Na podlagi 29.
člena in četrtega odstavka 68. člena
Zakona
o varstvu okolja (Ur. list RS, št. 32/93), 17. alinee drugega
odstavka 21. člena
Zakona
o lokalni samoupravi (Ur. list RS, št. 72/93, 6/94 - odločba US,
45/94 - odločba US, 57/94, 14/95, 20/95 - odločba US, 63/95 - odločba
US, 3/96 - odločba US, 44/96 - odločba US, 26/97, 70/97 in 10/98), 3. in
25. člena
Zakona
o prekrških (Ur. list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87 in 5/90 ter Ur.
list RS, št. 10/91, 13/93, 66/93, 61/93 - odločba US in 35/97) in 16.
člena
Statuta Mestne občine Maribor (Medobčinski uradni vestnik, št.
27/95) je Mestni svet Mestne občine Maribor na 46. redni seji, dne 22.
junija 1998 sprejel |
|
ODLOK |
o varstvu zraka na
območju mestne občine Maribor |
|
1. člen |
|
Namen odloka |
|
S tem odlokom se
ureja varstvo zraka na območju Mestne občine Maribor, določajo območja
onesnaženosti zraka, določajo ukrepi varovanja in drugi ukrepi ter
nadzorstvo nad izvajanjem določil tega odloka. |
|
2. člen |
|
Pojmi |
(1) Onesnaževanje
zraka se izraža s količino in koncentracijo škodljivih snovi, ki jih
izpušča v zrak posamezni vir onesnaževanje - emisija. |
|
(2) Onesnaženost
zraka se izraža s koncentracijo škodljivih primesi v zraku (kot na
primer; trdni delci in plini) na določenem mestu ob določenem času -
imisija. |
|
(3) Mejna imisijska
vrednost je koncentracija posamezne snovi v zraku, pri kateri so po
dosedanjih spoznanjih, učinki vplivov na zdravje ali počutje ljudi ter
vplivov na okolje določeni kot sprejemljivo tveganje. |
|
(4) Opozorilne
koncentracije škodljivih snovi v zraku so vrednosti, ki se uporabljajo
za pričetek opozarjanja prebivalstva ter izdajanja priporočil glede
preventivnega varovanja zdravja ljudi. |
|
(5) Kritične
koncentracije škodljivih snovi v zraku so vrednosti, ki po dosedanjih
spoznanjih že vplivajo škodljivo na zdravje in počutje ljudi. |
|
(6) Onesnaževalci
zraka so fizične in pravne osebe, ki so lastnik ali upravljalec
kakršnegakoli vira onesnaževanja zraka. |
|
II. UREJANJE
VARSTVA ZRAKA |
|
3. člen |
|
Spremljanje
onesnaženosti zraka |
|
(1) Mestna občina
Maribor zagotavlja vzpostavitev in delovanje podrobnejše in posebne
mreže imisijskega monitoringa in spremljanje emisij razpršenih virov
onesnaževanje zraka, skladno s predpisi. |
|
(2) Centralno
reprezentativno merilno mesto za mesto Maribor je stalna merilna postaja
CENTER, kjer se zagotavlja imisijski monitoring onesnaženosti zraka. |
|
(3) Vzporedno s
centralnim merilnim mestom CENTER Mestna občina Maribor zagotavlja
spremljanje imisij še na drugih lokacijah, razporejenih na celotnem
svojem območju, ki jih določi pristojen organ Mestne uprave Mestne
občine Maribor (v nadaljevanju: mestne uprave) za varstvo okolja. |
|
(4) Vsebina meritev
onesnaženosti zraka je potrebno prilagajati stanju onesnaženosti, novim
predpisom in dognanjem na področju varstva zraka, za kar je zadolžen
pristojni organ mestne uprave za varstvo okolja. |
|
4. člen |
|
Ocena integralne
ogroženosti okolja |
|
V kolikor je za
neprekinjeno obdobje treh mesecev s pomočjo meritev ugotovljeno trajno
preseganje mejnih koncentracij posameznih škodljivih snovi ali skupin
škodljivih snovi v zraku, mora pristojni organ mestne uprave za varstvo
okolja v šestih mesecih pripraviti predlog ocene integralne
obremenjenosti okolja s področja varstva zraka, ki je podlaga za izvedbo
ukrepov določenih v predpisih s področja varstva okolja. |
|
5. člen |
|
Baza podatkov o
onesnaženosti in virih onesnaženosti zraka |
|
Pristojni organ
mestne uprave za varstvo okolja, v okviru geografskega informacijskega
sistema, vodi bazo podatkov o virih onesnaževanja zraka in evidenco
onesnaženosti zraka. |
|
III. OBMOČJA
ONESNAŽENOSTI ZRAKA |
|
6. člen |
Razvrstitev na
območju varstva zraka |
|
Glede na
onesnaženost in stopnjo varstva zraka, geografsko konfiguracijo terena,
gostoto poselitve in planirano rabo prostora, je Mestna občina Maribor
razdeljena na tri območja: |
|
(1) I. območje
onesnaženosti zraka, v katerem so zajeta vsa območja nad 500 m nadmorske
višine, razen ureditvenih območij naselij; |
|
(2) II. območje
onesnaženosti zraka, v katerem so zajeta vsa območja, ki niso zajeta v
III. območju onesnaženosti zraka in segajo do 500 m nadmorske višine; |
|
(3) III. območje
onesnaženosti zraka, v katerem so zajeta ureditvena območja naselij. |
|
IV. DODATNI UKREPI
ZA VARSTVO ZRAKA |
|
7. člen |
|
Prehod na
primernejše gorivo |
|
(1) Na območju
Mestne občine Maribor je prepovedan prehod ogrevanja na manj primerno
gorivo oziroma način ogrevanja, ki bi povečal onesnaževanje zraka. Ob
gradnji novega objekta ali obnovi kurilne naprave, je obvezna njegova
priključitev na toplovodno omrežje ali na bližnjo kotlovnico s še prosto
kapaciteto. Če to ni možno, je obvezna priključitev na omrežje
zemeljskega plina. |
|
(2) Če ob izgradnji
nove ali obnovi kurilne naprave obstoječega objekta ne obstaja možnost
priključitve na enega od zgoraj navedenih sistemov, je na III. območju
onesnaženosti zraka obvezno predpisati le ogrevanje na utekočinjen
naftni plin, na ekstra lahko kurilno olje ali izjemoma na električno
energijo. |
|
8. člen |
|
Delitev stroškov
ogrevanja |
|
V primeru
novogradnje in obnove, ki posega tudi v sistem ogrevanja z najmanj dvema
uporabnikoma, je investitor dolžan zagotoviti takšno tehnično rešitev,
ki omogoča delitev stroškov ogrevanja in priprave tople vode po dejanski
porabi. |
|
9. člen |
|
Sežiganje odpadkov |
|
(1) V I., II., in
III. območju onesnaženosti zraka ni dovoljeno sežiganje vseh vrst
odpadkov na prostem oziroma v napravah, ki za to niso primerne in
projektirane. |
|
(2) Prepoved iz
prvega odstavka tega člena ne velja za sežiganje suhih vrtnih odpadkov
na I. in II. območju onesnaženosti zraka. |
|
10. člen |
|
Evidenca goriv
kurilnih naprav |
|
(1) Upravljalci
kurilnih naprav instalirane moči nad 100 kW so dolžni voditi evidenco
goriv in jo enkrat letno, najkasneje do 31. januarja za preteklo leto,
predati pristojnemu organu mestne uprave za varstvo okolja, kot tabelo z
izpolnjenimi podatki o posameznih dobavah goriva ter izračunih vsot
in/ali povprečij posameznih parametrov po vzorcu iz priloge I. ki je
sestavni del tega odloka. |
|
(2) V primeru, da
se v kurilni napravi uporablja več vrst goriv, je evidenco potrebno
voditi za vsako vrsto goriva posebej. |
|
11. člen |
|
Evidenca goriv pri
pravnih osebah in samostojnih podjetnikih |
|
(1) Pravne osebe in
samostojni podjetniki, ki se ukvarjajo s prodajo trdnih in/ali tekočih
goriv, so dolžni voditi evidenco o prodaji goriv na območju in za
območje Mestne občine Maribor, za vsako vrsto posebej in sicer po vzorcu
iz priloge II, ki je sestavni del tega odloka. Skupne količine goriv je
potrebno zbrati v posebni tabeli po enakem vzorcu, posebej za vsako od
naslednjih vrst goriv: |
A. LES: |
A1. drva, |
A2. lesni briketi; |
|
B. PREMOG: |
B1. lignit, |
B2. rjavi premogi, |
B3. črni premogi; |
|
C. KURILNO OLJE: |
C1. ekstra lhko
kurilno olje, |
C2. kurilno olje
lahko, |
C3. kurilno olje
srednje, |
C4. kurilno olje
srednje z nizko vsebnostjo žvepla; |
|
D. PLIN: |
D1. zemeljski
plin, |
D2. utekočinjen
naftni plin. |
|
(2) Pravne osebe in
samostojni podjetniki so dolžni zbrane podatke iz prvega odstavka tega
člena enkrat letno, najkasneje do 31. januarja za preteklo leto,
dostaviti pristojnemu organu mestne uprave za varstvo okolja. |
|
12. člen |
|
Lakiranje na
prostem |
|
Na I., II., in III.
območju onesnaženosti zraka je prepovedano lakiranje na prostem z
uporabo kompresorskih ali električnih razpršilnih naprav. |
|
V. PRIPOROČILA |
|
13. člen |
|
Obveščanje javnosti |
|
Pristojni organ
mestne uprave za varstvo okolja obvešča prebivalce preko sredstev
javnega obveščanja o onesnaženosti zraka, po vzorcu iz priloge III, ki
je sestavni del tega odloka. |
|
14. člen |
|
Priporočila |
|
Priporočila v
primeru večkratnih prekoračitev mejnih koncentracij, glede na vrednosti
iz priloge IV, ki je sestavni del tega odloka, obsegajo: |
|
1. naj se ljudje
čim manj gibajo na prostem, naj čim manj prezračujejo bivalne prostore; |
2. naj zmanjšujejo
porabo goriv, ki onesnažujejo zrak in |
3. naj zmanjšujejo
uporabo motornih vozil ter uporabljajo sredstva javnega prevoza. |
|
VI. NADZORSTVO |
|
15. člen |
|
Nadzorstvo |
|
Nadzorstvo nad
izvajanjem določil tega odloka opravlja Komunalna inšpekcija Mestnega
inšpektorata Mestne uprave Mestne občine Maribor. |
|
VII. KAZENSKE
DOLOČBE |
|
16. člen |
|
Prekrški |
|
(1) Z denarno
kaznijo najmanj 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali
posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem
dejavnosti: |
|
1. če sežiga
odpadke na prostem oziroma v napravah, ki niso za to primerne in
projektirane (prvi |
odstavek 9.
člena); |
2. če sežiga vrtne
odpadke izven za to določenih območij onesnaženosti zraka (drugi
odstavek 9. člena); |
3. če na prostem
lakira predmete s kompresorskimi ali električnimi razpršilnimi napravami
(12. člen). |
|
(2) Z denarno
kaznijo najmanj 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek iz prvega
odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe. |
|
17. člen |
|
Prekrški
posameznikov |
|
Z denarno kaznijo
5.000 tolarjev, ki se izterja na kraju samem, se za prekršek kaznuje
posameznik, če stori katero izmed dejanj iz prvega odstavka 16. člena
tega odloka. |
|
VIII. KONČNI
DOLOČBI |
|
18. člen |
|
Prenehanje
veljavnosti |
|
Z dnem uveljavitve
tega odloka preneha veljati Odlok o varstvu zraka na območju občine
Maribor (Medobčinski uradni vestnik, št. 10/92 in 25/96). |
|
19. člen |
|
Začetek veljavnosti |
|
Ta odlok začne
veljati petnajsti dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku. |
|
Predsednik Mestnega sveta |
Številka:
354/0004/95 3100 10
Mestne občine Maribor |
Datum: 22. junij
1998 Borut
Ambrožič, dipl. ing. agr., s.r. |