideti ustrezne
ukrepe; |
– zagotoviti vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje. Za gašenje se bo
uporabljala voda, ki jo zagotavlja rezervoar za zbiranje deževnice in
voda, ki jo pripeljejo s seboj gasilci z gasilskimi cisternami;
|
– zagotoviti odmike od parcelnih mej, da se prepreči oziroma omeji
širjenje požara na sosednja zemljišča. Načrtovati predpisane požarne
ločitve v objektih. Zunanje stene in strehe objektov morajo biti
projektirane in grajene tako, da je omejeno širjenje požara na sosednja
zemljišča in objekte; |
– v času gradnje je treba zagotoviti vse potrebne ukrepe, da se zmanjša
možnost za nastanek požara in prepreči širitev na sosednja zemljišča ali
objekte; |
– zagotoviti pogoje za varen umik ljudi, živali ali premoženja pri
požaru. Zagotoviti dostop, dovoz in delovne površine za intervencijska
vozila. Intervencijske poti morajo biti utrjene tako, da lahko po njih
vozijo gasilska vozila z osno obremenitvijo do 10 ton. Dovozne poti za
gasilska vozila morajo biti široke najmanj 3 m. Načrtovane in označene
morajo biti v skladu z zahtevami standarda SIST DIN 14090. |
(4) Rešitve in ukrepi za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami so
razvidni iz grafičnega načrta št. 4.6. »Prikaz ureditev, potrebnih za
obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, prikaz
intervencijskih poti«. |
IX. POGOJI GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO
INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO |
20. člen |
(pogoji za prometno urejanje) |
(1) Splošni pogoji |
– V sklopu prometne ureditve je potrebno zagotoviti manipulacijo za
ustrezno merodajno vozilo. |
– Meteorno vodo s streh, utrjenih površin, parkirišč in dovoznih poti je
potrebno odvesti preko peskolovcev in lovilcev olj tako, da voda ne bo
zatekala na cestišče. |
– Upoštevati je treba veljavni Odlok o občinskih cestah. |
(2) Priključek na javno pot |
– Zagotovi naj se situativna in niveletna prilagoditev na obstoječe
stanje javne poti 614111, križišče Dolenja vas – Gorenja vas – Nosan, z
vsemi elementi za varno odvijanje prometa. |
– V varovalnem pasu občinske ceste je prepovedana postavitev kakršnih
koli objektov oziroma drevesnic in grmičevja, ki bi zmanjševali
preglednost in samo varnost na cesti. |
– Širina priključka in priključnih radijev morajo ustrezati merodajnemu
vozilu, zagotoviti je potrebno zadostno preglednost s ceste na
priključek in obratno. |
(3) Prometna ureditev je razvidna iz grafičnih načrtov št. 4.1. »Načrt
umestitve v prostor«, in št. 4.4. »Prometna ureditev z idejno višinsko
regulacijo«. |
21. člen |
(pogoji za komunalno in energetsko urejanje) |
(1) Splošni pogoji |
Splošni pogoji za potek in gradnjo komunalne in energetske
infrastrukture so: |
– načrtovani objekti morajo priključiti na obstoječe in predvideno
komunalno in energetsko infrastrukturno omrežje. Priključitev je treba
izvesti po pogojih posameznih upravljavcev vodov; |
– zagotoviti je treba ustrezne odmike od obstoječih komunalnih in
energetskih vodov in naprav; |
– gradnja naprav, objektov in vodov mora potekati usklajeno;
|
– dopustne so spremembe tras posameznih vodov, objektov in naprav ter
priključkov zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora;
|
– investitor mora pridobiti overjeno pisno soglasje v obliki služnostne
pogodbe lastnikov zemljišč preko katerih potekajo priključki na
komunalne vode, da dovolijo nameravani poseg ter kasnejša vzdrževalna in
obnovitvena dela. |
(2) Vodovod |
– Na območju, ki je predmet postopka podrobnega načrta se ne izvaja
javna služba oskrbe s pitno vodo. Pri oskrbi z vodo je treba upoštevati
določila veljavnega Odloka o oskrbi s pitno vodo na območju Občine
Grosuplje. |
– Predvidena je priključitev objektov na vaški vodovod Troščine, ki je
trenutno v upravljanju Vodovodnega odbora Troščine. |
– V javni poti vzhodno od območja urejanja podrobnega načrta poteka
vodovod, preseka 2 coli s približno 4 bare pritiska. |
– Merilno mesto se izvede kot zunanji vodomerni jašek, lociran na
zemljišču investitorja in na upravljavcu dostopnem mestu. |
(3) Kanalizacija |
– Širše območje ni oskrbljeno z javnim sistemom za odvajanje in čiščenje
odpadnih in padavinskih voda kanalizacijskega sistema. Pri odvajanju
odpadnih in padavinskih vod je potrebno upoštevati določila veljavnega
Odloka o odvajanju in čiščenju padavinske odpadne vode na območju Občine
Grosuplje. |
– Meteorne vode z objektov je potrebno preko meteorne kanalizacije
odvesti v ponikalnico locirano na investitorjevem zemljišču. Meteorne
vode iz cestne, parkirnih in drugih voznih površin je potrebno odvesti v
ponikalnico preko lovilca olj. |
(4) Odpadki |
– V skladu z veljavno Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in
padavinske odpadne vode, v primeru uporabe blata, ki nastane na
kmetijskem gospodarstvu, zmešano skupaj s komunalno odpadno vodo, z
gnojevko oziroma gnojnico ter skladiščeno najmanj 6 mesecev pred uporabo
za gnojilo v kmetijstvu, izvajalec javne službe (JKP Grosuplje) kot
obvezno storitev javne službe zagotavlja odvajanje in čiščenje
padavinske odpadne vode. |
(5) Elektroenergetsko omrežje |
– Predvidene prostorske ureditve segajo na zemljišča, na katerih se ne
nahajajo elektroenergetski vodi. Predviden poseg v prostor je glede
obstoječe infrastrukture možen brez posebnih pogojev. |
– Pred pričetkom posega v prostor je potrebno v pristojnem nadzorništvu
Grosuplje naročiti zakoličbo elektro vodov in naprav, kjer je to
potrebno ter zagotoviti nadzor pri vseh gradbenih delih v bližini
elektro vodov in naprav s strani upravljavca distribucijskega omrežja,
kar mora biti zajeto v varnostnem načrtu. |
– Napajanje predvidenih objektov se zagotovi preko novega
nizkonapetostnega priključnega zemeljskega voda minimalnega tipiziranega
prereza NAY«Y-J 4x35 + 1,5 mm². Priključek se izvede iz obstoječega NN
izvoda »2. Gorenja vas«, ki poteka po parcelah vzhodno od nameravane
gradnje in se napaja iz transformatorske postaje TP 20/0,4 Dolenja vas,
locirane na parceli št. 1283/1, k.o. Blečji vrh. |
– Predviden priključni zemeljski vod, ki bo potekal pod povoznimi
površinami oziroma bo križal komunalne vode se uvleče v njemu namenjeno
kabelsko kanalizacijo s kabelskimi jaški ustreznih dimenzij.
|
– Pred izdelavo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega
dovoljenja, mora investitor v skladu z 71. členom Energetskega zakona
(Uradni list RS, št. 27/07, 70/08, 22/10, 10/12) in 4. členom Splošni
pogoji za dobavo in odjem električne energije (Uradni list RS, št.
127/07) pridobiti soglasje za priključitev, v katerem bodo natančno
določeni tehnični pogoji in parametri priklopa. |
– Pri realizaciji podrobnega načrta so dopustna odstopanja od poteka
tras in naprav elektroenergetske infrastrukture, če so pridobljene
rešitve, ki so primerne s tehničnega vidika in njihove prostorske
umestitve. Variantna rešitev mora biti usklajena z upravljavcem
distribucijskega omrežja. |
– V fazi pridobivanja dokazila o pravici graditi ali lastninske, druge
stvarne oziroma obligacijske pravice, morajo biti pridobljene overjene
tripartitne služnostne pogodbe z lastniki zemljišč, kjer bo navedeno, da
ima Elektro Ljubljana d.d. pravico vpisa služnostne pravice gradnje in
vzdrževanja omenjene infrastrukture v zemljiško knjigo. |
– Pred izvedbo priključka mora investitor skleniti pogodbo o
priključitvi objekta na elektroenergetsko omrežje. Najmanj 8 dni pred
pričetkom del je potrebno zagotoviti nadzor nad izvedbo del s strani
upravljavca elektroenergetskega omrežja. Investitor nosi odgovornost za
časovno usklajenost izvedbe vseh potrebnih del. |
– Kolikor izvajalec gradbenih del med izvedbo naleti na nepričakovane
elektroenergetske vode je dolžan o tem takoj obvestiti pristojno
nadzorništvo podjetja Elektro Ljubljana. |
– Investitorji objektov so dolžni naročiti in plačati vse stroške
morebitne prestavitve ali predelave elektroenergetske infrastrukture, ki
jih povzročajo z gradnjo obravnavano v predmetnem podrobnem načrtu.
|
– Investitorji objektov nosijo vse stroške priključitve posameznega
objekta na distribucijsko elektroenergetsko omrežje, ki so zajeti v
podrobnem načrtu, skladno s smernicami in izdanimi soglasji za
priključitev. |
– Za vso predvideno elektroenergetsko infrastrukturo je potrebno
pridobiti soglasje za priključitev in izdelati načrte za pridobitev
gradbenega dovoljenja ter jih projektno obdelati v skladu s tehničnimi
predpisi in standardi. |
(6) Telekomunikacijsko in kabelsko omrežje |
V primeru, da predvidena gradnja posega v varovalni pas obstoječega
telekomunikacijskega ali kabelskega omrežja, je potrebno pridobiti
projektne pogoje in soglasje upravljavca takega omrežja k projektnim
rešitvam. |
(7) Zunanja razsvetljava |
– V primeru, da bo na območju podrobnega načrta predvidena interna
zunanja razsvetljava, morajo biti svetlobna telesa skladna s predpisi in
usmeritvami glede energetske učinkovitosti in varstva pred vsiljeno
svetlobo. Osvetlitev zunanjih površin na območju podrobnega načrta mora
biti zadostna, enakomerna in nebleščeča. |
– Komunalna in energetska ureditev sta razvidni iz grafičnega načrta št.
4.5. »Prikaz priključevanja objektov na komunalno javno infrastrukturo«. |
X. PROGRAM OPREMLJANJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ |
22. člen |
(program opremljanja stavbnih zemljišč) |
Podlaga za odmero komunalnega prispevka je veljavni Odlok o programu
opremljanja za obstoječo komunalno opremo in merilih za odmero
komunalnega prispevka za območje Občine Grosuplje. |
XI. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE PODROBNEGA NAČRTA |
23. člen |
(obveznosti investitorjev in izvajalcev) |
Za zagotavljanje prometne varnosti med gradnjo objektov ter za
zagotavljanje kakovosti bivalnega okolja med gradnjo in po njej imajo
investitor in izvajalci naslednje obveznosti: |
– upoštevati vse omilitvene ukrepe za zmanjševanje hrupa in emisij iz
gradbišča; |
– promet med gradnjo morajo organizirati tako, da prometna varnost
zaradi gradnje ni poslabšana in da ne prihaja do zastojev na obstoječem
cestnem omrežju; |
– zagotoviti morajo nemoteno komunalno oskrbo prek vseh obstoječih
infrastrukturnih vodov in naprav. Infrastrukturne vode je treba takoj
obnoviti, če so ob gradnji poškodovani; |
– v času gradnje ne smejo biti prekoračene kritične ravni hrupa,
predpisane za IV. stopnjo varovanja pred hrupom; |
– v času gradnje je treba zagotoviti ustrezen strokovni nadzor, vključno
z rednim nadzorom stanja sosednjih objektov in terena; |
– investitor mora naročilo za prevzem gradbenih odpadkov zagotoviti pred
začetkom izvajanja gradbenih del; |
– morebitne poškodbe okoliških objektov, infrastrukturnih vodov,
objektov in naprav, nastale v času gradnje, morajo investitorji
sanirati. |
24. člen |
(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev) |
(1) Tlorisni gabariti stavb |
Dopustna so odstopanja do ±1 m po dolžini objektov in do ±0,50 m po
širini objektov. Dopustne so spremembe lokacij in števila vhodov v
stavbi. |
(2) Višinski gabariti stavb |
Dopustna so odstopanja po višini do ±0,50 m. |
(3) Višinske kote terena in pritličja stavbe |
Dopustna so odstopanja višinskih kot terena in višinske kote pritličja
stavbe do ± 0,50 m. |
(4) Prometne, komunalne in energetske ureditve |
(5) Dopustne so spremembe prometnih, komunalnih, energetskih in
telekomunikacijskih ureditev, objektov, naprav in priključkov zaradi
ustreznejše oskrbe, racionalnejše izrabe prostora in zaradi rešitev, ki
so primernejše s tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, pod pogojem,
da so ureditve v soglasju z njihovimi upravljavci. |
XII. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI
PODROBNEGA NAČRTA |
25. člen |
(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti
podrobnega načrta) |
Po izvedbi s podrobnim načrtom predvidenih ureditev oziroma po
prenehanju veljavnosti podrobnega načrta so dopustni naslednji posegi:
|
– redna in investicijsko-vzdrževalna dela objektov in rekonstrukcije, s
katerimi nista spremenjena zunanji gabarit in konstrukcijska zasnova
stavb; |
– obnove fasadnega plašča stavbe pod pogojem, da so pri oblikovanju
fasad ohranjene oblikovne lastnosti fasad stavb; |
– postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov, v skladu z določili 10.
člena tega odloka; |
– spremembe namembnosti v okviru dejavnosti, ki so dopustne za
novogradnje na območju podrobnega načrta. |
XIII. KONČNE DOLOČBE |
26. člen |
(vpogled v podrobni načrt) |
Občinski podrobni prostorski načrt je stalno na vpogled pri:
|
– Občini Grosuplje, Urad za prostor, Taborska cesta 2, Grosuplje;
|
– Upravni enoti Grosuplje, Oddelek za okolje, prostor, kmetijstvo in
gospodarstvo, Taborska cesta 1, Grosuplje. |
27. člen |
(uveljavitev) |
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št. 3505-0004/2012 |
Grosuplje, dne 4. junija 2014 |
|
Župan
Občine Grosuplje
dr. Peter Verlič l.r. |
|