|
Na podlagi 179. in 180. člena
Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/2003, 58/2003), 218. člena
Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02), 56. člena
Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97), 61. člena
Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS št. 18/84, 32/85 in 33/89), 29. člena
Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 - odločba US RS, št. U-I-13/94-95, 45/94 - odločba US, RS št. U-I-144/94-18, 57/94, 14/95, 20/95 - odločba US, 63/95 - obvezna razlaga, 9/96 - odločba US, 44/96 - odločba US, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 12/99 - odločba US, 70/2000, 30/2002, 51/2002), 25.člena
Zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/1983, SRS 36/1983, SRS 42/1985, SRS 2/1986, SRS 47/1987, SRS 5/1990, RS-stari 10/1991, RS/I 17/1991, RS 13/1993, RS 66/1993, RS 39/1996, RS 39/1996, RS 61/1996, RS 35/1997, RS 45/1997, RS 87/1997, RS 73/1998, RS 31/2000, RS 33/2000), Uredba o pridobivanju in posredovanju podatkov med organi javne uprave za potrebe upravnih postopkov (Uradni list RS, št. 38/2002), Uredba o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena (Uradni list RS, št. 33/2003) in 17. člena Statuta Občine Piran (Uradne objave Primorskih novic Koper, št. 10/99) je Občinski svet Občine Piran (Uradne objave Primorskih novic Koper, št.10/99 ) na 10. redni seji dne 11.12.2003 sprejel
|
|
|
O D L O K
|
|
|
O NADOMESTILU ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA V OBČINI PIRAN
|
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE
|
|
|
1. člen
|
|
|
V občini Piran se za uporabo stavbnega zemljišča na območjih in pod pogoji, ki jih določa ta odlok, plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju: nadomestilo).
|
|
|
2. člen
|
|
|
Nadomestilo se plačuje za zazidano in nezazidano stavbno
zemljišče.
Za zazidano stavbno zemljišče se štejejo tista zemljišča, na katerih so gradbene
parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso
objekti gospodarske javne infrastrukture, in tista zemljišča, na katerih se je
na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb in gradbeno
inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture. Če
določena stavba gradbene parcele še nima določene, se do njene določitve za
zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri
stoji takšna stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1,5, preostali del površine
takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče.
Za nezazidana stavbna zemljišča se štejejo tista zemljišča, za ki je z
izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja
stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva,
socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne
uprave, in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki
niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe
zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa
in javne uprave.
Kot nezazidana stavbna zemljišča so določene tiste zemljiške parcele, za katere
je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja
določene vrste objekta iz prejšnjega odstavka tega člena, če je na njih
zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje
odpadkov ter dostop na javno cesto.
Podrobneje so površine definirane z Zakonom o stavbnih zemljiščih ter Zakonom o
graditvi objektov. Če je v katastru stavb podatek, da gre za več etažni objekt,
se površina fundusa stavbe pomnoži s številom etaž.
Poslovna površina
je čista tlorisna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so
funkcionalno povezani s poslovnim prostorom. Kot poslovna površina se štejejo
tudi zunanje površine zemljišč namenjene poslovni dejavnosti. Za poslovne
površine se po tem odloku štejejo tudi nepokrita skladišča, interna parkirišča,
delavnice na prostem, parkirišča trajnešega značaja, za katere se plačuje
parkirnina ali najemnina, tržnice, trgovine na prostem, kioski, gostinski
vrtovi, sejmišča, kampi, teniška igrišča, zdravilišča in terme, odprti bazeni
in kopališča ter vse odprte športno-rekreativne površine namenjene pridobitni
dejavnosti, bazne postaje mobilne telefonije, marine, pristanišča in pristaniške
naprave, mandrači in druge manipulativne ter komunikacijske površine,
infrastrukturni objekti, ki po predpisih niso objekti gospodarske javne
infrastrukture in se jih točkuje po vrsti rabe oziroma namembnosti, kot to
določa odlok. Sem ne spadajo objekti, ki imajo značaj mestne opreme.
Zgoraj navedene zunanje poslovne površine se točkujejo po kriterijih za nezazidana stavbna zemljišča.
Zgoraj navedene zunanje poslovne površine se točkujejo po kriterijih za zazidana
stavbna zemljišča, kolikor izpolnjujejo pogoje za zazidana stavbna zemljišča iz
drugega odstavka 2. člena. Kolikor pa gre za nezazidana stavbna zemljišča, se
slednja točkujejo kot taka.
Objekt gospodarske javne infrastrukture je tisti gradbeni inženirski objekt, ki
tvori omrežje, ki služi določeni vrsti gospodarske javne službe državnega ali
lokalnega pomena ali tvori omrežje, ki je v javno korist.
Javna infrastruktura so objekti in omrežja, ki so neposredno
namenjeni izvajanju gospodarskih javnih služb na področju komunalnega in vodnega
gospodarstva, varstva okolja, energetike, prometa in zvez, ter drugi objekti, če
je tako določeno z zakonom ali z občinskim odlokom.
Javna infrastruktura so tudi komunalni objekti, katerih uporaba je pod enakimi pogoji namenjena vsem, kot so ulice, tržnice, igrišča, parkirišča, pokopališča, parki, zelenice, rekreacijske površine ter podobno.
Javna infrastruktura so tudi komunalni objekti, katerih uporaba je pod enakimi
pogoji namenjena vsem, kot so ulice, tržnice, igrišča, parkirišča, pokopališča,
parki, zelenice, rekreacijske površine ter podobno, kolikor so v lasti države
ali občine. |
|
|
II. OBMOČJA, KJER SE PLAČUJE NADOMESTILO
|
|
|
3. člen
|
|
|
Območja stavbnih zemljišč iz zakona o stavbnih zemljiščih, na katerih se plačuje nadomestilo, so določena po kriterijih, ki upoštevajo lokacijske in druge prednosti posameznih stavbnih zemljišč. Ti kriteriji so:
|
|
|
- gostota javnih funkcij in poslovnih dejavnosti, |
|
|
- dostopnost z javnimi prometnimi sredstvi, |
|
|
- splošna opremljenost z infrastrukturo, |
|
|
- ustrezna namenska raba po prostorskem dokumentu, |
|
|
- izkoriščenost območja, |
|
|
- degradacija urbanega območja, |
|
|
- neuporaba stavbe, |
|
|
- nivo vzdrževanja stavbe, |
|
|
- strategija razvoja posamezníh območij ter |
|
|
- naravnih značilnostih in lastnosti prostora. |
|
|
Območja iz prvega odstavka so: |
|
|
I. območje
|
|
|
Stavbna zemljišča v gospodarsko pomembnejših središčih z razvito prometno, turistično in gospodarsko infrastrukturo v obalnem pasu od Bernardina, Portoroža in Lucije
|
|
|
II. območje
|
|
|
Stavbna zemljišča v gospodarsko pomembnejših lokalnih središčih z razvito prometno, turistično in gospodarsko infrastrukturo v obalnem pasu od Strunjana, Pacuga, Fiese ter dela Seče.
|
|
|
III. območje
|
|
|
Stavbna zemljišča v gospodarsko pomembnejših središčih z razvito prometno, turistično in gospodarsko infrastrukturo v priobalnem pasu od Pirana, Bernardina, Portoroža, Valete in Lucije.
|
|
|
IV. območje
|
|
|
Stavbna zemljišča v priobalnem pasu Strunjana, Fiese, Pacuga ter območje Seče in Parecaga.
|
|
|
V. območje
|
|
|
Stavbna zemljišča v manjših lokalnih naselij ob komunikacijskih in infrastrukturnih koridorjih: Sečovlje.
|
|
|
VI. območje
|
|
|
Stavbna zemljišča v lokalnih središčih, območja s srednje razvito prometno in gospodarsko infrastrukturo: Dragonja, Sv.Peter, Nova vas nad Dragonjo, Padna.
|
|
|
VII. območje
|
|
|
Druga stavbna zemljišča na območju občine Piran, ki so opremljena z vodovodnim, električnim in cestnim omrežjem.
|
|
|
VIII. območje
|
|
|
Historično mestno jedro Pirana.
|
|
|
IX. območje
|
|
|
Območja proizvodnih dejavnosti.
|
|
|
4. člen
|
|
|
Podrobnejše meje območij iz prejšnjega člena, na katerih se za uporabo stavbnega zemljišča plačuje nadomestilo, so razvidna iz grafičnih kart-katastrskih načrtov v merilu 1:25.000 in so sestavni del tega odloka.
|
|
|
Grafični prikazi območij po prvem odstavku tega člena so na vpogled pri občinskem upravnem organu, pristojnem za nadomestilo.
|
|
|
III. MERILA ZA DOLOČITEV VIŠINE NADOMESTILA
|
|
|
5. člen
|
|
|
Za določitev višine nadomestila se upoštevajo naslednja merila:
|
|
|
1. Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami ter možnost priključitve na te objekte in naprave,
|
|
|
2. lega in namembnost ter smotrna izkoriščenost stavbnega zemljišča,
|
|
|
3. izjemne ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka ter
|
|
|
4. merila za oprostitev plačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.
|
|
|
6. člen
|
|
|
Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi napravami individualne in kolektivne rabe in možnost priključitve na te naprave se ovrednoti z naslednjim številom točk:
|
|
|
1. Opremljenost s cestami oz. ulicami |
b |
c |
d |
e |
f, g |
i |
|
a. makadamska utrditev cestišča |
10 |
7 |
4 |
12 |
7 |
4 |
|
b. asfaltirana utrditev cestišča ali tlakovana ulica |
15 |
10 |
7 |
17 |
10 |
7 |
|
c. asfaltirana utrditev cestišč z vsaj enim hodnikom za pešce |
20 |
12 |
10 |
22 |
12 |
10 |
|
d. sodobno urejene prometnice z robniki, obojestranskim hodnikom za pešce, zelenimi ločitvenimi pasovi oz. drevoredi
ali
kolesarsko stezo |
25 |
15 |
12 |
27 |
15 |
12 |
|
e. območje umirjenega prometa in omejene hitrosti |
30 |
17 |
15 |
30 |
17 |
15 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
2. Opremljenost z javno rasvetljavo |
|
|
|
|
|
|
|
a. urejena javna razsvetljava v kabelski izvedbi (v oddaljenosti do
60m) |
22 |
15 |
10 |
24 |
15 |
10 |
|
b. urejena javna razsvetljava v prostozračni izvedbi (v oddaljenosti do 60m) |
15 |
10 |
7 |
17 |
10 |
7 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
3. Opremljenost s parkirišči |
|
|
|
|
|
|
|
a. posebej urejena parkirišča in parkirne hiše (v radiu oddaljenosti do 200 m) |
22 |
15 |
7 |
24 |
15 |
7 |
|
b. parkiranje ob vozišču (v radiu oddaljenosti do 200 m) |
10 |
7 |
5 |
12 |
7 |
5 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
4. Opremljenost z zelenimi površinami |
|
|
|
|
|
|
|
a. sodobno holtikulturno urejene zelenice (v radiu ali pasu oddaljenosti do 200 m) |
15 |
10 |
5 |
17 |
10 |
5 |
|
b. urejene zelenice z nasadi in grmičevjem (v radiu ali pasu oddaljenosti do 200 m) |
10 |
7 |
3 |
12 |
7 |
3 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
5. Opremljenost z rekreacijskimi površinami |
|
|
|
|
|
|
|
a. urejeni športno-rekreacijski objekti v neposredni bližini (v radiu ali pasu oddaljenosti do 300 m) |
15 |
10 |
5 |
17 |
10 |
5 |
|
b. urejeni športno-rekreacijski objekti (v radiu ali pasu oddaljenosti do 700 m) |
10 |
7 |
3 |
12 |
7 |
3 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
6. Opremljenost z javnim potniškim prometom |
|
|
|
|
|
|
|
a. bližina postajališča za mestni promet (v radiu ali pasu oddaljenosti do
300
m) |
22 |
15 |
7 |
24 |
15 |
7 |
|
b. bližina postajališča za primestni ali medkrajevni promet (v radiu ali pasu oddaljenosti do
300
m) |
10 |
7 |
5 |
12 |
7 |
5 |
|
7. Opremljenost s fekalno kanalizacijo |
|
|
|
|
|
|
|
a. ločen sistem fekalne kanalizacije |
22 |
15 |
10 |
24 |
15 |
10 |
|
b. mešan sistem fekalne kanalizacije |
10 |
7 |
5 |
12 |
7 |
5 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
8. Opremljenost z meteorno kanalizacijo |
|
|
|
|
|
|
|
a. ločen sistem meteorne kanalizacije |
22 |
15 |
10 |
24 |
15 |
10 |
|
b. mešan sistem meteorne kanalizacije |
10 |
7 |
5 |
12 |
7 |
5 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
9. Opremljenost z vodovodom |
20 |
12 |
7 |
22 |
12 |
7 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
10. Opremljenost s hidrantno mrežo |
20 |
12 |
7 |
22 |
12 |
7 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
- a. v območju
naselij, v radiju ali pasu oddaljenosti do 200 m“ in se točkuje stavbe
v skupinah iz 7. člena odloka z naslednjim številom točk: b: 20; c:
12; d:7; e:22; f,g:12 in i: 7. |
- b. izven
naselij, v radiju ali pasu oddaljenosti do 100 m“ in se točkuje stavbe
v skupinah iz 7. člena odloka z naslednjim številom točk: b: 10; c: 7;
d: 5; e:12; f,g:7 in i: 5. |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
11. Opremljenost z elektriko |
|
|
|
|
|
|
|
a. elektroenergetsko omrežje v kabelski izvedbi |
22 |
15 |
10 |
24 |
15 |
10 |
|
b. elektroenergetsko omrežje v prostozračni izvedbi |
15 |
10 |
7 |
17 |
10 |
7 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
12. Opremljenost s telefonskim omrežjem |
|
|
|
|
|
|
|
a. telefonsko omrežje v kabelski izvedbi |
22 |
15 |
10 |
24 |
15 |
10 |
|
b. telefonsko omrežje v prostozračni izvedbi |
15 |
10 |
7 |
17 |
10 |
7 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
13. Opremljenost s kabelskim omrežjem |
|
|
|
|
|
|
|
a. kabelsko omrežje v kabelski izvedbi |
15 |
10 |
7 |
17 |
10 |
7 |
|
b. kabelsko omrežje v prostozračni izvedbi |
7 |
5 |
3 |
9 |
5 |
2 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
14. Opremljenost s toplovodnim omrežjem |
25 |
20 |
15 |
27 |
20 |
15 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
15. Opremljenost s plinovodom |
|
|
|
|
|
|
|
Če je stanovanjska oziroma poslovna površina stavbe ali zemljišča priključena na posamezno komunalno infrastrukturo oziroma je možna izvedba priključka na komunalno infrastrukturo, se smatra, da je taka stanovanjska oziroma poslovna površina stavbe in zemljišča komunalno opremljena.
|
|
|
Možnost priključevanja za objekte, ki še niso priključeni, se presoja po 13.
členu tega odloka. V primeru, ko se takšni objekti nahajajo v oddaljenosti, ki
so večje, kot to določa 13. člen, se opremljenost s posamezno vrsto
infrastrukture, na katero še niso priključeni, ne točkuje. Ko se takšen objekt
kasneje priključi na posamezno komunalno infrastrukturo, se v točkovanju
obračuna upošteva, kot da je objekt opremljen s posamezno komunalno
infrastrukturo. V primerih, ko bi bila priključitev na posamezno vrsto komunalne
infrastrukture možna, hišni priključek pa je potrebno zgraditi preko zemljišča,
ki je last drugega lastnika, in ta ne izda soglasja za izvedbo priključka
objekta, se opremljenost prav tako ne točkuje do pridobitve soglasja in
izgradnje komunalnega priključka oziroma do izgradnje komunalnega priključka po
drugi trasi, če ta obstaja. |
|
|
V primeru kulturnih ter zgodovinskih stavb, objektov ali delov stavb in objektov ter njihovih pripadajočih delov iz a. skupine 7. člena tega odloka, se v izračun števila točk za opremljenost zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami ter možnost priključitve na te objekte in naprave prevzame skupna vrednost točk, sešteta iz vrednosti posamezne klasifikacijske skupine stavbe, objekta ali dela stavbe in objekta.
|
|
|
Grafični prikazi opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalnimi objekti in napravami so izdelani na preglednih kartah v merilu 1:25.000. Pregledne karte in računalniški prikaz komunalne in druge opremljenosti so na vpogled pri občinskem upravnem organu, pristojnem za nadomestilo.
|
|
|
7. člen
|
|
|
Stavbe, objekti ali deli stavb in objektov ter njihovih pripadajočih delov ter stavbna zemljišča na območjih iz 3. člena odloka se glede na namembnost klasificirajo v naslednje skupine:
|
|
|
a) Stavbna zemljišča kulturnih ter zgodovinskih stavb in spomenikov v varovanih območjih ter kulturne in zgodovinske stavbe in spomeniki izven varovanih območij, razglašeni skladno z odlokom o razglastitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Piran (Uradne objave Primorskih novic Koper, št. 26/83).
|
|
|
b) Stavbna zemljišča stanovanjskih stavb, objektov ali delov stavb in objektov ter njihovih pripadajočih delov; enostanovanjska stavba, dvostanovanjska stavba, nizkoetažna večstanovanjska stavba, visokoetažna večstanovanjska stavba,
kmetijske stavbe in shrambe (hlev,
konjušnica, kokošnjak, garaža za kmetijsko mehanizacijo, pomožni kmetijski
objekti, rastlinjak ter vsi pomožni prostori, namenjeni stanovanjski rabi,
ki so vidni iz prostorskih podatkov in za katere ni nujno, da so zidani
(klet, shrambe, drvarnice, nadstreški, terase, individualni bazeni,
individualna igrišča ipd.)
|
|
|
c) Stavbna zemljišča industrijskih stavb, objektov ali delov stavb in objektov ter njihovih pripadajočih delov in skladišč; lahka predelovalna industrija (električni ter elektronski artikli, pohištvo, tekstil in druge delavnice), težka predelovalna industrija (transportna oprema, predelava jekla, montažni obrati, tovarne ter proizvodne delavnice), živilsko pridelovalna ter predelovalna industrija (predelovalna in distribucijska industrija), skladišča ter skladiščno manipulacijske površine (skladišče, distribucijsko skladišče, nepokrita skladiščna površina, silosi za žito, cement ter preostalo posušeno blago, hladilnice ter druga specializirana skladišča),
kemični ter naftnopredelovalni obrati, rudniki ter naprave za eksploatacijo naravnih bogastev in ladjedelnice.
|
|
|
d) Stavbna zemljišča stavb in objektov za trgovino na debelo in drobno ali deli stavb in objektov ter njihovi pripadajoči deli; maloprodaja potrošniškega blaga (trgovina z živili, gospodinjski izdelki, pisarniški material, izdelki za šport in prosti čas, tekstil), osebne storitve (frizerski salon, negovalno lepotilni salon, okulist), trgovina na debelo ter komercialno industrijska maloprodaja (trgovina na debelo z živili, potrošniško, komercialno in industrijsko blago), živilske storitve (trgovina, vogalna prodajalna), avtomobilske storitve (bencinski servisi, avtomobilski saloni in servisi, servisna garaža, avto odpad, parkirna hiša oz. prostor).
|
|
|
e)
Stavbna zemljišča
turistično-gostinskih stavb in objektov ali delov stavb in objektov ter njihovih
pripadajočih delov: hotelske stavbe (hoteli, moteli, gostilne, penzioni,
apartmaji, kazino ter vse poslovne stavbe, katerih namen gradnje so bili
apartmaji ali enote za začasno nastanitev in katerih namen gradnje ni bila
stanovanjska raba), stavbe za kratkotrajno namestitev (počitniški domovi,
bungalovi, avtokampi) ter stavbe za nudenje gostinskih storitev (restavracije,
bari, objekti za nudenje hitre prehrane, zdravilišča, terme). |
|
|
f) Stavbna zemljišča poslovnih stavb in objektov ali delov stavb in objektov ter njihovih pripadajočih delov; poslovne pisarne (računovodsko-finančne, svetovalne pisarne in odvetniške pisarne), pisarne za servisiranje potrošnikov (finančne storitve, potovalne ter preostale turistične storitve), pisarne korporacijskih podjetij ter upravne stavbe (pisarne lokalne ter krajevne skupnosti, državno upravne pisarne, sodišča, parlament)
ter vsi drugi prostori namenjeni servisiranju potrošnikov (avtomehanične,
mizarske, elektro delavnice ipd.)
|
|
|
g) Stavbna zemljišča javnih stavb in objektov ali delov stavb in objektov ter njihovih pripadajočih delov; stavbe za razvredrilo (gledališče, opera ter koncertna hiša), muzeji in knjižnice, izobraževalno raziskovalne ustanove, bolnišnice ter zdravstveni domovi, družbena prebivališča (dom za ostarele, študentski dom, dom za brezdomce in sirotišnica).
|
|
|
h) Stavbna zemljišča javnih gospodarskih infrastruktur; omrežje želežniškega in cestnega prometa, komunalni vodi in naprave, letališka steza, pomol ter pristaniški dok.
|
|
|
i) Stavbna zemljišča športno rekreacijskih stavb, objektov ali delov stavb in objektov ter njihovih pripadajočih delov in športno rekreacijske površine.
|
|
|
j) Stavbna zemljišča vojaških in sakralnih stavb ter stavb diplomatskih in konzularnih predstavništev.
|
|
|
Glede na lego in namembnost se stavbe oz. objekti ali deli stavb in objektov ter njihovih pripadajočih delov ter stavbna zemljišča točkujejo z naslednjim številom točk:
|
|
|
|
|
|
Občina Piran
z občinskim prostorskim načrtom oziroma
ali občinskim
podrobnim prostorskim načrtom določa, ki objekte ter omrežja komunalne infrastrukture je potrebno oz. možno zgraditi na posameznih ureditvenih območjih. Šteje se, da je zemljišče komunalno opremljeno, ko je komunalna infrastruktura, ki zagotavlja najmanj oskrbo s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter dostop na javno cesto, zgrajena in predana v upravljanje izvajalcu javne službe.
|
|
|
Šteje se, da je zagotovljeno priključevanje na komunalno omrežje ter njihova raba, kadar je podana možnost priključitve, in sicer:
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
od parcelne meje gradbene parcele ali stavbnega zemljišča na katerem stoji ali je predvidena gradnja objekta.
|
|
|
Za izpolnitev pogoja priključevanja morajo biti izpolnjeni vsi trije podani pogoji iz tretjega odstavka tega člena.
|
|
|
V primeru nejasnosti o možnostih priključitve na komunalno omrežje upravljalci komunalne infrastrukture s projektnimi pogoji določajo možnost priključitve na komunalno omrežje.
|
|
|
Odstranjevanje odpadkov je zagotovljeno za celotno območje občine.
|
|
|
Šteje se,
da ima parcela dostop na javno cesto, če je v prostoru možno zagotoviti dostop
med stavbnim zemljiščem in javno cesto, ne glede na lastništvo parcel, ki ležijo
med stavbnim zemljiščem in javno cesto |
|
|
Vse dokler pristojni organ ne pridobi podatkov o možni priključitvi na komunalno infrastrukturo, se v izračun odmere prevzame nižja razvojna stopnja stavbnega zemljišča.
|
|
|
Vse dokler zavezanec ne pridobi uporabno dovoljenje, se vrši odmera za nezazidano stavbno zemljišče, pri čemer se vsako leto odmera poveča za 10% vrednosti predhodne odmere. Povečanje odmere se vrši z 10% povečanjem števila točk za odmero nadomestila.
|
|
|
IV. ZAVEZANCI PLAČILA
|
|
|
14. člen
|
|
|
Zavezanci plačila nadomestila so dejanski lastniki zemljišč, stavbe ali dela stavbe in objekta oziroma pogodbeno zavezani uporabniki.
|
|
|
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se obračunava ne glede na to, ali je stavbno zemljišče v uporabi ali ne, pri čemer se pri obračunu nadomestila upošteva namembnost, določena v skladu s prostorskoizvedbenimi akti.
|
|
|
Plačilna obveznost plačila nadomestila nastane takrat, ko je sklenjena pogodba o prodaji, najemu, zakupu ali služnosti.
|
|
|
V. OPROSTITEV PLAČILA NADOMESTILA
|
|
|
15. člen
|
|
|
Nadomestilo se ne plačuje v primerih, določenim z zakonom. |
|
|
Javna podjetja in zavodi s področja družbenih dejavnosti, katerih
ustanoviteljica je Občina Piran ter krajevne skupnosti za prostore, ki
jih sami uporabljajo za izvajanje svoje dejavnosti, niso zavezanci
plačila nadomestila za te prostore. |
Javna podjetja, zavodi in krajevne skupnosti so dolžni k plačilu
nadomestila zavezati najemnike prostorov, z najemno pogodbo. |
|
|
|
Zavezanci so lahko oproščeni plačila nadomestila za določen čas v naslednjih primerih:
|
|
|
- na zahtevo zavezanca, ki je kupil novo stanovanje kot posamezen del stavbe ali zgradil, dozidal ali nadzidal družinsko stanovanjsko hišo, če je v ceni stanovanja oziroma družinske stanovanjske hiše ali neposredno plačal stroške za urejanje stavbnega zemljišča po določbah zakona (za dobo pet let).
Zavezanci so
lahko oproščeni plačila nadomestila za čas dozidave ali nadzidave objekta le
za del dozidanega ali nadzidanega objekta,
|
|
|
- če zavezanec prejema denarni dodatek po predpisih o socialnem varstvu (za dobo enega leta).
Zavezanec je lahko oproščen plačila le
dvakrat zapored. Za ponovno oprostitev lahko
zaprosi šele po preteku treh let, od datuma prenehanja zadnje oprostitve,
|
|
|
- zaradi elementarnih in drugih nezgod (za dobo enega leta)
z možnostjo podaljšanja še za eno leto.
|
|
|
O
oprostitvi letnega plačila nadomestila na podlagi zahtevka zavezanca v primerih
iz tretjega odstavka tega člena, odloča občinska uprava. |
|
|
Turistične površine, ki so namenjene kopališčem, za ki se ne obračunava vstopnina so oproščene plačila nadomestila.
|
|
|
O morebitnih drugih oprostitvah plačila nadomestila odloča Občinski svet občine Piran na predlog župana.
|
|
|
Pri zgoraj navedenih primerih so zavezanci lahko oproščeni plačila nadomestila delno ali v celoti.
Oprostitev določi Občinski svet na predlog župana.
|
|
|
Morebitne oprostitve plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki jih
sprejme občinski svet, se lahko sprejme le za koledarsko leto in s potekom tega
koledarskega leta prenehajo veljati, z izjemo oprostitev iz tretjega odstavka
tega člena. |
|
|
16. člen
|
|
|
Zavezanci lahko uveljavljajo dodatne olajšave za določen čas v naslednjih primerih:
|
|
|
- če se pri gradnji objekta upošteva značaj lokalnega graditeljstva ali če se obnavlja obstoječi objekt skladno s smernicami in soglasji pristojne spomeniške službe (staro mestno jedro, vasi in zaselki ter spomeniško zaščiteni objekti) in gradi ali adaptira objekte v skladu z lokalno tradicijo graditeljstva (mnenje o temu izda pristojna občinska strokovna služba-Urad za okolje in prostor) v višini 50 točk ter
|
|
|
- če zavezanec uporablja alternativne vire energije
za pridobivanje energije, ogrevanje ali pripravo tople vode (sončna, vetrna, geotermalna itd.) v višini 50 točk za posamezen alternativni vir energije. V primeru nejasnosti se mnenje o temu pridobi od službe Republike Slovenije, ki je pristojna za podajanje certifikata o varčni rabi energije oziroma varčevanju z energijo, to je Agencija za učinkovito rabo energije.
|
|
|
Višina točk iz tega člena odloka se odbije od skupnega števila dobljenih točk za odmero nadomestila.
|
|
|
Zavezanec lahko uveljavlja olajšave iz tega člena na lastno pobudo, vendar najdlje za dobo petih let z možnostjo enkratnega podaljšanja.
|
|
|
O
olajšavah odloča občinska uprava. |
|
|
Vse dokler pristojni občinski organ za nadomestilo ne zabeleži podatkov iz tega člena odloka, se v izračun odmere ne prevzema nobena vrednost.
|
|
|
VI. DOLOČANJE VIŠINE NADOMESTILA |
|
|
17. člen
|
|
|
Mesečna višina nadomestila po merilih iz 6., 7., 8., 9., 10., 11., 12., 13. in 16. člena tega odloka se določi ločeno za zazidano ter nezazidano stavbno zemljišče, pri čemer se uporabljajo sledeče oznake:
|
|
|
(Onusz(NSTZ))... Odmera za nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča,
|
|
|
Onusz(ZSTZ)... Odmera za nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča,
|
|
|
VT(ZSTZ)... Višina točke za zazidano stavbno zemljišče,
|
|
|
VT(NZST)... Višina točke za nezazidano stavbno zemljišče,
|
|
|
Št.To... Število točk, ki se seštejejo iz tabel 6., 7., 8., 9., 10., 11., 12., 13. in 16. člena,
|
|
|
Po(NSTZ)... Površina nezazidanega stavbnega zemljišča,
|
|
|
Po(Ob)... Površina stanovanjskega ali poslovnega objekta,
|
|
|
Po(GrPa)... Površina gradbene parcele.
|
|
|
Mesečna višina nadomestila za zazidano stavbno zemljišče (Onusz(ZSTZ)) se določa tako, da se skupno število (Št.To) točk iz 6., 7., 8., 9., 10., 11., 12. in 16. člena tega odloka pomnoži z vrednostjo točke za zazidano stavbno zemljišče (VT(ZSTZ)) ter površino stanovanjskega ali poslovnega objekta (Po(Ob)). Mesečni izračun nadomestila za uporabo zazidanega stavbega zemljišča se določa po sledeči enačbi:
|
|
|
Onusz(ZSTZ) = (Št.To) x (VT(ZSTZ)) x (Po(Ob))
|
|
|
Posamezno stavbo, objekt ali del stavbe in objekta ter njihovih pripadajočih delov je potrebno uvrstiti v posamezno skupino iz 7. člena tega odloka.
|
|
|
Za stavbe, ki vsebujejo objekte ali dele objektov in stavb iz različnih klasifikacijskih skupin iz 7. člena tega odloka, se za vsak objekt ali del objekta in stavbe posebej določa število točk za odmero nadomestila.
|
|
|
V primeru kulturnih ter zgodovinskih stavb, objektov ali delov stavb in objektov ter njihovih pripadajočih delov iz a. skupine 7. člena tega odloka se v izračun števila točk prevzame skupna vrednost točk, sešteta iz vrednosti posamezne klasifikacijske skupine stavbe, objekta ali dela stavbe in objekta ter vrednosti iz klasifikacijske skupine kulturnih ter zgodovinskih stavb.
|
|
|
Vse dokler pristojni občinski organ za nadomestilo ne evidentira podatke o površinah prostorov, kateri se namenjajo za turistično prenočitvene dejavnosti sobodajalcev, se določa velikost za tako namenjene prostore v 30% velikosti celotne površine stanovanjskega objekta sobodajalca.
|
|
|
Mesečna višina nadomestila nezazidanega stavbnega zemljišče se določa tako, da se število točk (Št.To) iz 13. člena pomnoži z zavezančevo površino nezazidanega stavbnega zemljišča (Po(NSTZ)) in z vrednostjo točke za izračun nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče (VT(NZST)) po enačbi;
|
|
|
Onusz(NSTZ) = Št.To. x Po(NZST) x VT(NZST).
|
|
|
Površino nezazidanega stavbnega zemljišče, na
katerem ni objekta ter je skladno z prostorskimi zvedbenimi akti na njem možna gradnja, se določa v skladu s sprejetimi izvedbenimi akti. Ugotovitev o možnosti oz. nemožnosti gradnje izvede pristojen občinski organ za urejanje prostora. V sledečem postopku za formiranje gradbene parcele, na kateri je možna gradnja, se lahko zemljiške parcele združujejo ali razdružujejo, pri čemer lastniška razdrobljenost parcel ni omejujoči element pri postopku ugotovitve o možnosti gradnje na nezazidanem stavbnem zemljišču.
|
|
|
Na kompleksnejših ter zaokroženih zaprtih območjih, znotraj kiga je več zavezancev ali več različnih tipov objektov, klasificiranih v skupine iz 7. člena tega odloka, se odmera nadomestila za zazidano stavbno zemljišče izvaja za posamezen objekt. Če gradbena parcela še ni določena, se za posamezno stavbo določa površina gradbene parcele s površino stavbišča, pomnoženega s faktorjem 1,5. Če tako predruga zemljišča, ni možno razvrstiti v posamezno skupino iz 2. ter 7. člena tega odloka, se taka zemljišča obravnavajo kot nezazidana stavbna zemljišča.
|
|
|
18. člen
|
|
|
Vrednost točke za izračun nadomestila na območju občine Piran določi do konca leta za naslednje leto občinski svet na predlog župana ter je različna za zazidano in nezazidano stavbno zemljišče.
Če ni bilo mogoče določiti vrednost točke, se za izračun uporablja, revalorizirana zadnje določena vrednost točke.
|
|
|
Vrednost točke se enkrat letno revalorizira na zadnji dan koledarskega leta z indeksom rasti cen na drobno, ki ga objavi Statistični urad Republike Slovenije.
|
|
|
Občinski svet občine Piran lahko v skladu z razvojnimi programi določa za posamezna pomembna razvojna območja v občini Piran ločeno višino točke za nezazidano stavbno zemljišče, na
katerem ni objekta ter je skladno s prostorskim-izvedbenimi akti na njem možna gradnja.
Za objekte, kateri so realizirani v skladu s prostorsko izvedbenim aktom, tako določena višina točke za nezazidno stavbno zemljišče preneha veljati z pridobitvijo uporabnega dovoljenja ter prične veljati vrednost točke za zazidano stavbno zemljišče v občini Piran.
|
|
|
19. člen
|
|
|
Za izračun nadomestila se uporabljajo uradni podatki in evidence.
|
|
|
Občinski upravni organ, pristojen za opravljanje strokovnih nalog v zvezi z nadomestilom, je dolžan zbirati in preverjati podatke iz prejšnjih odstavkov.
|
|
|
Zavezanec za nadomestilo je dolžan v roku 15. dni od nastale spremembe obvestiti pristojni občinski organ za opravljanje strokovnih nalog v zvezi z nadomestilom, glede novonastale spremembe, ki vpliva na odmero nadomestila.
Če zavezanec ne
javi spremembe, občinski upravni organ uporabi razpoložljive podatke iz
javnih evidenc.
|
|
|
V primeru, da pridobljeni podatki za odmero nadomestila niso skladni z evidencami in registri podatkov, s katerimi razpolaga občinska uprava, se zaradi uskladitve podatkov za odmero opravi ogled na terenu. Če zavezanec po predhodnem pozivu po dostavi podatkov za odmero ne dovoli vstopa in ogleda objekta, se izračun nadomestila opravi na podlagi ocene.
|
|
|
V primeru, da pridobljeni podatki za odmero nadomestila niso skladni z
evidencami in registri podatkov, s katerimi razpolaga občinska uprava, ali z
dokumentarnim gradivom občine, se zaradi uskladitve podatkov za odmero opravi
ogled na terenu. Če zavezanec po predhodnem pozivu po dostavi podatkov za odmero
ne dovoli vstopa in ogleda objekta, se izračun nadomestila opravi na podlagi
ocene. |
|
|
20. člen
|
|
|
Pristojni upravni organ izda zavezancem odločbe o odmeri nadomestila in določi mesečne za pravne osebe ter trimesečne zneske za fizične osebe na podlagi vrednosti točke in meril za izračun nadomestila po tem odloku.
|
|
|
Postopek za odmero in izterjavo nadomestila se izvaja po določbah Zakona o davčnem postopku.
|
|
|
VII. DOLOČBA O PREKRŠKIH
|
|
|
21. člen
|
|
|
Če zavezanec
v prijavi izkaže neresnične podatke ali noče podati podatkov oziroma
ovira pridobivanje leteh, se kaznuje z globo, ki znaša:
|
|
- za
posameznika 400 evrov, |
- za
samostojnega podjetnika posameznika in posameznika, ki samostojno
opravlja |
dejavnost
4000 evrov, |
- za pravno osebo
8000 evrov, če se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske
družbe, šteje za sredjo ali veliko gospodarsko družbo pa 12.000 evrov, |
- za odgovorno
osebo pravne osebe ali odgovorno osebo samostojnega podjetnika
|
posameznika in za odgovorno osebo v samoupravni lokalni skupnosti 800
evrov. |
|
|
|
22. člen
|
|
|
Kontrolo nad izvajanjem določil tega odloka opravlja Urad za občinsko inšpekcijo in redarstvo. |
|
|
VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
|
|
|
23. člen
|
|
|
V letu 2004 znaša mesečna vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Piran za zazidano stavbno zemljišče v višini 0,07 SIT/m2 ter za nezazidano stavbno zemljišče, na
katerem ni objekta ter je skladno z prostorskimi izvedbenimi akti na njem možna gradnja, v višini 0,0985 SIT/m2.
|
|
|
24. člen
|
|
|
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča Občine Piran (Uradne objave Primorskih novic Koper, št. 25/88, 37/91, 26/03).
|
|
|
25. člen
|
|
|
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se ga od 1. 1. 2004 dalje. |
|
|
Številka: 46200-1/98-2003
Piran, 11.12.2003
Županja Občine Piran
Vojka Štular, prof. |
|