New Page 2

Na podlagi 29. člena in četrtega odstavka 68. člena Zakona o varstvu okolja (Ur. list RS, št. 32/93), 17. alinee drugega odstavka 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS, št. 72/93, 6/94 - odločba US, 45/94 - odločba US, 57/94, 14/95, 20/95 - odločba US, 63/95 - odločba US, 3/96 - odločba US, 44/96 - odločba US, 26/97, 70/97 in 10/98), 3. in 25. člena Zakona o prekrških (Ur. list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87 in 5/90 ter Ur. list RS, št. 10/91, 13/93, 66/93, 61/93 - odločba US in 35/97) in 16. člena Statuta Mestne občine Maribor (Medobčinski uradni vestnik, št. 27/95) je Mestni svet Mestne občine Maribor na 46. redni seji, dne 22. junija 1998 sprejel

 

ODLOK

o varstvu zraka na območju mestne občine Maribor

 

1. člen

 

Namen odloka

 

S tem odlokom se ureja varstvo zraka na območju Mestne občine Maribor, določajo območja onesnaženosti zraka, določajo ukrepi varovanja in drugi ukrepi ter nadzorstvo nad izvajanjem določil tega odloka.

 

2. člen

 

Pojmi

(1) Onesnaževanje zraka se izraža s količino in koncentracijo škodljivih snovi, ki jih izpušča v zrak posamezni vir onesnaževanje - emisija.

 

(2) Onesnaženost zraka se izraža s koncentracijo škodljivih primesi v zraku (kot na primer; trdni delci in plini) na določenem mestu ob določenem času - imisija.

 

(3) Mejna imisijska vrednost je koncentracija posamezne snovi v zraku, pri kateri so po dosedanjih spoznanjih, učinki vplivov na zdravje ali počutje ljudi ter vplivov na okolje določeni kot sprejemljivo tveganje.

 

(4) Opozorilne koncentracije škodljivih snovi v zraku so vrednosti, ki se uporabljajo za pričetek opozarjanja prebivalstva ter izdajanja priporočil glede preventivnega varovanja zdravja ljudi.

 

(5) Kritične koncentracije škodljivih snovi v zraku so vrednosti, ki po dosedanjih spoznanjih že vplivajo škodljivo na zdravje in počutje ljudi.

 

(6) Onesnaževalci zraka so fizične in pravne osebe, ki so lastnik ali upravljalec kakršnegakoli vira onesnaževanja zraka.

 

II. UREJANJE VARSTVA ZRAKA

 

3. člen

 

Spremljanje onesnaženosti zraka

 

(1) Mestna občina Maribor zagotavlja vzpostavitev in delovanje podrobnejše in posebne mreže imisijskega monitoringa in spremljanje emisij razpršenih virov onesnaževanje zraka, skladno s predpisi.

 

(2) Centralno reprezentativno merilno mesto za mesto Maribor je stalna merilna postaja CENTER, kjer se zagotavlja imisijski monitoring onesnaženosti zraka.

 

(3) Vzporedno s centralnim merilnim mestom CENTER Mestna občina Maribor zagotavlja spremljanje imisij še na drugih lokacijah, razporejenih na celotnem svojem območju, ki jih določi pristojen organ Mestne uprave Mestne občine Maribor (v nadaljevanju: mestne uprave) za varstvo okolja.

 

(4) Vsebina meritev onesnaženosti zraka je potrebno prilagajati stanju onesnaženosti, novim predpisom in dognanjem na področju varstva zraka, za kar je zadolžen pristojni organ mestne uprave za varstvo okolja.

 

4. člen

 

Ocena integralne ogroženosti okolja

 

V kolikor je za neprekinjeno obdobje treh mesecev s pomočjo meritev ugotovljeno trajno preseganje mejnih koncentracij posameznih škodljivih snovi ali skupin škodljivih snovi v zraku, mora pristojni organ mestne uprave za varstvo okolja v šestih mesecih pripraviti predlog ocene integralne obremenjenosti okolja s področja varstva zraka, ki je podlaga za izvedbo ukrepov določenih v predpisih s področja varstva okolja.

 

5. člen

 

Baza podatkov o onesnaženosti in virih onesnaženosti zraka

 

Pristojni organ mestne uprave za varstvo okolja, v okviru geografskega informacijskega sistema, vodi bazo podatkov o virih onesnaževanja zraka in evidenco onesnaženosti zraka.

 

III. OBMOČJA ONESNAŽENOSTI ZRAKA

 

6. člen

Razvrstitev na območju varstva zraka

 

Glede na onesnaženost in stopnjo varstva zraka, geografsko konfiguracijo terena, gostoto poselitve in planirano rabo prostora, je Mestna občina Maribor razdeljena na tri območja:

 

(1) I. območje onesnaženosti zraka, v katerem so zajeta vsa območja nad 500 m nadmorske višine, razen ureditvenih območij naselij;

 

(2) II. območje onesnaženosti zraka, v katerem so zajeta vsa območja, ki niso zajeta v III. območju onesnaženosti zraka in segajo do 500 m nadmorske višine;

 

(3) III. območje onesnaženosti zraka, v katerem so zajeta ureditvena območja naselij.

 

IV. DODATNI UKREPI ZA VARSTVO ZRAKA

 

7. člen

 

Prehod na primernejše gorivo

 

(1) Na območju Mestne občine Maribor je prepovedan prehod ogrevanja na manj primerno gorivo oziroma način ogrevanja, ki bi povečal onesnaževanje zraka. Ob gradnji novega objekta ali obnovi kurilne naprave, je obvezna njegova priključitev na toplovodno omrežje ali na bližnjo kotlovnico s še prosto kapaciteto. Če to ni možno, je obvezna priključitev na omrežje zemeljskega plina.

 

(2) Če ob izgradnji nove ali obnovi kurilne naprave obstoječega objekta ne obstaja možnost priključitve na enega od zgoraj navedenih sistemov, je na III. območju onesnaženosti zraka obvezno predpisati le ogrevanje na utekočinjen naftni plin, na ekstra lahko kurilno olje ali izjemoma na električno energijo.

 

8. člen

 

Delitev stroškov ogrevanja

 

V primeru novogradnje in obnove, ki posega tudi v sistem ogrevanja z najmanj dvema uporabnikoma, je investitor dolžan zagotoviti takšno tehnično rešitev, ki omogoča delitev stroškov ogrevanja in priprave tople vode po dejanski porabi.

 

9. člen

 

Sežiganje odpadkov

 

(1) V I., II., in III. območju onesnaženosti zraka ni dovoljeno sežiganje vseh vrst odpadkov na prostem oziroma v napravah, ki za to niso primerne in projektirane.

 

(2) Prepoved iz prvega odstavka tega člena ne velja za sežiganje suhih vrtnih odpadkov na I. in II. območju onesnaženosti zraka.

 

10. člen

 

Evidenca goriv kurilnih naprav

 

(1) Upravljalci kurilnih naprav instalirane moči nad 100 kW so dolžni voditi evidenco goriv in jo enkrat letno, najkasneje do 31. januarja za preteklo leto, predati pristojnemu organu mestne uprave za varstvo okolja, kot tabelo z izpolnjenimi podatki o posameznih dobavah goriva ter izračunih vsot in/ali povprečij posameznih parametrov po vzorcu iz priloge I. ki je sestavni del tega odloka.

 

(2) V primeru, da se v kurilni napravi uporablja več vrst goriv, je evidenco potrebno voditi za vsako vrsto goriva posebej.

 

11. člen

 

Evidenca goriv pri pravnih osebah in samostojnih podjetnikih

 

(1) Pravne osebe in samostojni podjetniki, ki se ukvarjajo s prodajo trdnih in/ali tekočih goriv, so dolžni voditi evidenco o prodaji goriv na območju in za območje Mestne občine Maribor, za vsako vrsto posebej in sicer po vzorcu iz priloge II, ki je sestavni del tega odloka. Skupne količine goriv je potrebno zbrati v posebni tabeli po enakem vzorcu, posebej za vsako od naslednjih vrst goriv:

A.    LES:

A1.  drva,

A2.  lesni briketi;

 

B.   PREMOG:

B1.  lignit,

B2.  rjavi premogi,

B3.  črni premogi;

 

C.    KURILNO OLJE:

C1.  ekstra lhko kurilno olje,

C2.  kurilno olje lahko,

C3.  kurilno olje srednje,

C4.  kurilno olje srednje z nizko vsebnostjo žvepla;

 

D.    PLIN:

D1.  zemeljski plin,

D2.  utekočinjen naftni plin.

 

(2) Pravne osebe in samostojni podjetniki so dolžni zbrane podatke iz prvega odstavka tega člena enkrat letno, najkasneje do 31. januarja za preteklo leto, dostaviti pristojnemu organu mestne uprave za varstvo okolja.

 

12. člen

 

Lakiranje na prostem

 

Na I., II., in III. območju onesnaženosti zraka je prepovedano lakiranje na prostem z  uporabo kompresorskih ali električnih razpršilnih naprav.

 

V. PRIPOROČILA

 

13. člen

 

Obveščanje javnosti

 

Pristojni organ mestne uprave za varstvo okolja obvešča prebivalce preko sredstev javnega obveščanja o onesnaženosti zraka, po vzorcu iz priloge III, ki je sestavni del tega odloka.

 

14. člen

 

Priporočila

 

Priporočila v primeru večkratnih prekoračitev mejnih koncentracij, glede na vrednosti iz priloge IV, ki je sestavni del tega odloka, obsegajo:

 

1. naj se ljudje čim manj gibajo na prostem, naj čim manj prezračujejo bivalne prostore;

2. naj zmanjšujejo porabo goriv, ki onesnažujejo zrak in

3. naj zmanjšujejo uporabo motornih vozil ter uporabljajo sredstva javnega prevoza.

 

VI. NADZORSTVO

 

15. člen

 

Nadzorstvo

 

Nadzorstvo nad izvajanjem določil tega odloka opravlja Komunalna inšpekcija Mestnega inšpektorata Mestne uprave Mestne občine Maribor.

 

VII. KAZENSKE DOLOČBE

 

16. člen

 

Prekrški

 

(1) Z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti:

 

1. če sežiga odpadke na prostem oziroma v napravah, ki niso za to primerne in projektirane (prvi

    odstavek 9. člena);

2. če sežiga vrtne odpadke izven za to določenih območij onesnaženosti zraka (drugi odstavek 9. člena);

3. če na prostem lakira predmete s kompresorskimi ali električnimi razpršilnimi napravami (12. člen).

 

(2) Z denarno kaznijo najmanj 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe.

 

17. člen

 

Prekrški posameznikov

 

Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev, ki se izterja na kraju samem, se za prekršek kaznuje posameznik, če stori katero izmed dejanj iz prvega odstavka 16. člena tega odloka.

 

VIII. KONČNI DOLOČBI

 

18. člen

 

Prenehanje veljavnosti

 

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o varstvu zraka na območju občine Maribor (Medobčinski uradni vestnik, št. 10/92 in 25/96).

 

19. člen

 

Začetek veljavnosti

 

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.

 

                                                                                         Predsednik Mestnega sveta

Številka: 354/0004/95 3100 10                                                 Mestne občine Maribor

Datum: 22. junij 1998                                                        Borut Ambrožič, dipl. ing. agr., s.r.