Na podlagi 179. in 180. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/2003, 58/2003), 218. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02), 56. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97), 61. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS št. 18/84, 32/85 in 33/89), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 - odločba US RS, št. U-I-13/94-95, 45/94 - odločba US, RS št. U-I-144/94-18, 57/94, 14/95, 20/95 - odločba US, 63/95 - obvezna razlaga, 9/96 - odločba US, 44/96 - odločba US, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 12/99 - odločba US, 70/2000, 30/2002, 51/2002), 25.člena Zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/1983, SRS 36/1983, SRS 42/1985, SRS 2/1986, SRS 47/1987, SRS 5/1990, RS-stari 10/1991, RS/I 17/1991, RS 13/1993, RS 66/1993, RS 39/1996, RS 39/1996, RS 61/1996, RS 35/1997, RS 45/1997, RS 87/1997, RS 73/1998, RS 31/2000, RS 33/2000), Uredba o pridobivanju in posredovanju podatkov med organi javne uprave za potrebe upravnih postopkov (Uradni list RS, št. 38/2002), Uredba o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena (Uradni list RS, št. 33/2003) in 17. člena Statuta Občine Piran (Uradne objave Primorskih novic Koper, št. 10/99) je Občinski svet Občine Piran (Uradne objave Primorskih novic Koper, št.10/99 ) na 10. redni seji dne 11.12.2003 sprejel
O D L O K
 
 
O NADOMESTILU ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA V OBČINI PIRAN
 
 
I. SPLOŠNE DOLOČBE
 
1. člen
V občini Piran se za uporabo stavbnega zemljišča na območjih in pod pogoji, ki jih določa ta odlok, plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju: nadomestilo).
2. člen
 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Nadomestilo se plačuje za zazidano in nezazidano stavbno zemljišče. 
Za zazidano stavbno zemljišče se štejejo tista zemljišča, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture, in tista zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb in gradbeno inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture. Če določena stavba gradbene parcele še nima določene, se do njene določitve za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji takšna stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1,5, preostali del površine takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče. 
Za nezazidana stavbna zemljišča se štejejo tista zemljišča, za ki je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave, in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave.

Kot nezazidana stavbna zemljišča so določene tiste zemljiške parcele, za katere je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja določene vrste objekta iz prejšnjega odstavka tega člena, če je na njih zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter dostop na javno cesto.
Podrobneje so površine definirane z Zakonom o stavbnih zemljiščih ter Zakonom o graditvi objektov. Če je v katastru stavb podatek, da gre za več etažni objekt, se površina fundusa stavbe pomnoži s številom etaž.

Poslovna površina je čista tlorisna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom. Kot poslovna površina se štejejo tudi zunanje površine zemljišč namenjene poslovni dejavnosti. Za poslovne površine se po tem odloku štejejo tudi nepokrita  skladišča, interna parkirišča, delavnice na prostem, parkirišča trajnešega značaja, za katere se plačuje parkirnina ali najemnina, tržnice, trgovine na prostem, kioski,  gostinski vrtovi, sejmišča, kampi, teniška igrišča, zdravilišča in terme,  odprti bazeni in kopališča ter vse odprte športno-rekreativne površine namenjene pridobitni dejavnosti, bazne postaje mobilne telefonije, marine, pristanišča in pristaniške naprave, mandrači in druge manipulativne ter komunikacijske površine, infrastrukturni objekti, ki po predpisih niso objekti gospodarske javne infrastrukture in se jih točkuje po vrsti rabe oziroma namembnosti, kot to določa odlok. Sem ne spadajo objekti, ki imajo značaj mestne opreme.

Zgoraj navedene zunanje poslovne  površine se točkujejo po kriterijih za nezazidana stavbna zemljišča.  Zgoraj navedene zunanje poslovne površine se točkujejo po kriterijih za zazidana stavbna zemljišča, kolikor izpolnjujejo pogoje za zazidana stavbna zemljišča iz drugega odstavka 2. člena. Kolikor pa gre za nezazidana stavbna zemljišča, se slednja točkujejo kot taka.

Objekt gospodarske javne infrastrukture je tisti gradbeni inženirski objekt, ki tvori omrežje, ki služi določeni vrsti gospodarske javne službe državnega ali lokalnega pomena ali tvori omrežje, ki je v javno korist.

Javna infrastruktura so objekti in omrežja, ki so neposredno namenjeni izvajanju gospodarskih javnih služb na področju komunalnega in vodnega gospodarstva, varstva okolja, energetike, prometa in zvez, ter drugi objekti, če je tako določeno z zakonom ali z občinskim odlokom.
Javna infrastruktura so tudi komunalni objekti, katerih uporaba je pod enakimi pogoji namenjena vsem, kot so ulice, tržnice, igrišča, parkirišča, pokopališča, parki, zelenice, rekreacijske površine ter podobno.  
Javna infrastruktura so tudi komunalni objekti, katerih uporaba je pod enakimi pogoji namenjena vsem, kot so ulice, tržnice, igrišča, parkirišča, pokopališča, parki, zelenice, rekreacijske površine ter podobno, kolikor so v lasti države ali občine.

 
II. OBMOČJA, KJER SE PLAČUJE NADOMESTILO
 
3. člen
Območja stavbnih zemljišč iz zakona o stavbnih zemljiščih, na katerih se plačuje nadomestilo, so določena po kriterijih, ki upoštevajo lokacijske in druge prednosti posameznih stavbnih zemljišč. Ti kriteriji so:
- gostota javnih funkcij in poslovnih dejavnosti,  
  - dostopnost z javnimi prometnimi sredstvi,  
  - splošna opremljenost z infrastrukturo,  
  - ustrezna namenska raba po prostorskem dokumentu,  
  - izkoriščenost območja,  
  - degradacija urbanega območja,  
  - neuporaba stavbe,  
  - nivo vzdrževanja stavbe,  
  - strategija razvoja posamezníh območij ter  
  - naravnih značilnostih in lastnosti prostora.  
  Območja iz prvega odstavka so:  
 
I. območje
 
Stavbna zemljišča v gospodarsko pomembnejših središčih z razvito prometno, turistično in gospodarsko infrastrukturo v obalnem pasu od Bernardina, Portoroža in Lucije
 
II. območje
 
Stavbna zemljišča v gospodarsko pomembnejših lokalnih središčih z razvito prometno, turistično in gospodarsko infrastrukturo v obalnem pasu od Strunjana, Pacuga, Fiese ter dela Seče.
 
III. območje
 
Stavbna zemljišča v gospodarsko pomembnejših središčih z razvito prometno, turistično in gospodarsko infrastrukturo v priobalnem pasu od Pirana, Bernardina, Portoroža, Valete in Lucije.
 
IV. območje
 
Stavbna zemljišča v priobalnem pasu Strunjana, Fiese, Pacuga ter območje Seče in Parecaga.
 
V. območje
Stavbna zemljišča v manjših lokalnih naselij ob komunikacijskih in infrastrukturnih koridorjih: Sečovlje.
VI. območje
 
Stavbna zemljišča v lokalnih središčih, območja s srednje razvito prometno in gospodarsko infrastrukturo: Dragonja, Sv.Peter, Nova vas nad Dragonjo, Padna.
 
VII. območje
Druga stavbna zemljišča na območju občine Piran, ki so opremljena z vodovodnim, električnim in cestnim omrežjem.
VIII. območje
Historično mestno jedro Pirana.
IX. območje
Območja proizvodnih dejavnosti.
4. člen
 
Podrobnejše meje območij iz prejšnjega člena, na katerih se za uporabo stavbnega zemljišča plačuje nadomestilo, so razvidna iz grafičnih kart-katastrskih načrtov v merilu 1:25.000 in so sestavni del tega odloka.
 
 
Grafični prikazi območij po prvem odstavku tega člena so na vpogled pri občinskem upravnem organu, pristojnem za nadomestilo.
III. MERILA ZA DOLOČITEV VIŠINE NADOMESTILA
 
5. člen
 
Za določitev višine nadomestila se upoštevajo naslednja merila:
 
 
1. Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami ter možnost priključitve na te objekte in naprave,
 
 
2. lega in namembnost ter smotrna izkoriščenost stavbnega zemljišča,
 
 
3. izjemne ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka ter
 
 
4. merila za oprostitev plačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.
 
 
6. člen
Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi napravami individualne in kolektivne rabe in možnost priključitve na te naprave se ovrednoti z naslednjim številom točk:

Opremljenost s komunalno infrastrukturo
Število točk za stavbna zemljišča ter stavbe v skupinah iz 7. člena odloka
  1. Opremljenost s cestami oz. ulicami b c d e f, g i
  a. makadamska utrditev cestišča 10 7 4 12 7 4
  b. asfaltirana utrditev cestišča ali tlakovana ulica 15 10 7 17 10 7
  c. asfaltirana utrditev cestišč z vsaj enim hodnikom za pešce 20 12 10 22 12 10

 

d. sodobno urejene prometnice z robniki, obojestranskim hodnikom za pešce, zelenimi ločitvenimi pasovi oz. drevoredi ali kolesarsko stezo

25 15 12 27 15 12

e. območje umirjenega prometa in omejene hitrosti 30 17 15 30 17 15
               
  2. Opremljenost z javno rasvetljavo          

 

a. urejena javna razsvetljava v kabelski izvedbi (v oddaljenosti do 60m) 22 15 10 24 15 10
  b. urejena javna razsvetljava v prostozračni izvedbi (v oddaljenosti do 60m) 15 10 7 17 10 7
               
  3. Opremljenost s parkirišči          
  a. posebej urejena parkirišča in parkirne hiše (v radiu oddaljenosti do 200 m) 22 15 7 24 15 7
  b. parkiranje ob vozišču (v radiu oddaljenosti do 200 m) 10 7 5 12 7 5
               
  4. Opremljenost z zelenimi površinami          
  a. sodobno holtikulturno urejene zelenice (v radiu ali pasu oddaljenosti do 200 m) 15 10 5 17 10 5
  b. urejene zelenice z nasadi in grmičevjem (v radiu ali pasu oddaljenosti do 200 m) 10 7 3 12 7 3
               
  5. Opremljenost z rekreacijskimi površinami          
  a. urejeni športno-rekreacijski objekti v neposredni bližini (v radiu ali pasu oddaljenosti do 300 m) 15 10 5 17 10 5
  b. urejeni športno-rekreacijski objekti (v radiu ali pasu oddaljenosti do 700 m) 10 7 3 12 7 3
               
  6. Opremljenost z javnim potniškim prometom            

 

a. bližina postajališča za mestni promet (v radiu ali pasu oddaljenosti do  300 m) 22 15 7 24 15 7
  b. bližina postajališča za primestni ali medkrajevni promet (v radiu ali pasu oddaljenosti do  300 m) 10 7 5 12 7 5
  7. Opremljenost s fekalno kanalizacijo          
  a. ločen sistem fekalne kanalizacije 22 15 10 24 15 10
  b. mešan sistem fekalne kanalizacije 10 7 5 12 7 5
               
  8. Opremljenost z meteorno kanalizacijo          
  a. ločen sistem meteorne kanalizacije 22 15 10 24 15 10
  b. mešan sistem meteorne kanalizacije 10 7 5 12 7 5
               
  9. Opremljenost z vodovodom 20 12 7 22 12 7
               
  10. Opremljenost s hidrantno mrežo 20 12 7 22 12 7
               

 

-  a. v območju naselij,  v radiju ali pasu oddaljenosti do 200 m“ in se točkuje stavbe  v skupinah  iz 7. člena odloka  z naslednjim številom točk:  b: 20; c: 12; d:7; e:22; f,g:12 in i: 7.

-  b. izven naselij, v radiju ali pasu oddaljenosti do 100 m“ in se točkuje stavbe v skupinah iz 7. člena odloka z naslednjim številom točk:  b: 10; c: 7; d: 5;  e:12; f,g:7 in i: 5.

           
               
  11. Opremljenost z elektriko          
  a. elektroenergetsko omrežje v kabelski izvedbi 22 15 10 24 15 10
  b. elektroenergetsko omrežje v prostozračni izvedbi 15 10 7 17 10 7
               
  12. Opremljenost s telefonskim omrežjem          
  a. telefonsko omrežje v kabelski izvedbi 22 15 10 24 15 10
  b. telefonsko omrežje v prostozračni izvedbi 15 10 7 17 10 7
               
  13. Opremljenost s kabelskim omrežjem          
  a. kabelsko omrežje v kabelski izvedbi 15 10 7 17 10 7
  b. kabelsko omrežje v prostozračni izvedbi 7 5 3 9 5 2
               
  14. Opremljenost s toplovodnim omrežjem 25 20 15 27 20 15
               
  15. Opremljenost s plinovodom          
a. dimenzioniranim za kuhanje 12 10 5 14 10 5
b. dimenzioniranim za kuhanje in ogrevanje 20 15 10 22 15 10

Če je stanovanjska oziroma poslovna površina stavbe ali zemljišča priključena na posamezno komunalno infrastrukturo oziroma je možna izvedba priključka na komunalno infrastrukturo, se smatra, da je taka stanovanjska oziroma poslovna površina stavbe in zemljišča komunalno opremljena.

 

Možnost priključevanja za objekte, ki še niso priključeni, se presoja po 13. členu tega odloka. V primeru, ko se takšni objekti nahajajo v oddaljenosti, ki so večje, kot to določa 13. člen, se opremljenost s posamezno vrsto infrastrukture, na katero še niso priključeni, ne točkuje. Ko se takšen objekt kasneje priključi na posamezno komunalno infrastrukturo, se v točkovanju obračuna upošteva, kot da je objekt opremljen s posamezno komunalno infrastrukturo. V primerih, ko bi bila priključitev na posamezno vrsto komunalne infrastrukture možna, hišni priključek pa je potrebno zgraditi preko zemljišča, ki je last drugega lastnika, in ta ne  izda soglasja za izvedbo priključka objekta, se opremljenost prav tako ne točkuje do pridobitve soglasja in izgradnje komunalnega priključka oziroma do izgradnje komunalnega priključka po drugi trasi, če ta obstaja.

 
 
V primeru kulturnih ter zgodovinskih stavb, objektov ali delov stavb in objektov ter njihovih pripadajočih delov iz a. skupine 7. člena tega odloka, se v izračun števila točk za opremljenost zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami ter možnost priključitve na te objekte in naprave prevzame skupna vrednost točk, sešteta iz vrednosti posamezne klasifikacijske skupine stavbe, objekta ali dela stavbe in objekta.
 
Grafični prikazi opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalnimi objekti in napravami so izdelani na preglednih kartah v merilu 1:25.000. Pregledne karte in računalniški prikaz komunalne in druge opremljenosti so na vpogled pri občinskem upravnem organu, pristojnem za nadomestilo.
 
7. člen
 
Stavbe, objekti ali deli stavb in objektov ter njihovih pripadajočih delov ter stavbna zemljišča na območjih iz 3. člena odloka se glede na namembnost klasificirajo v naslednje skupine:
 

a) Stavbna zemljišča kulturnih ter zgodovinskih stavb in spomenikov v varovanih območjih ter kulturne in zgodovinske stavbe in spomeniki izven varovanih območij, razglašeni skladno z odlokom o razglastitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Piran (Uradne objave Primorskih novic Koper, št. 26/83).
 

 

b) Stavbna zemljišča stanovanjskih stavb, objektov ali delov stavb in objektov ter njihovih pripadajočih delov; enostanovanjska stavba, dvostanovanjska stavba, nizkoetažna večstanovanjska stavba, visokoetažna večstanovanjska stavba, kmetijske stavbe in shrambe (hlev, konjušnica, kokošnjak, garaža za kmetijsko mehanizacijo, pomožni kmetijski objekti, rastlinjak ter vsi pomožni prostori, namenjeni stanovanjski rabi, ki so vidni iz prostorskih podatkov in za katere ni nujno, da so zidani (klet, shrambe, drvarnice, nadstreški, terase, individualni bazeni, individualna igrišča ipd.)
 
 
c) Stavbna zemljišča industrijskih stavb, objektov ali delov stavb in objektov ter njihovih pripadajočih delov in skladišč; lahka predelovalna industrija (električni ter elektronski artikli, pohištvo, tekstil in druge delavnice), težka predelovalna industrija (transportna oprema, predelava jekla, montažni obrati, tovarne ter proizvodne delavnice), živilsko pridelovalna ter predelovalna industrija (predelovalna in distribucijska industrija), skladišča ter skladiščno manipulacijske površine (skladišče, distribucijsko skladišče, nepokrita skladiščna površina, silosi za žito, cement ter preostalo posušeno blago, hladilnice ter druga specializirana skladišča), kemični ter naftnopredelovalni obrati, rudniki ter naprave za eksploatacijo naravnih bogastev in ladjedelnice.
 
d) Stavbna zemljišča stavb in objektov za trgovino na debelo in drobno ali deli stavb in objektov ter njihovi pripadajoči deli; maloprodaja potrošniškega blaga (trgovina z živili, gospodinjski izdelki, pisarniški material, izdelki za šport in prosti čas, tekstil), osebne storitve (frizerski salon, negovalno lepotilni salon, okulist), trgovina na debelo ter komercialno industrijska maloprodaja (trgovina na debelo z živili, potrošniško, komercialno in industrijsko blago), živilske storitve (trgovina, vogalna prodajalna), avtomobilske storitve (bencinski servisi, avtomobilski saloni in servisi, servisna garaža, avto odpad, parkirna hiša oz. prostor).

 

e) Stavbna zemljišča turistično-gostinskih stavb in objektov ali delov stavb in objektov ter njihovih pripadajočih delov: hotelske stavbe (hoteli, moteli, gostilne, penzioni, apartmaji, kazino ter vse poslovne stavbe, katerih namen gradnje so bili apartmaji ali enote za začasno nastanitev in katerih namen gradnje ni bila stanovanjska raba), stavbe za kratkotrajno namestitev (počitniški domovi, bungalovi, avtokampi) ter stavbe za nudenje gostinskih storitev (restavracije, bari, objekti za nudenje hitre prehrane, zdravilišča, terme).

 
f) Stavbna zemljišča poslovnih stavb in objektov ali delov stavb in objektov ter njihovih pripadajočih delov; poslovne pisarne (računovodsko-finančne, svetovalne pisarne in odvetniške pisarne), pisarne za servisiranje potrošnikov (finančne storitve, potovalne ter preostale turistične storitve), pisarne korporacijskih podjetij ter upravne stavbe (pisarne lokalne ter krajevne skupnosti, državno upravne pisarne, sodišča, parlament) ter vsi drugi prostori namenjeni servisiranju potrošnikov (avtomehanične, mizarske, elektro delavnice ipd.)
g) Stavbna zemljišča javnih stavb in objektov ali delov stavb in objektov ter njihovih pripadajočih delov; stavbe za razvredrilo (gledališče, opera ter koncertna hiša), muzeji in knjižnice, izobraževalno raziskovalne ustanove, bolnišnice ter zdravstveni domovi, družbena prebivališča (dom za ostarele, študentski dom, dom za brezdomce in sirotišnica).
 
 
h) Stavbna zemljišča javnih gospodarskih infrastruktur; omrežje želežniškega in cestnega prometa, komunalni vodi in naprave, letališka steza, pomol ter pristaniški dok.
 
i) Stavbna zemljišča športno rekreacijskih stavb, objektov ali delov stavb in objektov ter njihovih pripadajočih delov in športno rekreacijske površine.
 
 
j) Stavbna zemljišča vojaških in sakralnih stavb ter stavb diplomatskih in konzularnih predstavništev.
 
Glede na lego in namembnost se stavbe oz. objekti ali deli stavb in objektov ter njihovih pripadajočih delov ter stavbna zemljišča točkujejo z naslednjim številom točk:

NAMEMBNOST
OBMOČJA
 
 
I.
II.
III.
IV.
V.
VI.
VII.
VIII.
IX.

a) Kulturne ter zgodovinske stavbe:
-40
-35
-30
-25
-20
-15
-10
-35
-35
  b) Stanovanjske stavbe:
40
35
30
25
20
15
10
35
35

 

c) Industrijske stavbe in skladišča:
1000
480
450
430
200
160
150
250
220
  d) Stavbe za trgovino na debelo in drobno:
250
240
200
30
25
15
15
15
300
  e) Turistično gostinske stavbe:
275
260
225
215
200
190
150
250
220
  f) Poslovne stavbe:
170
150
130
80
40
40
40
40
220
  g) Javne stavbe:
170
150
130
80
40
40
40
40
220
  h) Javna gospodarska infrastruktura:
0
0
0
0
0
0
0
0
0
  i) Športno rekreacijske stavbe in objekti:
100
75
50
25
0
0
0
0
0
  j) Vojaške in sakralne stavbe ter stavbe diplomatskih in konzularnih predstavništev:
0
0
0
0
0
0
0
0
0

8. člen
Nivo vzdrževanja stavb, objektov ali delov stavb in objektov ter njihovih pripadajočih delov se točkuje s sledečo višino točk:

NIVO VZDRŽEVANJA
OBMOČJA
 
 
I.
II.
III.
IV.
V.
VI.
VII.
VIII.
IX.

 

Neprimerni nivo vzdrževanja okolice objekta
450
130
110
90
70
60
50
150
150
  Neprimerni nivo vzdrževanja stavbe
 450
130
110
90
70
60
50
150
150
 

Neprimerni nivo vzdrževanja nezazidanih stavbnih zemljišč“    z naslednjim točkovanjem

450 130 110 90 70 60 50 150 150

Za primeren nivo vzdrževanja stavbe se šteje, da je stavba ter njen pripadajoči del stavbe oz. objekt primerno vzdrževan, če je zunanji videz stavbe ter pripadajoči del stavbe oz. objekt urejen z neodpadajočim ometom ter vzdrževanimi vrati, okni in streho.

 

Za neprimeren nivo vzdrževanja se šteje, da je stavba ter njen pripadajoči del stavbe oz. objekt neprimerno vzdrževan, če je njegov zunanji videz neurejen z odpadajočim in nevzdrževanim ometom, propadajočimi in nevzdrževanimi vrati in okni ali poškodovano streho ter poškodovanimi žlebovi  ali vertikalnimi  odtoki.
 
 
Za odpadajoči omet se smatra vidnejša posamezna globinska poškodba fasade, površinsko manjkajoča ali poškodovana fasada v površini, večji od 0,1 m2, ter površinsko odpadajoča barva fasade v površini, večji od 1 m2. Prav tako se za poškodovano fasado šteje okrušen vogal stavbe v dolžini, večji od 0,1 m2. Za poškodovane žlebove ter vertikalne  odtoke se šteje, kadar so ti poškodovani z udrtinami, zarjaveli ali preluknjani oziroma nepritrjeni visijo s streh. Za poškodovano streho se šteje streha objekta, kjer kritina ali posamezni deli visijo preko roba strehe, ki ga omejuje strešni žleb, če ta obstaja ali pa visi preko konstrukcijskega roba – zaključka strehe za več kot 1 dolžine posameznega pokrivnega elementa oziroma je ta previs večji za 15 cm preko konstrukcijskega roba strehe ali takšen previs ni predpisan z ustreznimi tehničnimi standardi ali normativi.
 
Za neprimerni nivo vzdrževanja okolice objekta oziroma nezazidanega stavbnega zemljišča parcele se šteje, da je parcela objekta ali pripadajoče zemljišče k stavbi, neprimerno vzdrževano, če se na tem zemljišču nahajajo porušene ali razpadajoče ograje oz. zidovi, zaraščeno zemljišče ali drevesa z robidovjem ali drugim rastlinjem, razmetane smeti ali posamezni kosovni odpadki po zemljišču itd.
Vse dokler pristojni občinski organ za nadomestilo ne zabeleži podatkov o stopnji vzdrževanja, se v izračun odmere ne prevzema nobena vrednost iz tabele.
 
 
9. člen

Kolikor občinski organ pristojen za nadomestilo ugotovi, da za posamezno stavbo ali objekt oziroma del stavbe ali objekta ter njihovih pripadajočih delov, v katastru ni zavedenega podatka o rabi stavbe ali objekta v skladu s prostorskimi izvedbenimi akti, ali ta podatek ni v skladu z izdanim gradbenim dovoljenjem oziroma lastnik ali uporabnik ni izvršil prijave stalnega bivališča fizične osebe ali prijave sedeža pravne osebe, se smatra, da se stavba ali objekt ne koristi v skladu s prostorskimi izvedbenimi akti oziroma izdanim gradbenim dovoljenjem. Vse dokler lastnik ali uporabnik stavbe ali objekta ne prične uporabljati objekt v skladu s prostorskimi izvedbenimi akti oziroma z izdanim gradbenim dovoljenjem, se v seštevek točk vključijo tudi točke iz tega člena odloka. Novo nastalo stanje se upošteva pri odmeri nadomestila za naslednje leto od leta evidentiranja spremembe.

 

Če je dejanska raba stavbe ali objekta oziroma dela stavbe ali objekta v nasprotju z rabo, določeno v prostorsko izvedbenem aktu ali v nasprotju z rabo, opredeljeno v gradbenem dovoljenju, na podlagi katerega je bila stavba ali objekt zgrajena, se šteje, da se stavba ali objekt oziroma del stavbe ali objekta ne koristi v skladu s prostorskim izvedbenim aktom oziroma izdanim gradbenim objektom. V tem primeru se v seštevek točk vključijo tudi točke iz tega člena odloka.

 
 
Nekoriščenje oz. neuporaba stanovanjskih stavb ter neobratovanje nestanovanjskih stavb in objektov se točkuje s sledečo višino točk:

OBMOČJA
 
I.
II.
III.
IV.
V.
VI.
VII.
VIII.
IX.
a) Nestanovanjske stavbe in objekti
500
450
450
350
300
250
250
500
500
b) Stanovanjske stavbe in objekti
500
450
450
350
300
250
250
500
500

v
Za koriščenje stanovanjske stavbe se smatra če je na stanovanjsko stavbo ali objekt za bivanje, prijavljena pravno in opravilno sposobna fizična oseba.

Za koriščenje nestanovanjske stavbe ali objektov se šteje če stavba ali objekt dnevno ali sezonsko obratuje ali je v uporabi oziroma, če je v objektu prijavljen sedež izvajanja gospodarske dejavnosti.
 

Vse dokler pristojni občinski organ za nadomestilo ne zabeleži podatke o koriščenju stanovanjskih in nestanovanjskih stavb in objektov, se v izračunu odmere ne upošteva točk iz tega člena.
10. člen
Urbani obremenitveni vpliv na okolico ter degradacija urbanega prostora se določajo s sledečim številom točk:

Oddaljenost centroida stavbe od cestnega telesa
 
Do 70 m
Od 70 do 100 m
Nad 100 m
1) Vpliv cestne infrastrukture
 
 
a) Avtocesta
-30
-15
0
b) Glavna cesta I. reda
-20
-12
0
c) Glavna cesta II. reda
-15
- 7
0
 

d) Vpliv daljnovodov od 20 KV dalje, ki se točkuje v oddaljenosti do 70 m z 10 točkami. Točkovanje  od 70 m do 100 m je 0 ter nad 100 m je 0

Oddaljenost od centroida stavbe
 
Do  100 m
Od 100 do 300 m
Nad  300 m
2) Vpliv turističnih in gostinskih objektov ter študentskih domov v starem mestnem jedru Pirana in izven tega območja
- 25
-15
0
Oddaljenost centroida stavbe od meje območja
Do 100 m
Od 100 m do
300 m
Nad 300 m
3) Vpliv območja letališča, deponija odpadkov ter čistilne naprave
- 25
-15
0

Urbani obremenitveni vpliv na okolico ter degradacija urbanega prostora se določa in upošteva samo za stanovanjske objekte. V primeru da je stavbno zemljišče na meji med conama, se takšno stavbno zemljišče uvršča v cono, ki je ugodnejša za zavezanca.
 
 
Grafični prikaz con je izdelan na pregledni karti v merilu 1:25.000 in je sestavni del tega odloka. Pregledna karta in računalniški prikaz con sta na vpogled pri občinskem upravnem organu, pristojnem za nadomestilo.
 
11. člen
Smotrna izkoriščenost zazidanega stavbnega zemljišča se meri s faktorjem izkoriščenosti zemljišča od centroida stavbe in se točkuje z naslednjim številom točk:

Sku-pina Prebivalcev/ha
FAKTOR IZKORIŠČENOSTI ZEMLJIŠČA (FIZ)

OBMOČJA
 
 
 
I.
II.
III.
IV.
V.
VI.
VII.
VIII.
IX.
1
do 70
0,2
150
125
100
50
25
20
10
140
150
2
70 - 200
0,4
100
75
50
25
18
15
7
95
100
3
200 - 250
0,6
50
40
25
18
13
10
5
40
50
4
nad 250
0,8
25
15
13
10
8
5
3
20
25
5
Nestanovanjski objekti in območja
nad 1,0
250
225
200
175
150
125
100
250
75

1. skupina: pretežno enodružinska stanovanjska gradnja (prostostoječe in strnjene vrstne hiše različne etažnosti) do 70 preb./ha
faktor izkoriščenosti (FIZ) 0,2
2. skupina: strnjeni nizi vrstnih hiš kompaktne strnjene zidave stanovanjskih hiš, blokovna zazidava nižjih gabaritov (P+M+2, P+M+3 oz. etažnosti od 4 do 5 etaž) 70 - 200 preb./ha
FIZ 0,4
3. skupina: pretežno blokovna zazidava gabaritov P+M+4 (6 etaž) ter posamični objekti višjih gabaritov, ki so v manjšini 200 - 250 preb./ha,
FIZ 0,6
4. skupina: pretežno objekti P+M+5 ( 7 etaž ) in višji nad 250 preb./ha, FIZ 0,8
5. skupina: Nestanovanjski objekti in območja FIZ nad 1,0

Grafični prikaz območij faktorja izkoriščenosti zemljišča je izdelan na pregledni karti v merilu 1:25.000 in je sestavni del tega odloka.
 
Pregledna karta in računalniški prikaz območij faktorja izkoriščenosti zemljišča sta na vpogled pri občinskem upravnem organu, pristojnem za nadomestilo.
 
 
12. člen
 
Pri stavbnem zemljišču nestanovanjskih stavb in objektov se za uporabo stavbnega zemljišča za I., II., III., IV. in VIII. območje upoštevajo izjemne ugodnosti v zvezi z možnostjo pridobivanja dohodka, ki je posledica izjemno ugodnih lokacij stavbnega zemljišča.
 
Izjemno ugodne lokacije so:
 
  1. Obalni pas od Pirana, Bernardina, Portoroža in Lucije - območje I,
 
  1. Obalni pas od Pirana, Fiese do Strunjana ter obalni pas Seče - območje II,
 
  1. Priobalni pas od Pirana, Bernardina, Portoroža in Lucije - območje III,
 
  1. Priobalni pas od Pirana, Fiese do Strunjana ter priobalni pas Seče in Parecega-območje IV,
 
  1. Obalni objekti v starem mestnem jedru, ki so frontno obrnjeni k morju.
 
Dodatne točke za vrednotenje nadomestila na izjemno ugodnih lokacijah se obračunajo za I., II., III., IV. in VIII. območje za vrste stavb iz skupin:
 

VRSTA DEJAVNOSTI
A
B
C
D
E
1. Skupina c. iz 7. člena
250
200
175
150
250
2. Skupina d. iz 7. člena
250
200
175
100
200
3. Skupina e. iz 7. člena
500
200
200
100
300
4. Skupina f. iz 7. člena
75
50
35
20
150
5. Skupina i. iz 7. člena
60
40
20
10
150

Grafični prikaz območij izjemne ugodnosti lokacije je izdelan na pregledni karti v merilu 1:25.000 in je sestavni del tega odloka.
 
 
Pregledna karta in računalniški prikaz območij izjemne ugodnosti lokacije sta na vpogled pri občinskem upravnem organu, pristojnem za nadomestilo.
 
 
13. člen
 
Glede na razvojno stopnjo stavbnega zemljišča se za nezazidana stavbna zemljišča, določena v 3. členu tega odloka, določa sledeče število točk:
 

 

RAZVOJNA STOPNJA STAVBNEGA ZEMLJIŠČA 

OBMOČJA

 

I

II

III

IV

V

VI

VII

VIII

IX

a) Parcele namenjene gradnji stavb ter druga poselitvena območja določena v Prostorsko ureditvenih pogojih – PUP ali Občinskem prostorskem načrtu – OPN.  

 

60

 

48

 

36

 

30

 

24

 

18

 

12

 

60

 

 60

b) Parcele namenjene gradnji na podlagi sprejetega PIN (Zazidalni načrt – ZN, Ureditveni načrt – UN, Lokacijski načrt – LN), Občinskega lokacijskega načrta – OLN ali Občinskega podrobnega prostorskega načrta – OPPN

120

90

78

60

48

30

18

120

120

c) Komunalno opremljeno zemljišče

300

270

240

210

120

90

60

300

300

     

 

Občina Piran  z občinskim prostorskim načrtom oziroma ali občinskim podrobnim prostorskim načrtom določa, ki objekte ter omrežja komunalne infrastrukture je potrebno oz. možno zgraditi na posameznih ureditvenih območjih. Šteje se, da je zemljišče komunalno opremljeno, ko je komunalna infrastruktura, ki zagotavlja najmanj oskrbo s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter dostop na javno cesto, zgrajena in predana v upravljanje izvajalcu javne službe.
 
Šteje se, da je zagotovljeno priključevanje na komunalno omrežje ter njihova raba, kadar je podana možnost priključitve, in sicer:
 
  • na kanalizacijsko omrežje v razdalji do 70 m od roba parcele,
 
  • na vodovodno omrežje v razdalji do 90 m od roba parcele,
 
  • na električno omrežje v razdalji do 100 m od roba parcele.
 
od parcelne meje gradbene parcele ali stavbnega zemljišča na katerem stoji ali je predvidena gradnja objekta.
Za izpolnitev pogoja priključevanja morajo biti izpolnjeni vsi trije podani pogoji iz tretjega odstavka tega člena.
 
 
V primeru nejasnosti o možnostih priključitve na komunalno omrežje upravljalci komunalne infrastrukture s projektnimi pogoji določajo možnost priključitve na komunalno omrežje.
 

 

Odstranjevanje odpadkov je zagotovljeno za celotno območje občine.  

 

Šteje se, da ima parcela dostop na javno cesto, če je v prostoru možno zagotoviti dostop med stavbnim zemljiščem in javno cesto, ne glede na lastništvo parcel, ki ležijo med stavbnim zemljiščem in javno cesto  
 
Vse dokler pristojni organ ne pridobi podatkov o možni priključitvi na komunalno infrastrukturo, se v izračun odmere prevzame nižja razvojna stopnja stavbnega zemljišča.
 

Vse dokler zavezanec ne pridobi uporabno dovoljenje, se vrši odmera za nezazidano stavbno zemljišče, pri čemer se vsako leto odmera poveča za 10% vrednosti predhodne odmere. Povečanje odmere se vrši z 10% povečanjem števila točk za odmero nadomestila.
 
IV. ZAVEZANCI PLAČILA
 
14. člen
Zavezanci plačila nadomestila so dejanski lastniki zemljišč, stavbe ali dela stavbe in objekta oziroma pogodbeno zavezani uporabniki.
 
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se obračunava ne glede na to, ali je stavbno zemljišče v uporabi ali ne, pri čemer se pri obračunu nadomestila upošteva namembnost, določena v skladu s prostorskoizvedbenimi akti.
 
Plačilna obveznost plačila nadomestila nastane takrat, ko je sklenjena pogodba o prodaji, najemu, zakupu ali služnosti.
 
V. OPROSTITEV PLAČILA NADOMESTILA
 
15. člen
  Nadomestilo se ne plačuje v primerih, določenim z zakonom.  
 

Javna podjetja in zavodi s področja družbenih dejavnosti, katerih ustanoviteljica je Občina Piran ter krajevne skupnosti za prostore, ki jih sami uporabljajo za izvajanje svoje dejavnosti, niso zavezanci plačila nadomestila za te prostore.

Javna podjetja, zavodi in krajevne skupnosti so dolžni k plačilu nadomestila zavezati najemnike prostorov, z najemno pogodbo.

 
 
Zavezanci so lahko oproščeni plačila nadomestila za določen čas v naslednjih primerih:
 

 

- na zahtevo zavezanca, ki je kupil novo stanovanje kot posamezen del stavbe ali zgradil, dozidal ali nadzidal družinsko stanovanjsko hišo, če je v ceni stanovanja oziroma družinske stanovanjske hiše ali neposredno plačal stroške za urejanje stavbnega zemljišča po določbah zakona (za dobo pet let). Zavezanci so lahko oproščeni plačila nadomestila za čas dozidave ali nadzidave objekta le za del dozidanega ali nadzidanega objekta,
 
- če zavezanec prejema denarni dodatek po predpisih o socialnem varstvu (za dobo enega leta). Zavezanec je lahko oproščen plačila le dvakrat zapored. Za ponovno oprostitev lahko zaprosi šele po preteku treh let, od datuma prenehanja zadnje oprostitve,
 
 
- zaradi elementarnih in drugih nezgod (za dobo enega leta) z možnostjo podaljšanja še za eno leto.
 

 

O oprostitvi letnega plačila nadomestila na podlagi zahtevka zavezanca v primerih iz tretjega odstavka tega člena, odloča občinska uprava.  
 
Turistične površine, ki so namenjene kopališčem, za ki se ne obračunava vstopnina so oproščene plačila nadomestila.
 
 
O morebitnih drugih oprostitvah plačila nadomestila odloča Občinski svet občine Piran na predlog župana.
 

 

Pri zgoraj navedenih primerih so zavezanci lahko oproščeni plačila nadomestila delno ali v celoti. Oprostitev določi Občinski svet na predlog župana.
 

 

Morebitne oprostitve plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki jih sprejme občinski svet, se lahko sprejme le za koledarsko leto in s potekom tega koledarskega leta prenehajo veljati, z izjemo oprostitev iz tretjega odstavka tega člena.

 
 
16. člen
Zavezanci lahko uveljavljajo dodatne olajšave za določen čas v naslednjih primerih:
- če se pri gradnji objekta upošteva značaj lokalnega graditeljstva ali če se obnavlja obstoječi objekt skladno s smernicami in soglasji pristojne spomeniške službe (staro mestno jedro, vasi in zaselki ter spomeniško zaščiteni objekti) in gradi ali adaptira objekte v skladu z lokalno tradicijo graditeljstva (mnenje o temu izda pristojna občinska strokovna služba-Urad za okolje in prostor) v višini 50 točk ter
 

 

- če zavezanec uporablja alternativne vire energije za pridobivanje energije, ogrevanje ali pripravo tople vode (sončna, vetrna, geotermalna itd.) v višini 50 točk za posamezen alternativni vir energije. V primeru nejasnosti se mnenje o temu pridobi od službe Republike Slovenije, ki je pristojna za podajanje certifikata o varčni rabi energije oziroma varčevanju z energijo, to je Agencija za učinkovito rabo energije.
 
 
Višina točk iz tega člena odloka se odbije od skupnega števila dobljenih točk za odmero nadomestila.
 
 
Zavezanec lahko uveljavlja olajšave iz tega člena na lastno pobudo, vendar najdlje za dobo petih let z možnostjo enkratnega podaljšanja.
 

 

O olajšavah odloča občinska uprava.  
 
Vse dokler pristojni občinski organ za nadomestilo ne zabeleži podatkov iz tega člena odloka, se v izračun odmere ne prevzema nobena vrednost.
VI. DOLOČANJE VIŠINE NADOMESTILA  
17. člen
 
Mesečna višina nadomestila po merilih iz 6., 7., 8., 9., 10., 11., 12., 13. in 16. člena tega odloka se določi ločeno za zazidano ter nezazidano stavbno zemljišče, pri čemer se uporabljajo sledeče oznake:
 
(Onusz(NSTZ))... Odmera za nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča,
 
Onusz(ZSTZ)... Odmera za nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča,
 
VT(ZSTZ)... Višina točke za zazidano stavbno zemljišče,
 
VT(NZST)... Višina točke za nezazidano stavbno zemljišče,
 
Št.To... Število točk, ki se seštejejo iz tabel 6., 7., 8., 9., 10., 11., 12., 13. in 16. člena,
 
Po(NSTZ)... Površina nezazidanega stavbnega zemljišča,
 
Po(Ob)... Površina stanovanjskega ali poslovnega objekta,
 
Po(GrPa)... Površina gradbene parcele.
 
Mesečna višina nadomestila za zazidano stavbno zemljišče (Onusz(ZSTZ)) se določa tako, da se skupno število (Št.To) točk iz 6., 7., 8., 9., 10., 11., 12. in 16. člena tega odloka pomnoži z vrednostjo točke za zazidano stavbno zemljišče (VT(ZSTZ)) ter površino stanovanjskega ali poslovnega objekta (Po(Ob)). Mesečni izračun nadomestila za uporabo zazidanega stavbega zemljišča se določa po sledeči enačbi:
 
Onusz(ZSTZ) = (Št.To) x (VT(ZSTZ)) x (Po(Ob))
 
Posamezno stavbo, objekt ali del stavbe in objekta ter njihovih pripadajočih delov je potrebno uvrstiti v posamezno skupino iz 7. člena tega odloka.
 
Za stavbe, ki vsebujejo objekte ali dele objektov in stavb iz različnih klasifikacijskih skupin iz 7. člena tega odloka, se za vsak objekt ali del objekta in stavbe posebej določa število točk za odmero nadomestila.
 
V primeru kulturnih ter zgodovinskih stavb, objektov ali delov stavb in objektov ter njihovih pripadajočih delov iz a. skupine 7. člena tega odloka se v izračun števila točk prevzame skupna vrednost točk, sešteta iz vrednosti posamezne klasifikacijske skupine stavbe, objekta ali dela stavbe in objekta ter vrednosti iz klasifikacijske skupine kulturnih ter zgodovinskih stavb.
 
Vse dokler pristojni občinski organ za nadomestilo ne evidentira podatke o površinah prostorov, kateri se namenjajo za turistično prenočitvene dejavnosti sobodajalcev, se določa velikost za tako namenjene prostore v 30% velikosti celotne površine stanovanjskega objekta sobodajalca.
 
Mesečna višina nadomestila nezazidanega stavbnega zemljišče se določa tako, da se število točk (Št.To) iz 13. člena pomnoži z zavezančevo površino nezazidanega stavbnega zemljišča (Po(NSTZ)) in z vrednostjo točke za izračun nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče (VT(NZST)) po enačbi;
 
Onusz(NSTZ) = Št.To. x Po(NZST) x VT(NZST).

 

Površino nezazidanega stavbnega zemljišče, na katerem ni objekta ter je skladno z prostorskimi zvedbenimi akti na njem možna gradnja, se določa v skladu s sprejetimi izvedbenimi akti. Ugotovitev o možnosti oz. nemožnosti gradnje izvede pristojen občinski organ za urejanje prostora. V sledečem postopku za formiranje gradbene parcele, na kateri je možna gradnja, se lahko zemljiške parcele združujejo ali razdružujejo, pri čemer lastniška razdrobljenost parcel ni omejujoči element pri postopku ugotovitve o možnosti gradnje na nezazidanem stavbnem zemljišču.
 
Na kompleksnejših ter zaokroženih zaprtih območjih, znotraj kiga je več zavezancev ali več različnih tipov objektov, klasificiranih v skupine iz 7. člena tega odloka, se odmera nadomestila za zazidano stavbno zemljišče izvaja za posamezen objekt. Če gradbena parcela še ni določena, se za posamezno stavbo določa površina gradbene parcele s površino stavbišča, pomnoženega s faktorjem 1,5. Če tako predruga zemljišča, ni možno razvrstiti v posamezno skupino iz 2. ter 7. člena tega odloka, se taka zemljišča obravnavajo kot nezazidana stavbna zemljišča.
 
 
18. člen

 

Vrednost točke za izračun nadomestila na območju občine Piran določi do konca leta za naslednje leto občinski svet na predlog župana ter je različna za zazidano in nezazidano stavbno zemljišče. Če ni bilo mogoče določiti vrednost točke, se za izračun uporablja, revalorizirana zadnje določena vrednost točke.
 
 
Vrednost točke se enkrat letno revalorizira na zadnji dan koledarskega leta z indeksom rasti cen na drobno, ki ga objavi Statistični urad Republike Slovenije.
 

Občinski svet občine Piran lahko v skladu z razvojnimi programi določa za posamezna pomembna razvojna območja v občini Piran ločeno višino točke za nezazidano stavbno zemljišče, na katerem ni objekta ter je skladno s prostorskim-izvedbenimi akti na njem možna gradnja. Za objekte, kateri so realizirani v skladu s prostorsko izvedbenim aktom, tako določena višina točke za nezazidno stavbno zemljišče preneha veljati z pridobitvijo uporabnega dovoljenja ter prične veljati vrednost točke za zazidano stavbno zemljišče v občini Piran.
19. člen
 
Za izračun nadomestila se uporabljajo uradni podatki in evidence.
 
 
Občinski upravni organ, pristojen za opravljanje strokovnih nalog v zvezi z nadomestilom, je dolžan zbirati in preverjati podatke iz prejšnjih odstavkov.

 

Zavezanec za nadomestilo je dolžan v roku 15. dni od nastale spremembe obvestiti pristojni občinski organ za opravljanje strokovnih nalog v zvezi z nadomestilom, glede novonastale spremembe, ki vpliva na odmero nadomestila. Če zavezanec ne javi spremembe, občinski upravni organ uporabi razpoložljive podatke iz javnih evidenc.

V primeru, da pridobljeni podatki za odmero nadomestila niso skladni z evidencami in registri podatkov, s katerimi razpolaga občinska uprava, se zaradi uskladitve podatkov za odmero opravi ogled na terenu. Če zavezanec po predhodnem pozivu po dostavi podatkov za odmero ne dovoli vstopa in ogleda objekta, se izračun nadomestila opravi na podlagi ocene.

V primeru, da pridobljeni podatki za odmero nadomestila niso skladni z evidencami in registri podatkov, s katerimi razpolaga občinska uprava, ali z dokumentarnim gradivom občine, se zaradi uskladitve podatkov za odmero opravi ogled na terenu. Če zavezanec po predhodnem pozivu po dostavi podatkov za odmero ne dovoli vstopa in ogleda objekta, se izračun nadomestila opravi na podlagi ocene.

 
 
20. člen
 
Pristojni upravni organ izda zavezancem odločbe o odmeri nadomestila in določi mesečne za pravne osebe ter trimesečne zneske za fizične osebe na podlagi vrednosti točke in meril za izračun nadomestila po tem odloku.
 
Postopek za odmero in izterjavo nadomestila se izvaja po določbah Zakona o davčnem postopku.
 
VII. DOLOČBA O PREKRŠKIH
 

 

21. člen
 

Če zavezanec v prijavi izkaže neresnične podatke ali noče podati podatkov oziroma  ovira pridobivanje leteh, se kaznuje z globo, ki znaša:

 

 -  za  posameznika 400 evrov,

 -  za samostojnega podjetnika posameznika  in posameznika, ki samostojno opravlja

         dejavnost 4000 evrov,

-  za pravno osebo 8000 evrov, če se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske          družbe, šteje za sredjo ali veliko gospodarsko družbo pa 12.000 evrov,

-   za odgovorno osebo pravne osebe ali odgovorno osebo samostojnega podjetnika

         posameznika in za odgovorno osebo v samoupravni lokalni skupnosti 800 evrov.

 
 
22. člen
 

Kontrolo nad izvajanjem določil tega odloka opravlja Urad za občinsko inšpekcijo in redarstvo.

 
VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
 
23. člen

 

V letu 2004 znaša mesečna vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Piran za zazidano stavbno zemljišče v višini 0,07 SIT/m2 ter za nezazidano stavbno zemljišče, na katerem ni objekta ter je skladno z prostorskimi izvedbenimi akti na njem možna gradnja, v višini 0,0985 SIT/m2.
 
24. člen
 
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča Občine Piran (Uradne objave Primorskih novic Koper, št. 25/88, 37/91, 26/03).
 
25. člen
  Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se ga od 1. 1. 2004 dalje.

Številka: 46200-1/98-2003
Piran, 11.12.2003
Županja Občine Piran
Vojka Štular, prof.
 
   

 

Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Piran (Uradne objave Primorske novice, št. 1/2009) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

 
11. člen
 

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah Primorskih novic, uporablja pa se od 1.1.2009 dalje.

   

 

Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Piran (Uradne objave Primorske novice, št. 8/2010) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

 
3. člen
  Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah Primorskih novic, uporablja pa se od 1.5.2010 dalje.  
     

 

Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Piran (Uradni list Republike Slovenije, št. 10/2012) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

 
     

 

5. člen

 
  Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.  
     

Odlok spremembah in dopolnitvah Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Piran (Uradni list Republike Slovenije, št. 105/2015) vsebuje nasledn jo prehodno in končno določbo:

 
     

8. člen

 
  Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.