Na podlagi 36. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. 1. RS 72/93 in 6/94) ter 83. in 85. člena Statuta občine Kranjska Gora, je občinski svet občine Kranjska Gora na svoji 5. redni seji dne 24.4.1995 sprejel

POSLOVNIK

OBČINSKEGA SVETA KRANJSKA GORA

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Ta poslovnik ureja konstituiranje in delo sveta in njegovih organov, pravice in dolžnosti članov občinskega sveta in župana, ter postopke za sprejem aktov.

Organi in druga delovna telesa sveta delajo po določbah tega poslovnika, v kolikor v skladu s tem poslovnikom ne sprejmejo svojega poslovnika, oziroma to ni določeno s posebnimi odloki.

2. člen

Svet opravlja zadeve iz svoje pristojnosti na sejah sveta in sejah drugih delovnih teles sveta.Delo sveta in njegovih organov je javno. Javnost se lahko omeji ali izključi, če tako odloči zaradi splošnih koristi svet ali njegovo delovno telo.

Svet in njegova delovna telesa poslujejo v slovenskim jeziku.

3. člen

Svet dela stalno. Letni odmor je praviloma v juliju ali avgustu. Točen čas se določi z letnim programom dela oziroma s sklepom sveta.

Zaradi izjemnih razlogov lahko predsedujoči skliče sejo sveta ali drugega delovnega telesa tudi med letnim odmorom.

Seje sveta in njegovih delovnih teles se ne sklicujejo ob nedeljah in praznikih, razen v primeru izjemnih razlogov.

4. člen

Svet ima pečat okrogle oblike. V sredini je grb Občine Kranjska Gora, v obkrožnici zgoraj napis “OBČINA KRANJSKA GORA” spodaj pa napis “Občinski svet Kranjska Gora.”

II. SVETNIKI

5. člen

Pravice in dolžnosti svetnikov določajo ustava, zakoni, statut, ta poslovnik in drugi akti, sprejeti v skladu s tem poslovnikom.

Svetnik ima pravico in dolžnost udeleževati se sej in opravljati druge naloge po sklepih sveta. Svetnik mora svojo odsotnost na seji opravičiti.

6. člen

Svetnik mora varovati podatke zaupne narave. Način postopanja z gradivi zaupne narave ureja pravilnik, ki ga sprejme svet.

Zaupne narave so:

- gradiva, ki jih predlagatelj oz. pošiljatelj opredeli kot zaupna in označi z vrsto in

  stopnjo zaupnosti,

- podatki, ki jih svet ali njegovo delovno telo obravnava na seji brez navzočnosti

  javnosti.

7. člen

Svetnik ima pravico predlagati izdajo aktov, amandmaje k tem aktom, obvezno razlago predpisov in obravnavanje drugih vprašanj iz pristojnosti sveta in njegovih organov.

Svetnik lahko da pobudo, predlog in vprašanje glede zadev iz pristojnosti sveta in opozori na probleme pri izvrševanju prejetih aktov sveta in njegovih organov.

8. člen

Za obravnavo pobud, predlogov in vprašanj, mora biti na vsaki seji sveta predvidena posebna točka dnevnega reda. Pobuda, predlogi in vprašanja se podajo v pisni obliki, svetnik pa lahko poda kratko ustno obrazložitev. Za pripravo odgovora se določi odgovorno osebo ter rok, v katerem mora biti odgovor posredovan.

Odgovor na pobude, predloge in vprašanja iz prejšnjega odstavka se da na seji, upoštevajoč vrstni red prijav. Če to ni mogoče ali če svetnik to zahteva, se odgovor posreduje vsem svetnikom v gradivu za naslednjo sejo. Za nujne zadeve predsedujoči dovoli svetniku, da se njegov predlog obravnava mimo vrstnega reda.

Kdor je zadolžen za pripravo odgovora, lahko predlaga podaljšanje roka za odgovor, če odgovora iz utemeljenih razlogov ni mogoče pripraviti za naslednjo sejo.

9. člen

Svetnik uživa imuniteto v skladu z ustavo Republike Slovenije.

Mandat svetnika preneha v primerih, ki jih določa ustavo, zakon in Statut. (opredeljeno v 23.a čl. Statuta).

10. člen

Svetniki, ki opravljajo funkcije na sejah sveta in njegovih organov, imajo pravico do povračila stroškov za delo v svetu in njegovih organih, do nadomestila plače pa v primeru opravljanja drugih posameznih nalog v skladu s pooblastili sveta in župana.

III. KONSTITUIRANJE SVETA

11. člen

Prvo sejo sveta vodi do izvolitve predsednika sveta najstarejši svetnik. Na njegov predlog lahko svet odloči, da prvo sejo vodi drug svetnik.

Do imenovanja sekretarja sveta, opravlja njegove naloge tajnik občinske volilne komisije.

12. člen

Svet najprej sprejme poslovnik. Poslovnik je sprejet, če je za predlog glasovala 2/3 (dvotretjinska) večina navzočih svetnikov.

Po sprejemu poslovnika sprejme svet dnevni red in imenuje dva overovatelja zapisnika.

13. člen

Po sprejemu poslovnika svet izvoli predsednika in štiri člane komisije za mandatna vprašanja volitve in imenovanja. Kandidate za predsednika in člane komisije lahko predlaga vsak svetnik, izvoljeni pa so z večino glasov navzočih svetnikov.

14. člen

Svet skupaj odloči o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem mandatu pa odloča posebej. Svetnik, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata.

Šteje se, da je svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature oziroma liste kandidatov.

15. člen

Po potrditvi mandatov svetnikov in župana, svet izvoli podžupana, predsednika in podpredsednika sveta. Kandidata za podžupana potrdi na predlog župana. Kandidate za predsednika in podpredsednika sveta lahko predlaga vsak svetnik, izvoljeni pa so z večino glasov vseh članov sveta. Po izvolitvi vodi sejo predsednik sveta.

Za vsako od mest iz prvega odstavka se glasuje posebej. Če pri prvem glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne večine, se ponovno glasuje o kandidatih, ki sta na prvem glasovanju dobila največ glasov.

16. člen

Po izvolitvi podžupana, predsednika in podpredsednika sveta, svet izvoli sekretarja ali začasnega sekretarja. Glasovanje o izvolitvi sekretarja je praviloma javno. Sekretar je izvoljen z večino glasov navzočih članov sveta.

Sekretarja sveta predlaga komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.

Sekretar sveta opravlja in organizira strokovno in administrativno delo za svet ter pomaga predsedniku sveta pri pripravi in vodenju sej.

17. člen

Po izvolitvi sekretarja ali začasnega sekretarja sveta se svetu predstavi župan. Po predstavitvi župana svet izvoli predsednika in štiri člane komisije za statut, poslovnik in lokalno samoupravo.

Kandidate za člane odborov in komisij lahko predlaga vsak član sveta, politične stranke, strokovna in interesna združenja občanov, sveti krajevni skupnosti in občani, izvoljeni pa so z večino vseh članov sveta.

Predlagatelji so dolžni predhodno pridobiti pismeno soglasje kandidata za vsako posamezno kandidaturo.

18. člen

Volitve podžupana, predsednika, podpredsednika sveta in drugih organov so praviloma javne, razen, če svet ne sprejme sklepa, da se glasuje tajno.

Predlog o načinu glasovanja lahko poda vsak svetnik in je sprejet, če zanj glasuje najmanj četrtina svetnikov.

19. člen

Za izvedbo tajnih volitev se izvoli 3-članska volilna komisija, ki vodi postopek in ugotavlja rezultate glasovanja. Volilna komisija se izvoli z javnim glasovanjem.

Tajno se glasuje z glasovnicami, ki so enake velikosti, oblike in barve in morajo biti overjene s pečatom. Na glasovnicah so napisana imena kandidatov, ki so predlagani za izvolitev, po vrstnem redu, ki se določi z žrebom.

Če je več kandidatov, se glasuje tako, da se obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, če je en kandidat se glasuje tako, da se obkroži “ZA” ali “PROTI”.

20. člen

Predsednik volilne komisije pojasni način glasovanja in določi čas za izvedbo volitev, nakar komisija razdeli glasovnice po seznamu navzočih svetnikov. Po poteku časa za glasovanje, pozove predsednik volilne komisije svetnike, da oddajo glasovnice v glasovalno skrinjico.

21. člen

Rezultate glasovanja ugotovi volilna komisija na podlagi oddanih glasovnic. O izidu glasovanja se piše zapisnik, ki ga podpišejo predsednik in člana volilne komisije.

22. člen

Člane občinskih odborov in komisij potrdi svet najkasneje v roku 30 dni od izteka konstitutivne seje sveta. Župan lahko predlaga predsednika in člane odborov in komisij izmed svetnikov in občanov.

Komisija za mandatna vprašanja volitve in imenovanja predloži svetu listo kandidatov za člane občinskih odborov in komisij iz vrst svetnikov in občanov. Člane odborov in komisij predlaga predsednik izmed svetnikov in občanov.

Člani odborov in komisij se potrdijo posamično ali v celoti kot lista, o čemer odloči svet z večino glasov vseh svetnikov. Glasovanje je javno, če svet ne sprejme sklepa, da se glasuje tajno.

Če se odbor voli kot lista, so člani izvoljeni, če so dobili večino glasov vseh svetnikov. Če je bilo glasovanje posamično, so izvoljeni kandidati, ki so dobili večino glasov vseh članov sveta.

23. člen

Če lista ali posamezni člani odbora niso dobili zadostnega števila glasov, mora Komisija za mandatna vprašanja volitve in imenovanja predložiti nov predlog za sestavo odbora ali komisije.

24. člen

Vsak svetnik lahko ob podpori še najmanj 8 svetnikov predlaga razrešitev predsednika in podpredsednika sveta ter drugih organov, ki jih potrdi in imenuje svet. Predlog o razrešitvi mora biti obrazložen in dan v razpravo. Svet po razpravi odloči o tem ali se pristopi h glasovanju o razrešitvi. Glasovanje o razrešitvi se opravi po enakem postopku kot izvolitev.

25. člen

Podžupan, predsednik sveta, podpredsednik sveta in drugi funkcionarji lahko ponudijo svoj odstop ali nepreklicno odstopijo.

Predlog o odstopu mora biti obrazložen in dan v razpravo. Svetniki o ponujenem predlogu glasujejo.

Če je predlagatelj podal nepreklicni odstop, svet brez glasovanja ugotovi, da mu je zaradi odstopa funkcija prenehala

IV. DELO SVETA

4. 1. Sklic sej in pošiljanje gradiv

26. člen

Sejo sveta sklicuje predsednik sveta na podlagi programa dela, na lastno pobudo, na zahtevo župana, nadzornega odbora, ali na zahtevo najmanj četrtine svetnikov.

V primeru zahteve iz prejšnjega odstavka, mora predsednik nemudoma sklicati sejo sveta. Če tega ne stori, lahko sejo skliče predlagatelj.

V primeru odsotnosti predsednika in podpredsednika sveta sejo lahko skliče in vodi župan.

27. člen

Gradivo za sejo mora biti poslano svetnikom 7 dni pred dnem, ki je določen za sejo. V izjemnih primerih, ko bi zaradi zamude lahko nastala nepopravljiva škoda, se gradivo vroči svetnikom tudi kasneje.

Gradivo za sejo mora predlagatelj izročiti sekretarju sveta najmanj 10 dni pred dnevom seje. V nujnih premerih lahko predsednik sveta izjemoma skliče sejo sveta tudi v krajšem roku.

28. člen

Predlagatelj gradiva mora k lastnoročno podpisanemu gradivu pripraviti utemeljitev, s katero mora na ustrezen način:

- utemeljiti pravno podlago,

- opisati problematiko in razloge, ki narekujejo obravnavo zadeve,

- nakazati možne rešitve in njihove posledice ter spremembe, ki jih bo predlagana

   rešitev povzročila,

- opozoriti na posledice, ki bi nastale, če se predlagana rešitev ne sprejme,

- opozoriti na finančne in druge posledice variantnih rešitev,

- pripraviti predloge besedila sklepov.

Predlagatelj mora v utemeljitvi tudi navesti, kdo je gradivo že obravnaval in kakšna stališča so se o teh vprašanjih že zavzela.

4. 2. Delovni red

29. člen

Na dnevni red sveta se uvrsti tiste zadeve, oz. vprašanja, ki so jih do sklica seje predlagali predlagatelji, ki so s statutom ali s poslovnikom za to pooblaščeni.

Predloge za vključitev posameznih vprašanj na dnevni red seje sveta se pošlje v pisni obliki sekretarju sveta po pošti ali izroči osebno proti izdaji potrdila.

30. člen

Dnevni red sklicane seje sveta se lahko razširi ali spremeni.

Predlagatelj razširitve ali spremembe dnevnega reda mora nujnost primera utemeljiti in predložiti svetnikom ustrezno gradivo. Svet odloča o vsaki predlagani spremembi ali dopolnitvi dnevnega reda posebej, z večino glasov navzočih članov sveta.

4. 3. Vodenje sej in udeležba na sejah

31. člen

Seje sveta sklicuje in vodi predsednik sveta. Predsednik sveta poleg tega podpisuje akte, ki jih sprejmi svet, predstavlja svet in skrbi za izvajanje tega poslovnika.

Podpredsednik pomaga predsedniku pri delu in opravlja v dogovoru z  njim posamezne zadeve iz njegovega delovnega področja. Če je predsednik odsoten, ga nadomešča podpredsednik.

32. člen

Sejo sveta vodi predsednik sveta, v odsotnosti predsednika sveta pa podpredsednik. Če je tudi podpredsednik odsoten, se smiselno uporabljajo postopki o prvi konstitutivni seji.

Vsi svetniki imajo pravico in dolžnost, da sodelujejo na sejah in odločajo o vprašanjih, ki so na dnevnem redu. O prisotnosti svetnikov na seji se vodi evidenca na podlagi liste prisotnosti.

Seja sveta je sklepčna, če je ne seji navzoča večina svetnikov. Sklepčnost mora biti podana na začetku seje in pred vsakim glasovanjem.

33. člen

Na sejo se povabi predlagatelje točk dnevnega reda, ki niso člani sveta.

Osebe, ki niso vabljene na sejo lahko sodelujejo pri delu sveta samo, če jim to dovoli večina prisotnih članov sveta na podlagi glasovanja.

34. člen

Govornikom daje besedo predsedujoči. Samo predsedujoči lahko govorniku seže v besedo in ga opomni na red. Predsedujoči mora skrbeti, da govornikom ne bo kršena svoboda govora.

Predsedujoči daje besedo govornikom, ki želijo govoriti o istem vprašanju, po vrsti, kot so se prijavili.

35. člen

Govornik sme govoriti samo o vprašanju, ki je na dnevnem redu seje ali je z njim v neposredni zvezi. Če se govornik oddalji od vprašanja, ki je na dnevnem redu, ga mora predsedujoči pozvati naj se drži dnevnega reda.

Če se govornik tudi po drugem pozivu ne drži dnevnega reda, mu predsedujoči lahko odvzame besedo.

36. člen

Svetniki se lahko prijavijo k besedi takoj, ko se začne obravnava in vse do njenega zaključka. Predsedujoči mora takoj dati besedo svetniku, če želi govoriti o kršitvi poslovnika ali dnevnega reda ali želi popraviti svojo izjavo. V tem primeru govor ne sme trajati dlje kot pet minut.

Če je zahteval svetnik besedo zaradi kršitve poslovnika ali dnevnega reda, mu predsedujoči takoj da pojasnilo. Če se svetnik ne strinja s stališčem predsedujočega, mora slednji dati zadevo na glasovanje. Svet glasuje o zadevi brez predhodne obravnave.

37. člen

Svetnik lahko pri posamezni točki govori do pet minut in ima možnost dveh replik, ki trajata dve minuti. Na utemeljeno prošnjo lahko predsedujoči odredi po lastni presoji ali na predlog svetnikov najmanj pet minut odmora, da se svetniki uskladijo.

4. 4. Potek seje

38. člen

Ko se začne seja, lahko predsedujoči pred prehodom na dnevni red poda kratko poročilo v zvezi z delom seje in z drugimi predhodnimi vprašanji ter obvesti svetnike tudi o tem, kdo je vabljen na sejo in kateri svetniki so opravičili svojo odsotnost.

39. člen

Na začetku seje predsedujoči ugotovi sklepčnost. Če je podan dvom o sklepčnosti seje, predsedujoči odredi ugotavljanje prisotnosti s poimenskim klicanjem svetnikov.

40. člen

Po ugotovljeni sklepčnosti svet glasuje o predlaganem dnevnem redu. Če predlog dnevnega reda ni sprejet, svet poskuša uskladiti sporne točke dnevnega reda. Če ne pride do uskladitve spornih točk, se le-te izloči in se o ostalem dnevnem redu ponovno glasuje.

    41. člen

Pred glasovanjem o vprašanjih postavljenih na dnevni red sveta, se vodi obravnava, razen če je v statutu ali v tem poslovniku določeno, da se odloča brez obravnave.

V času seje se lahko vrstni red točk dnevnega reda menja, če za to obstajajo utemeljeni razlogi in se svetniki s tem strinjajo. O spremembi vrstnega reda se odloča brez razprave.

42. člen

Pred obravnavo posameznih točk dnevnega reda, lahko predlagatelj poda obrazložitev ali dopolnilna pojasnila, nakar dobijo besedo svetniki in drugi udeleženci seje, ki so se javili k besedi.

Vsako vprašanje se obravnava, dokler ne pridejo na vrsto vsi prijavljeni. Ko predsedujoči ugotovi, da ni več govornikov, sklene obravnavo.

43. člen

Predsedujoči  prekine sejo, če seja ni več sklepčna. Svet lahko sprejme sklep o prekinitvi seje, če so potrebna posvetovanja in usklajevanja, zaradi pozne ure, zaradi potrebnega odmora, če je treba dobiti dodatna mnenja ter v drugih utemeljenih primerih.

V primeru prekinitve seje predsedujoči določi dan in uro, ko se seja nadaljuje.

44. člen

Če vprašanju, ki se obravnava, ne sledi sprejem akta, sklepa, ali smernic, se obravnava konča s prehodom na naslednjo točko dnevnega reda.

Ko so obravnavane vse točke dnevnega reda seje sveta, predsedujoči zaključi sejo.

4. 5. Glasovanje

45. člen

O predlogih sklepov se glasuje po vrstnem redu, po katerem so bili predlagani.

Glasovanje se opravi tako, da predsedujoči na seji sveta pozove svetnike, naj se izjavijo, kdo je za predlog, kdo je proti predlogu in kdo se je vzdržal glasovanja.

Posamično se izjavljajo svetniki v svetu če tako odloči svet in je to potrebno za natančno ugotovitev izida glasovanja.

Po končanem glasovanju ugotovi predsedujoči izid glasovanja in na podlagi izida razglasi, da je predlog, o katerem se je glasovalo, sprejet ali zavrnjen.

46. člen

Glasovanje je praviloma javno. Tajno se glasuje, če tako določa zakon, statut, poslovnik ali če tako sklene svet, na predlog najmanj četrtine svetnikov. Tajno glasovanje se opravi z glasovnicami.

Sklep je sprejet, če je zanj glasovala večina navzočih svetnikov, razen, če zakon, statut ali ta poslovnik zahteva drugačno večino.

4. 6. Vzdrževanje reda

47. člen

Za red na seji sveta skrbi predsedujoči. Za kršitev reda na seji lahko predsedujoči izreče opomin, odvzame svetniku besedo ali predlaga njegovo odstranitev s seje.

Predsedujoči lahko izreče opomin svetniku, ki s svojim obnašanjem ali seganjem v besedo govorniku ali podobnim nekorektnim ravnanjem na seji, krši red in določbe tega poslovnika.

Predsedujoči lahko odvzame besedo svetniku, ki s svojim govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika in je bil na isti seji že dvakrat opozorjen, naj spoštuje red in določbe tega poslovnika.

48. člen

Odstranitev s seje se izreče svetniku, če noče poslušati predsedujočega, ki mu je vzel besedo ali drugače žali svet ali svetnika ali uporablja izraze, ki niso v skladu s človeškim dostojanstvom. Svetnik sme biti odstranjen le s seje, na kateri je prekršil red. Odstranitev s seje se izreče svetniku na predlog predsedujočega.

Svetnik, zoper katerega je predlagana odstranitev s seje ima pred glasovanjem pravico govoriti v svojo obrambo. Svet odloča o odstranitvi s seje z glasovanjem brez predhodne obravnave.

Svetnik, ki mu je izrečena odstranitev s seje, mora takoj zapustiti dvorano, v kateri je seja in se ne sme več vrniti na sejo, s katere je bil odstranjen. Ne sme se tudi vrniti na sejo v primeru, če pred svetom izjavi, da samovoljno zapušča sejo.

Predsednik sveta mora v primeru, ko je svetnik odstranjen s seje o izrečenem ukrepu in o razlogih, zaradi katerih je bil ukrep izrečen, obvestiti stranko, ki jo svetnik zastopa.

49. člen

Če predsedujoči z opozorili in drugimi rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji, odredi prekinitev.

Predsedujoči lahko odredi, da se nepovabljeni, ki motijo red, odstranijo s seje.

Če gre za večje motenje reda, lahko predsedujoči odredi, da se morajo odstraniti vsi nepovabljeni.

4.7. Zapisnik      

50. člen

O poteku seje in delu sveta se piše skrajšan zapisnik.

Potek seje se snema na magnetofonski trak, lahko pa se izdela magnetogram. Magnetofonski trakovi so pomoč pri sestavi zapisnika. Posnetek na magnetofonskem traku se hrani štiri leta.

Svetnik je upravičen poslušati magnetofonski trak v sekretariatu sveta. Druge osebe lahko poslušajo magnetogram le z dovoljenjem predsednika sveta in če zato izkažejo opravičen interes.

Za javno uporabo izjav svetnikov, vzetih iz magnetofonskega traku, mora svetnik magnetogram predhodno avtorizirati. Svetnik lahko pred objavo zahteva redakcijske popravke, nima pa pravice, da bi besedilo bistveno spremenil.

51. člen

Povzetek zapisnika seje sveta, se pošlje svetnikom z gradivom za sejo sveta in obsega glavne podatke o poteku seje, zlasti pa :

- podatke o času in kraju seje in predsedujočem na seji,

- imena navzočih na manjkajočih svetnikov,

- dnevni red seje,

- imena govornikov in kratke povzetke razprave,

- pobude, predloge in vprašanja svetnikov,

- izide glasovanja in sprejete sklepe.

52. člen

Vsak svetnik ima pravico dati pripombe k povzetku zapisnika iz prejšnjega člena na prvi naslednji seji. O utemeljenosti pripomb se odloči na seji brez obravnave. Če so pripombe sprejete, se to ugotovi v zapisniku seje za katero se obravnava zapisnik.

Po obravnavi morebitnih pripomb in korekcij pomanjkljivosti da predsedujoči na glasovanje predlog sklepa o sprejemu zapisnika. Sprejeti zapisnik  podpišejo predsednik sveta in sekretar sveta.

4.8. Sekretar sveta

53. člen

- pomaga predsedniku sveta pri pripravi sej,

- skrbi za opravljanje administrativno tehničnih nalog,

- odgovarja za sestavo in hrambo zapisnikov in magnetogramov,

- skrbi za vodenje evidenc, arhiva in druge dokumentacije sveta,

- skrbi za objavo sprejetih sklepov,

- opravlja druge zadeve, določene s poslovnikom in sklepi sveta,

- zadolži strokovno ali drugo odgovorno osebo (službo) za pripravo odgovora(ov) na

   vprašanje(a) svetnika(ov).

V. DELOVNA TELESA SVETA

54. člen

Za spreminjanje in proučevanje posameznih vprašanj, pripravo predlogov in za opravljanje drugih zadev iz svojega delovnega področja svet izvoli odbore in komisije, v skladu s statusom občine.

Občinski odbor in komisija v okviru svojega delovnega področja:

- opravlja zadeve, ki mu jih poveri občinski svet iz svoje pristojnosti,

- obravnava zadeve iz svoje pristojnosti in daje občinskemu svetu mnenja in predloge..

55. člen

Svet lahko poleg stalnih organov izvoli tudi začasne organe in druga delovna telesa sveta, s katerim z aktom o ustanovitvi določi tudi sestavo in pristojnosti.

Delovna telesa iz prejšnjega odstavka imajo predsednika in določeno število članov. Predsednik mora svetu poročati o delovanju organov iz prejšnjega odstavka.

Organi iz prvega odstavka smiselno uporabljajo določbe tega poslovnika, lahko pa za svoje delo sprejmejo poseben poslovnik.

VI. ŽUPAN

56. člen

Župan opravlja delo praviloma profesionalno in opravlja naloge določene z zakonom in statutom občine.

57. člen

Župan ima pravico in dolžnost zadržati izvajanje nezakonitih odločitev sveta ali odbora. Župan mora na prvi seji sveta ali odbora navesti razloge za tako odločitev.

Če se odločitev sveta ali odbora nanaša na zadevo iz državne pristojnosti, ki je bila z zakonom poverjena občini, mora župan v primeru nezakonitosti, v roku pet dni od dneva zadržanja nezakonite odločitve, na to opozoriti pristojno ministrstvo.

Župan ima dolžnost udeleževati se sej sveta in pravico udeleževati se sej organov sveta, razen nadzornega odbora, ki se ga lahko udeleži le na podlagi pisnega vabila.

58. člen

 Podžupan pomaga županu pri njegovem delu in ga nadomešča v primeru odsotnosti. Za opravljanje določenih nalog iz svoje pristojnosti, lahko župan pooblasti podžupana.

VII. NADZORNI ODBOR

59. člen    

Nadzorni odbor:

- opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,

- nadzira namembnost in smotrnost porabe sredstev proračuna,

- nadzira finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev,

- najmanj dvakrat letno poroča svetu o svojih ugotovitvah.

Nadzorni odbor ima predsednika in dva člana, ki jih izvoli svet izmed občanov, z večino glasov navzočih svetnikov. Člani nadzornega odbora ne morejo biti svetniki, člani občinske uprave ali člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev.

VIII. UPRAVNI ORGANI

60. člen

Svet in njegova delovna telesa lahko zahtevajo od organov občinske uprave:

- da preučijo določeno vprašanje in o tem poročajo,

- da poročajo o izvrševanju predpisov, ki jih sprejme svet,

- da izdelajo strokovne podlage ali osnutke aktov sveta,

- da poročajo o razmerah iz svojega delovnega področja in posredujejo podatke,

   potrebne za delo sveta.

61. člen

Občinsko upravo vodi župan, za neposredno izvajanje nalog uprave pa skrbi tajnik občinske uprave, ki ga na predlog župana potrdi svet. Tajnik je za svoje delo odgovoren županu.

IX. POSTOPEK ZA SPREJEM AKTOV

9.1. Splošne določbe

62. člen

Svet sprejema odloke, odredbe, pravilnike in navodila, kot splošne pravne akte.

Poleg aktov iz prejšnjega odstavka sprejema svet prostorske in druge razvojne plane, proračun občine  in zaključni račun.

Obvezne razlage odlokov in drugih splošnih aktov daje svet.

63. člen

Z odlokom ureja svet na splošni način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela, ustanavlja javne službe in ureja zadeve iz prenesene pristojnosti v skladu z zakonom.

Z odredbo svet uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah.

S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njunega izvajanja.

Z navodilom se podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določil statuta in odloka.

64. člen

S proračunom se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe v občini. Proračun je sprejet, če zanj glasuje večina članov občinskega sveta.

65. člen

Akte, ki jih sprejme svet, podpišeta predsednik sveta in župan. Na izvirniku odlokov in drugih aktov ter neobvezne razlage odlokov se pritisne pečat sveta.

Z izvirnikom iz prejšnjega odstavka je mišljeno besedilo, ki je bilo sprejeto na seji sveta. Izvirnike odlokov in drugih aktov sveta ter obvezne razlage aktov, hrani sekretar sveta.

Za pripravo izvirnikov, za pečat na njih, za njihovo hrambo in za evidenco o njih je odgovoren sekretar sveta.

66. člen

Odloki in drugi splošni akti sveta, ter obvezne razlage odlokov se objavljajo v Uradnem vestniku Gorenjske. Odloke in druge akte sveta ter obvezne razlage aktov  pošilja v objavo sekretar sveta.

Sekretar sveta daje na podlagi izvirnega besedila sprejetega odloka ali drugega akta sveta ali obvezne razlage odloka, popravke morebitnih napak v objavljenem besedilu odloka, drugega akta oz. obvezne razlage.

9.2. Predlaganje in sprejem odloka

67. člen

Predlagatelj odloka je lahko vsak svetnik, župan, občinski odbor, svet krajevne skupnosti ali najmanj pet odstotkov volivcev v občini (v nadaljevanju predlagatelj).

Predlog odloka pošlje predlagatelj predsedniku sveta. Predlog mora vsebovati naslov, uvod, besedilo členov in obrazložitev.

68. člen

Uvod predloga odloka mora vsebovati zlasti: 

- oceno stanja na področju, ki ga je treba urediti z odlokom ter razlage, ki utemeljuje

   potrebo po novem odloku oz. po njegovi spremembi ali dopolnitvi,

- cilje, ki se želijo doseči s sprejemom, spremembo ali dopolnitvijo odloka,

- načela, po katerih naj se uredijo razmerja na določenem področju,

- rešitve in posledice, ki bodo nastale na posameznih področjih,

- finančna sredstva, ki so potrebna za izvedbo odloka ter vire in način zagotovitve teh

  sredstev,

- materialne obveznosti, ki bodo nastale s sprejemom, spremembo ali dopolnitvijo

  odloka,

- druge pomembne okoliščine glede vprašanj, ki jih ureja odlok.

69. člen

Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga na sejah sveta. Predstavnik predlagatelja mora biti povabljen na zasedanju sveta in ima pravico dati kratko dopolnilno obrazložitev predloga ter dajati pojasnila in svoja mnenja.

Župan sodeluje na vseh obravnavah  predloga odloka na sejah sveta, tudi kadar sam ni predlagatelj.

70. člen

V prvi obravnavi predloga odloka svet razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka ter o ciljih in načelih ter drugih temeljnih rešitvah predloga odloka. Če svet ugotovi, da predlagani odlok ni potreben, predlog odloka s sklepom zavrne in obvesti predlagatelja o tem sklepu.

Če svet ugotovi, da je predlagani odlok potreben, sprejme sklep, da se o predlogu  opravi druga obravnava.

71. člen

V drugi obravnavi razpravlja svet o vsebini predloženega besedila odloka. Ko svet konča razpravo o besedilu predloga odloka, svetniki o njem glasujejo.

V drugi obravnavi lahko predlagatelj, svetniki in župan predlagajo amandmaje k besedilu predloga odloka. Predlagatelj ima pravico do obrazložitve amandmaja.

72. člen

Amandma lahko predlagajo tisti, ki imajo po določbah tega poslovnika pravico predlagati sprejem odloka. Amandma k predlogu  odloka s kratko obrazložitvijo je treba praviloma poslati predsedniku sveta najmanj tri dni pred dnem, določanim za sejo, na katerem bo svet obravnaval predlog odloka.

Amandma k predlogu odloka pošlje predsednik sveta predlagatelju odloka in županu, da predloženi amandma proučita in zavzameta do njega stališče..

73. člen

Amandma k predlogu odloka se sme izjemoma pismeno predlagati tudi na seji sveta, če predlagatelj pridobi podpise najmanj ene četrtine članov sveta.

Predlagatelj amandmaja mora biti vabljen na sejo sveta in lahko daje dodatne amandmaje oz. spremeni, dopolni ali umakne amandma, dokler ni končana obravnava.

Predlagatelj ima pravico sodelovati na seji sveta do konca obravnave amandmaja.

74. člen

O vsakem amandmaju k predlogu odloka glasuje svet praviloma posebej. O amandmajih se glasuje po vrstnem redu členov, na katere se amandmaji nanašajo.

Če je k členu predloga odloka predlaganih več amandmajev, se najprej glasuje o amandmaju, ki najbolj odstopa od predloga in nato po tem kriteriju o drugih amandmajih.

Če je dan amandma na amandma, se najprej glasuje o amandmaju, ki je dan na amandma.

75. člen

Med obravnavo odloka oz. posameznih amandmajev lahko svet ugotavlja stopnjo soglasja s predhodnimi izjavljanji in sklene, da se obravnava s sklepom odloži, če ugotovi, da je potrebno proučiti posamezna vprašanja, ki so se pojavila ob obravnavi predloga.

Če svet sklene, da se obravnava in sklepanje o predlogu odloka odloži, sprejme sklep o tem, kaj je potrebno v zvezi s predlogom odloka opraviti, kdo naj to opravi ter določi rok za ponovno obravnavo.

Svet s sklepom lahko za obravnavanje in proučevanje odloka ustanovi posebno delovno telo in mu določi sestavo, naloge in rok, v katerem mora opraviti svoje delo.

76. člen

Po končanem glasovanju o amandmajih odloča svet o predlogu odloka v celoti. O predlogu odloka odloča svet na seji, na kateri je navzoča večina svetnikov. Odlok je sprejet, če je za sprejem glasovala večina na seji prisotnih svetnikov. Predsednik sveta po glasovanju ugotovi ali je bil odlok sprejet.

9.3. Sprejem odloka po hitrem postopku

77. člen

Kadar to zahtevajo izredne potrebe v občini, naravne nesreče ali kadar gre za manj pomembne spremembe odlokov, lahko svet sprejme odlok po hitrem postopku. Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji.

78. člen

Predlog za izdajo odloka po hitrem postopku mora biti obrazložen. V obrazložitvi mora predlagatelj navesti razloge, zaradi katerih predlaga sprejem odloka po hitrem postopku. Skupaj s predlogom za sprejem odloka po hitrem postopku se predloži tudi predlog odloka z obrazložitvijo.

Če predlog odloka ni predlagal župan, zahteva predsedujoči pred odločanjem od župana mnenje o danem predlogu.

79. člen

O uporabi hitrega postopka odloči svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda. Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka.

Če svet ne sprejme predloga za izdajo odloka po hitrem postopku, se uporabljajo določbe poslovnika o postopku za sprejem odloka.

Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka.

9.4. Začasni ukrepi

80. člen

Župan lahko svetu predlaga sprejem začasnega ukrepa, če ugotovi, da je ureditev vprašanja, o katerem ni bilo doseženo soglasje, nujna in bi zaradi nerešenega vprašanja lahko nastala za občino škoda ali bi bilo ogroženo nemoteno opravljanje dejavnosti oz. zadev, ki so posebnega družbenega pomena.

Začasni ukrep je izglasovan, če je zanj glasovala večina navzočih svetnikov na seji in se uporablja do sprejema odloka, vendar največ šest mesecev.

9.5. Sprejem drugih aktov

81. člen

Drugi akti sveta, ki niso odloki, se obravnavajo in sprejemajo po določbah tega poslovnika, ki veljajo za sprejem odloka po hitrem postopku.

Posamični akti občine so odločbe in sklepi, ki jih izdajajo upravni organi občine o pravicah in dolžnostih posameznikov  in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih stvareh po pravilih upravnega postopka.

O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave, odloča na drugi stopnji župan, v zadevah iz prenesene pristojnosti pa državni organ, ki ga določa zakon.

X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

82. člen

Ta poslovnik začne veljati takoj, ko ga sprejme svet.

Besedilo poslovnika se objavi v Uradnem vestniku Gorenjske.

Z dnem, ko začne veljati ta poslovnik, preneha veljati začasni poslovnik in določila vseh drugih aktov, ki so v nasprotju s tem poslovnikom.

Spremembe in dopolnitve tega poslovnika obravnava in sprejme svet po postopku, ki velja za sprejem poslovnika.

Štev.: 061/3-17/95-JJ

V Kranjski Gori, dne 25.4.1995

Predsednik občinskega sveta:

Jože Zupančič

Župan:

Jože Kotnik