Na podlagi 21. in 29.
člena
Zakona o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 94/07 – ZLS-UPB2, 27/08 – odl. US: Up-2925/07-15,
U-I-21/07-18, 76/08, 100/08 – odl. US: U-I-427/06-9), 149. člena
Zakona o varstvu okolja
(Uradni list RS, št. 39/06 ZVO-1-UPB1, 49/06, 66/06, 33/07, 57/08, 70/08
in 108/09), 3. in 17. člena
Zakona o prekrških
(Uradni list RS, št. 3/07 – UPB4, 29/07, 58/07, 16/08, 17/08 in 76/08),
3., 4. in 7. člena
Zakona o gospodarskih javnih službah
(Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 in 127/06), 35. člena
Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih
gospodarskih javnih služb varstva okolja
(Uradni list RS, št. 63/09), 3. člena
Pravilnika o oskrbi s pitno vodo
(Uradni list RS, št. 35/06 in 41/08), 2. in 4. člena
Odloka o gospodarskih javnih službah
(Uradni list RS, št. 60/02, 102/07, 3/09 in 15/10) ter 18. člena
Statuta Mestne občine Kranj
(Uradni list RS, št. 33/07) je Svet Mestne občine Kranj na 37. seji dne
26. 5. 2010 sprejel |
O D L O K |
o oskrbi s pitno vodo
na območju Mestne občine Kranj |
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
(vsebina) |
Ta odlok ureja oskrbo
s pitno vodo, način opravljanja obvezne občinske gospodarske javne
službe oskrbe s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: javna služba) in
lastne oskrbe prebivalcev s pitno vodo ter pravice in dolžnosti
uporabnikov in upravljavcev na območju Mestne občine Kranj (v nadaljnjem
besedilu: občina) tako, da določa: |
– upravljanje
vodovodov, |
– vodovodno omrežje,
objekte in naprave, |
– opremljenost
naselij z vodovodom, |
– vire financiranja
javne službe, |
– načrtovanje
vodovodov, |
– oskrbovalne
standarde javne službe, |
– prenos zasebnih
vodovodov v last občine, |
– meritve količin
porabljene pitne vode in obračunavanje storitev javne službe oskrbe s
pitno vodo, |
– evidence
uporabnikov, |
– prekinitev dobave
pitne vode, |
– nadzor,
|
– določbe o
sankcijah, |
– prehodne in končne
določbe. |
Podrobnejša vsebina o
tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav za izvajanje javne službe
je opredeljena v Pravilniku za projektiranje, tehnično izvedbo in
uporabo javnega vodovodnega sistema (v nadaljevanju Tehnični pravilnik)
o izvedbi in uporabi vodovoda na območju Mestne občine Kranj. |
2. člen |
(namen) |
Namen tega odloka je:
|
– zagotavljanje
oskrbe s pitno vodo z izvajanjem javne službe, |
– uskladitev s
predpisi, ki se nanašajo na oskrbo s pitno vodo in varstvo virov pitne
vode, |
– zagotavljanje
trajnostnega razvoja dejavnosti, virov financiranja in nadzora izvajanja
javne službe. |
3. člen |
(pomen izrazov) |
Izrazi uporabljeni v
tem odloku imajo naslednji pomen: |
1. pitna voda je voda
v skladu s predpisom, ki ureja pitno vodo; |
2. obdelava vode je
filtriranje, čiščenje in dezinfekcija vode iz vodnega vira, ki je
namenjen oskrbi s pitno vodo; |
3. odjemno mesto je
mesto, kjer se odčitava poraba pitne vode posameznega porabnika pitne
vode; na posamezno odjemno mesto je lahko priključenih več porabnikov
pitne vode, če je v skladu z določbami stanovanjskega zakona
zagotovljena porazdelitev stroškov med njimi; |
4. javna površina je
površina objekta ali dela objekta državne ali lokalne gospodarske javne
infrastrukture, ki ima status grajenega javnega dobra po predpisih, ki
urejajo graditev objektov; za javno površino štejejo tudi površine
javnih zelenic in površine zemljišč v javnih parkih; |
5. infrastruktura
javne službe je infrastruktura za izvajanje javne službe oskrbe s pitno
vodo; |
6. sistem za oskrbo s
pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: vodovod) je sistem elementov
vodovoda, kot so cevovodi, črpališča, vodohrani in čistilne naprave, ter
oprema, kot so priključki in hidranti, ki pretežni del rednega
obratovanja deluje kot samostojen vodovodni sistem, hidravlično ločen od
drugih vodovodov; |
7. sekundarni vodovod
je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki objekti, kot so
objekti za dvigovanje ali zmanjševanje tlaka v omrežju in za obdelavo
vode na sekundarnem vodovodu, ki je namenjeno za neposredno
priključevanje stavb na posameznem poselitvenem območju. V sekundarni
vodovod sta vključeni tudi vodovodno omrežje, vključno z zunanjimi
hidranti, in vodovodno omrežje za vzdrževanje javnih površin. Gradbeni
inženirski objekti in oprema sekundarnega vodovoda so občinska
gospodarska javna infrastruktura Priključki stavb na sekundarni vodovod
niso objekti oziroma oprema javne infrastrukture; |
8. primarni vodovod
je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki objekti, kot so za
obdelavo vode, vodohrani in črpališča, ki so namenjeni transportu pitne
vode od enega ali več vodnih virov do sekundarnega vodovoda. Gradbeni
inženirski objekti in oprema primarnega vodovoda so občinska gospodarska
javna infrastruktura; |
9. transportni
vodovod je del vodovoda, na katerem ni priključkov neposrednih
porabnikov pitne vode in je namenjen za transport vode na večje razdalje
od vodnih virov do primarnega vodovoda; |
10. lastna oskrba
prebivalcev s pitno vodo je oskrba prebivalcev s pitno vodo na podlagi
vodnega dovoljenja, izdanega v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje
z vodami, na območjih, kjer se storitve javne službe ne izvajajo;
|
11. zasebni vodovod
je vodovod, katerega objekti in oprema so v lasti oseb zasebnega prava
in namenjeni lastni oskrbi prebivalcev s pitno vodo; |
12. javni vodovod je
vodovod, ki ga sestavlja en ali več sekundarnih vodovodov, lahko pa tudi
en ali več primarnih ali transportnih vodovodov in je namenjen kot
občinska gospodarska javna infrastruktura opravljanju storitev javne
službe; |
13. oskrbovalno
območje je eno ali več poselitvenih območij skupaj, ki ga s pitno vodo
oskrbuje posamezni vodovod; |
14. hidrantno omrežje
so gradbeni inženirski objekti in naprave, s katerimi se voda od vira za
oskrbo z vodo dovaja do zunanjih hidrantov, ki se uporabljajo za gašenje
požara ali se nanje priključijo gasilna vozila z vgrajenimi črpalkami
ali prenosne gasilne črpalke; |
15. vodovodni
priključek je priključna garnitura s spojno cevjo od sekundarnega
vodovodnega omrežja do vključno obračunskega vodomera z vsemi vgrajenimi
elementi; |
16. obračunski
vodomer je vodomer, s katerim se meri poraba pitne vode iz javnega
vodovoda; |
17. interni vodomer
je vodomer, ki je nameščen za obračunskim vodomerom in uporabnikom služi
za interno porazdelitev stroškov porabe vode ter ga upravljavec ne
vzdržuje in ne uporablja za obračun porabljene vode; |
18. cena storitve
javne službe oskrbe s pitno vodo je sestavljena iz omrežnine, vodarine,
stroškov vodnih povračil in števnine; |
19. omrežnina je del
cene, ki pokriva letne stroške javne infrastrukture, ki je namenjena
oskrbi s pitno vodo na območju občine ter se uporabnikom zaračuna v
dvanajstinah glede na zmogljivost priključkov, določenih z močjo
vodomera in pretokom v m3; |
20. vodarina je del
cene, ki pokriva stroške izvajanja gospodarske javne službe in se
obračunava uporabnikom mesečno glede na dobavljeno količino pitne vode;
|
21. vodna povračila
se obračunavajo uporabnikom mesečno v skladu s predpisi, ki določajo
vodna povračila; |
22. števnina je
plačilo storitve za vzdrževanje, overjanje, zamenjavo in posodabljanje
obračunskih vodomerov; |
23. upravljavec
vodovoda je oseba, ki je v skladu s predpisom občine, ki ureja izvajanje
javne službe na njenem območju, pridobila pravico upravljanja z objekti
in opremo vodovoda zaradi opravljanja storitev javne službe (v
nadaljevanju: upravljavec), in oseba, ki so jo prebivalci, ki se
oskrbujejo v okviru lastne oskrbe prebivalcev s pitno vodo, pooblastili
za upravljanje z zasebnim vodovodom; |
24. obstoječe
poselitveno območje je naselje in območje, ki je z ustreznim prostorskim
aktom, uveljavljenim najpozneje do 31. decembra 2005, določeno za
širitev naselja; |
25. predvideno
poselitveno območje je v skladu s predpisi s področja urejanja prostora
določeno območje za širitev naselja, razen območij iz prejšnje točke;
|
26. vodovarstveno
območje je območje, kot ga določa predpis, ki ureja varstvo vode,
namenjene oskrbi s pitno vodo; |
27. obstoječa stavba
je stavba, za katero je izdano dokončno gradbeno dovoljenje najpozneje
ob uveljavitvi Pravilnika o oskrbi s pitno vodo (v nadaljevanju
Pravilnik); |
28. kataster
gospodarske javne infrastrukture je evidenca o objektih gospodarske
javne infrastrukture; |
29. zbirni kataster
gospodarske javne infrastrukture je evidenca zbirnih podatkov o omrežjih
in objektih gospodarske javne infrastrukture, ki jo vodi Geodetska
uprava Republike Slovenije na podlagi zakona, ki ureja urejanje
prostora. |
4. člen |
(uporaba storitev
javne službe) |
S storitvami javne
službe se zagotavlja oskrba s pitno vodo stavb ter gradbenih inženirskih
objektov, če se v njih zadržujejo ljudje ali se pitna voda uporablja za
oskrbo živali ter stavb ali gradbenih inženirskih objektov, v katerih se
opravljajo storitve državnih in občinskih javnih služb. |
Za storitve javne
službe se ne šteje oskrba s pitno vodo nestanovanjskih prostorov v
stanovanjskih stavbah in oskrba s pitno vodo nestanovanjskih stavb in
gradbenih inženirskih objektov, če: |
– iz vode nastaja
zaradi njene rabe industrijska odpadna voda v skladu s predpisom, ki
ureja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in
javno kanalizacijo, |
– je namen rabe vode
proizvodnja pijač, |
– se voda rabi za
tehnološke namene, pri katerih je voda pretežna sestavina proizvodov,
|
– se voda rabi za
polnjenje bazenskih kopališč, |
– se voda rabi za
namakanje ali pranje površin, ki niso javne površine. |
Storitve javne službe
opravljajo izvajalci storitev javne službe (v nadaljevanju: upravljavci)
v obliki in na način, določen s predpisom, ki ureja gospodarske javne
službe, Pravilnikom o oskrbi s pitno vodo (v nadaljevanju: Pravilnik),
Pogodbo o najemu javne infrastrukture in izvajanju gospodarske javne
službe (v nadaljevanju: Pogodba o najemu) in tem odlokom. |
5. člen |
(območja izvajanja
oskrbe s pitno vodo) |
Občina mora
zagotavljati izvajanje storitev javne službe na vseh poselitvenih
območjih, razen na poselitvenih območjih, kjer se oskrbuje iz
posameznega vodnega vira manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem
ali je letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo manj kot 10 m3
pitne vode na dan. |
Lastna oskrba
prebivalcev s pitno vodo se lahko izvaja na območju poselitve, kjer se
oskrba s pitno vodo ne zagotavlja v okviru storitev javne službe, če je
vodovod v zasebni lasti, vodni vir pa oskrbuje poselitveno območje z
manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem in z letno povprečno
zmogljivostjo oskrbe s pitno vodo, manjšo od 10 m3 pitne vode na dan. |
6. člen |
(način izvajanja
javne službe) |
Občina zagotavlja
izvajanje javne službe v obliki javnega podjetja. |
Na poselitvenih
območjih, kjer se oskrbuje iz posameznega vodnega vira manj kot 50
prebivalcev s stalnim prebivališčem ali je letna povprečna zmogljivost
oskrbe s pitno vodo manj kot 10 m3 pitne vode na dan, se izvajanje javne
službe zagotavlja z dajanjem koncesij osebam zasebnega prava. |
II. UPRAVLJANJE
VODOVODOV |
7. člen |
(določitev
upravljavca vodovoda) |
Območja, kjer se
opravlja oskrba s pitno vodo s storitvami javne službe, in območja, kjer
se opravlja lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo, so določena in
označena v topografski karti, ki je sestavni del tega odloka kot priloga
št. 1. |
Storitve v skladu s
tem odlokom izvaja upravljavec Komunala Kranj, javno podjetje, d.o.o.
|
Zasebni vodovod mora
imeti upravljavca, če oskrbuje več kot pet stanovanjskih stavb, v
katerih prebivajo prebivalci s stalnim prebivališčem, ali če oskrbuje s
pitno vodo stavbo ali več stavb, v katerih se izvaja gostinska,
turistična ali živilska dejavnost. |
Za upravljavca
zasebnega vodovoda občina potrdi pravno ali fizično osebo, s katero so
lastniki zasebnega vodovoda sklenili pogodbo o upravljanju zasebnega
vodovoda. |
Če med osebami, ki
jih zasebni vodovod oskrbuje s pitno vodo v okviru lastne oskrbe
prebivalcev s pitno vodo ni doseženega soglasja o upravljavcu zasebnega
vodovoda, občina za upravljavca zasebnega vodovoda določi izvajalca
javne službe, ki oskrbuje sosednja poselitvena območja. |
8. člen |
(vodno dovoljenje za
rabo vode za oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovoda) |
Za rabo vode iz
vodnega vira za oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovoda je treba
pridobiti vodno dovoljenje v skladu s predpisi, ki urejajo vode (v
nadaljnjem besedilu: vodno dovoljenje). |
Vodno dovoljenje mora
pridobiti občina, če so objekti in oprema javnega vodovoda v njeni
oziroma njihovi lasti ali lasti pravne osebe javnega prava, ki jo je
ustanovila občina oziroma več občin. |
Vodno dovoljenje
pridobi občina tudi za vodovod, ki je v lasti oseb, ki niso osebe iz
drugega odstavka tega člena, če so cevovodi in oprema vodovoda namenjeni
opravljanju storitev javne službe. |
9. člen |
(vodno dovoljenje za
rabo vode za lastno oskrbo s pitno vodo) |
Za rabo vode iz
vodnega vira, namenjenega lastni oskrbi prebivalcev s pitno vodo iz
zasebnega vodovoda, morajo pridobiti vodno dovoljenje lastniki vseh
stavb, ki jih zasebni vodovod oskrbuje s pitno vodo. |
Če je lastnikov
posamezne stanovanjske stavbe, ki jih zasebni vodovod oskrbuje s pitno
vodo, več, se vodno dovoljenje glasi na lastnika oziroma lastnike, ki so
kot lastniki stanovanjske stavbe navedeni v vlogi za pridobitev vodnega
dovoljenja za rabo vode za oskrbo s pitno vodo iz zasebnega vodovoda.
|
Če se namerava na
zasebni vodovod priključiti stavba v lasti osebe, ki ni imetnik vodnega
dovoljenja za rabo vode zaradi oskrbe s pitno vodo iz zasebnega
vodovoda, morajo lastnik oziroma lastniki stavbe pridobiti vodno
dovoljenje za rabo vode iz tega zasebnega vodovoda. |
Če se namerava na
vodni vir, ki napaja zasebni vodovod, ali neposredno na zasebni vodovod
priključiti nestanovanjska stavba ali gradbeni inženirski objekt, za
katerega se oskrba s pitno vodo v skladu z drugim odstavkom 4. člena
tega odloka ne šteje za storitev javne službe, mora upravljavec take
stavbe ali gradbenega inženirskega objekta pridobiti posebno vodno
dovoljenje za rabo vode za namene izvajanja svoje dejavnosti.
|
V primeru iz
prejšnjega odstavka mora občina za upravljavca vodovoda določiti osebo,
ki opravlja na vodovodu storitve javne službe, objekti in oprema do
tedaj zasebnega vodovoda pa pridobi status objektov in opreme javnega
vodovoda. |
10. člen |
(evidenca
upravljavcev in vodovodov) |
Občina mora voditi
evidence o upravljavcih javnih in zasebnih vodovodov ter o spremembah
poročati pristojnemu ministrstvu. |
Upravljavci vodovodov
morajo zaradi vodenja evidenc o vodovodih poročati pristojnemu
ministrstvu. |
Evidenca o vodovodih
vsebuje podatke o: |
– oskrbovalnemu
območju in poselitvenih območjih ter številu prebivalcev s stalnim
prebivališčem na oskrbovalnemu območju, |
– tehničnih
lastnostih in skupni dolžini cevovodov vodovoda, |
– vodnih virih, ki
napajajo posamezni vodovod, |
– pravici rabe vode
za oskrbo s pitno vodo na podlagi vodnih dovoljenj, |
– rabi in namenu rabe
pitne vode iz vodovodov, ki se v skladu z drugim odstavkom 4. člena tega
pravilnika ne šteje za rabo v okviru storitev javne službe, |
– letni rabi vode za
oskrbo s pitno vodo ter kazalcih oskrbe s pitno vodo iz poročil o
izvajanju javne službe. |
III. VODOVODNO
OMREŽJE, OBJEKTI IN NAPRAVE |
11. člen |
(delitev vodovodnega
sistema) |
Vodovodno omrežje,
objekti in naprave so lahko javni, zasebni ali interni. |
Vodovodno omrežje,
objekti in naprave, ki ne morejo pridobiti status grajenega javnega
dobra, so internega značaja, zato jih vzdržujejo uporabniki ali od njih
pooblaščeni pogodbeni izvajalci. |
V primeru, ko se
gradi ali je že izgrajen sekundarni vodovod za dva ali več objektov po
zasebnem zemljišču, je potrebno upravljavcu zagotoviti služnost in vpis
v zemljiško knjigo. Če ni pridobljena služnost, je ta vodovod internega
značaja. |
Infrastruktura javne
službe lokalnega pomena so: |
– magistralno
vodovodno omrežje, objekti in naprave, ki služijo več občinam ali regiji
(zajetja, vodnjaki, črpališča, naprave za čiščenje in pripravo vode,
prečrpališča, vodohrani, transportni vodovodi), |
– primarno vodovodno
omrežje, objekti in naprave, ki služijo eni občini (zajetja, vodnjaki,
črpališča, naprave za čiščenje in pripravo vode, prečrpališča,
vodohrani, vodovodi od vodnih virov do sekundarnega omrežja),
|
– sekundarno
vodovodno omrežje, objekti in naprave (sekundarni vodovod za neposredno
priključevanje uporabnikov na posameznem stanovanjskem ali drugem
območju, vodovodi in naprave za gašenje požarov, črpališča in naprave za
dvig ali reduciranje tlaka) in |
– ostala oprema in
naprave za upravljanje in nadzor. |
Zasebno vodovodno
omrežje, objekti in naprave so: |
– primarno vodovodno
omrežje, objekti in naprave (zajetja, vodnjaki, črpališča, naprave za
čiščenje in pripravo vode, prečrpališča, vodohrani, vodovodi od vodnih
virov do sekundarnega omrežja), |
– sekundarno
vodovodno omrežje, objekti in naprave (sekundarni vodovod za neposredno
priključevanje uporabnikov na posameznem stanovanjskem ali drugem
območju, vodovodi in naprave za gašenje požarov, črpališča in naprave za
dvig ali reduciranje tlaka). |
Interno vodovodno
omrežje in naprave v lasti uporabnika je: |
– vodovodni
priključek, in sicer priključna garnitura s spojno cevjo od sekundarnega
vodovodnega omrežja vključno z obračunskim vodomerom in z vsemi
vgrajenimi elementi. |
12. člen |
(izvajanje del na
javnem vodovodu) |
Izvajalec
vzdrževalnih del na javnem vodovodu je upravljavec javnega vodovoda.
|
V primeru izvajanja
obnovitvenih del in novogradenj je upravljavec dolžan izvajati
upravljavski nadzor v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov,
investitor ali izvajalec del pa mora kriti nastale stroške. |
V primeru obnove in
novogradnje na javnem vodovodu so priključki v cestnem telesu in
prevezava na obstoječi vodovodni priključek strošek obnove vodovoda, ki
se financira iz javnih sredstev. |
Vsa popravila in
obnovitvena dela na vodovodnem priključku in vodomeru izvaja ali izvaja
nadzor upravljavec javnega vodovoda na stroške lastnika oziroma
uporabnika. |
Vodovodni priključek
je potrebno obnoviti: |
– če dejansko stanje
priključka kaže na stopnjo dotrajanosti, ki povzroča okvare in vodne
izgube ali ogroža varnost oskrbe s pitno vodo, |
– če je priključek
zgrajen iz zdravstveno neustreznih materialov, |
– v primeru obnove
javnega vodovoda, ko se izvajajo vsa obnovitvena dela javne
infrastrukture, |
– če obstoječi
priključek tlačno ne ustreza normativom, |
– oziroma najkasneje
po preteku 50 let. |
Redna menjava in
umerjanje vodomerov se izvaja skladno z veljavno zakonodajo. |
IV. OPREMLJENOST
NASELIJ Z VODOVODOM |
13. člen |
(opremljenost
naselij) |
Poselitveno območje z
gostoto prebivalstva s stalnim prebivališčem več kot 5 prebivalcev na ha
površine mora biti opremljeno z enim, funkcionalno zaokroženim javnim
vodovodom, če je število prebivalcev, ki stalno prebivajo na tem
območju, večje od 50 ali če je letna povprečna zmogljivost oskrbe s
pitno vodo večja od 10 m3 pitne vode na dan. |
Poselitveno območje z
gostoto prebivalstva s stalnim prebivališčem manj kot 5 prebivalcev na
ha površine mora biti opremljeno z enim ali več vodovodi, ki jih
upravljajo: |
– izvajalci javne
službe, če na oskrbovalnemu območju posameznega vodovoda stalno prebiva
več kot 50 prebivalcev ali če letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno
vodo presega 10 m3 pitne vode na dan, |
– upravljavci
zasebnih vodovodov, namenjenih lastni oskrbi s pitno vodo, če niso
izpolnjeni pogoji oskrbe iz prejšnje alineje. |
Na poselitvenem
območju iz prvega in drugega odstavka tega člena je treba zagotoviti
vgradnjo hidrantov na sekundarnem vodovodu ali izjemoma na primarnem
vodovodu v skladu s predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja
obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij. |
Če je hidrantno
omrežje sekundarni vodovod z vgrajenimi hidranti, je tako omrežje javno
hidrantno omrežje, ki ga upravlja izvajalec javne službe. |
Če je hidrantno
omrežje zasebni vodovod z vgrajenimi hidranti, je tako omrežje zasebno
hidrantno omrežje, ki ga upravlja upravljavec zasebnega vodovoda. |
14. člen |
(prepoved lastne
oskrbe s pitno vodo) |
Na oskrbovalnem
območju, kjer občina zagotavlja oskrbo s pitno vodo s storitvami javne
službe, ni dovoljena oskrba s pitno vodo z lastno oskrbo s pitno vodo.
|
Vodni vir, ki
zagotavlja pitno vodo javnemu vodovodu, se ne sme uporabljati za lastno
oskrbo prebivalcev s pitno vodo. |
15. člen |
(obveznost
priključitve na javni vodovod) |
Če se v stavbi
oziroma gradbenem inženirskem objektu na poselitvenem območju, kjer se
zagotavlja oskrba s pitno vodo s storitvami javne službe, rabi pitna
voda, mora lastnik stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta zaradi
oskrbe s pitno vodo zagotoviti izvedbo priključka stavbe na sekundarni
vodovod. |
Če se v stavbi
oziroma gradbenem inženirskem objektu na poselitvenem območju, kjer se
oskrba s pitno vodo ne zagotavlja s storitvami javne službe, rabi pitna
voda, lahko lastnik stavbe zagotovi oskrbo s pitno vodo iz zasebnega
vodovoda, namenjenega lastni oskrbi s pitno vodo, če je izpolnjen eden
od naslednjih pogojev: |
– oddaljenost stavbe
oziroma gradbenega inženirskega objekta od javnega vodovoda je večja od
200 m ali |
– je izvedba
priključka stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta na javni
vodovod povezana z nesorazmernimi stroški. |
Občina v svojem
programu komunalnega opremljanja naselij opredeli poselitvena območja
oziroma njihove dele, kjer se stavbe in gradbeni inženirski objekti ne
bodo priključevali na javni vodovod zaradi nesorazmerno visokih stroškov
priključitve. |
16. člen |
(priključitev stavb
na javni vodovod) |
Predvideno
poselitveno območje mora biti pred dajanjem v uporabo novih stavb ali
gradbenih inženirskih objektov v skladu s predpisi, ki urejajo graditev
objektov, opremljeno z javnim vodovodom skladno z določbami pravilnika
in tega odloka. |
Na predvidenem
poselitvenem območju upravljavec javnega vodovoda ne sme priključiti
stavb ali gradbenih inženirskih objektov na javni vodovod, če na območju
ni zagotovljenega odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja
odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode. |
Na obstoječem ali
predvidenem poselitvenem območju upravljavec javnega vodovoda ne sme
priključiti na javni vodovod nestanovanjskih stavb ali gradbenih
inženirskih objektov, če lastnik stavbe oziroma inženirskega objekta ni
pridobil vodnega dovoljenja in gre za rabo vode iz javnega vodovoda, za
katero je treba pridobiti vodno dovoljenje. |
Uporabnik mora pred
priključitvijo stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta na javni
vodovod pridobiti soglasje upravljavca. |
17. člen |
(priključek stavbe na
javni vodovod) |
Na javni vodovod se
mora priključiti vsako odjemno mesto posebej. |
Če je potrebno
priključiti na javni vodovod več odjemnih mest tako, da se priključek
stavbe na obratujoči sekundarni vodovod izvede s skupnim cevovodom, se
šteje za del javnega vodovoda cevovod, ki povezuje obratujoči sekundarni
vodovod in razcep cevovoda za priključitev zadnjih dveh odjemnih mest. |
18. člen |
(storitve v zvezi s
priključki stavb na sekundarni vodovod) |
Priključek stavbe na
sekundarni vodovod je del javnega vodovoda, ki se nahaja med sekundarnim
vodovodom in napravo za merjenje porabljene pitne vode pri porabniku
pitne vode. |
Načrtovanje, gradnjo
in vzdrževanje cevovodov in druge opreme priključka stavbe na javni
vodovod mora zagotoviti lastnik stavbe. Priključek stavbe na javni
vodovod je v lasti lastnika stavbe. |
Upravljavec javnega
vodovoda mora vzdrževati priključek stavbe na sekundarni vodovod,
lastnik ali najemnik stavbe pa mora preverjanje izvedbe in delovanje
cevovoda in opreme priključka stavbe na sekundarni vodovod ter njegovo
vzdrževanje dopustiti in storjene storitve javne službe plačati v skladu
s tarifo za storitve vzdrževanja priključkov stavbe na sekundarni
vodovod. |
Upravljavec javnega
vodovoda mora voditi evidence o stavbah in opremi priključkov stavb na
sekundarni vodovod in trasah teh priključkov. |
19. člen |
(stalen ali začasen
priključek) |
Vodovodni priključek
je lahko stalen ali začasen. |
Vsaka sprememba
dimenzije priključka se ne obravnava kot nov priključek. |
Priključek stavbe na
javni vodovod mora biti izveden v skladu s tem odlokom in Tehničnim
pravilnikom in pogoji soglasja upravljavca. |
Upravljavec je dolžan
izdelati priključek najkasneje v 30 dneh od pisne vloge uporabnika za
izvedbo priključka, s tem da je uporabnik izpolnil vse pogoje iz prvega
odstavka tega člena in poravnal vse obveznosti do občine in upravljavca.
|
Upravljavec sme
priključiti uporabnika, ko je preveril, da so bila predhodno izvedena
vsa gradbena dela na način kot to določa Tehnični pravilnik.
|
Uporabnik lahko pisno
naroči začasni ali stalni odklop priključka, ki se izvede na stroške
uporabnika v skladu s tem odlokom in Tehničnim pravilnikom. Stalni
odklop priključka pomeni fizično izvedena dela odklopa na priključnem
ventilu ali priključni cevi pri sekundarnem vodovodu. V primeru
ponovnega priklopa je uporabnik dolžan pridobiti soglasje v skladu z 22.
členom tega odloka. |
20. člen |
(lastna oskrba
prebivalcev) |
Če je stavba ali več
stavb na poselitvenem območju, na katerem v skladu z merili iz
pravilnika in tega odloka priključitev na javni vodovod ni obvezna, se
oskrba s pitno vodo lahko izvaja v obliki lastne oskrbe prebivalcev, če
so za obratovanje zasebnega vodovoda izpolnjeni pogoji iz 7. in 9. člena
tega odloka. |
V. VIRI FINANCIRANJA
JAVNE SLUŽBE |
21. člen |
(viri financiranja) |
Javna služba se
financira iz: |
– cene storitev javne
službe, |
– proračunskih
sredstev občine, |
– drugih virov. |
VI. NAČRTOVANJE
VODOVODA |
22. člen |
(upravni postopki –
javna pooblastila) |
Upravljavec opravlja
na območju občine v okviru storitev javne službe naslednje naloge:
|
– izdaja projektne
pogoje, smernice in mnenja, vse v skladu s predpisi, ki urejajo graditev
objektov in urejanje prostora, |
– izdaja soglasja k
projektnim rešitvam, |
– izdaja soglasja za
priključek. |
Uporabnik predloži k
vlogi za pridobitev listin iz prejšnjega odstavka naslednjo
dokumentacijo: |
a) k vlogi za
pridobitev projektnih pogojev: |
– idejno zasnovo,
|
– situacijo
obstoječega stanja, |
– situacijo v merilu
1:500 z vrisanimi objekti ter vsemi komunalnimi napravami in objekti, ki
so ali bodo na lokaciji, |
– opis specifičnosti
gradnje in namembnosti objekta s predvideno potrošnjo vode, |
– strokovno poročilo
o vplivih na okolje v primerih, ko je to določeno s predpisi;
|
b) k vlogi za
soglasje k projektnim rešitvam in na projektno dokumentacijo:
|
– vodilno mapo,
|
– načrt strojne
(vodovodne) napeljave, |
– načrt zunanje
ureditve, |
– načrt s predmetom
soglašanja, |
– izkaz požarne
varnosti; |
c) za soglasje za
priključitev stavbe ali inženirskega objekta, ki je v postopku
pridobitve gradbenega dovoljenja: |
– idejno zasnovo,
|
– situacijo
obstoječega stanja, |
– situacijo z
vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500, |
– opis specifičnosti
gradnje in namembnosti objekta s predvideno potrošnjo vode; |
d) za soglasje za
priključitev obstoječih stavb oziroma drugih inženirskih objektov:
|
– gradbeno dovoljenje
ali druga dokazila o legalnosti stavbe ali inženirskega objekta,
|
– projekt vodovodnega
priključka, |
– projekt interne
vodovodne inštalacije ali potrdilo upravljavca o pregledu interne
inštalacije, |
– pri notarju
overjeno pogodbo o služnosti ali pri notarju overjeno soglasje lastnikov
parcel, po katerih bo potekal vodovodni priključek, oziroma sodno
odločbo, ki nadomesti soglasje, |
– dokazilo o
zagotavljanju odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja
odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode, če je to
predpisano; |
e) za soglasje za
začasni priključek, ki se lahko izda za obdobje največ dveh let:
|
– situacijo (po
potrebi z vrisanim objektom) v merilu 1:1000 ali 1:500, |
– upravno dovoljenje
oziroma drug ustrezen dokument (odločbo ipd.), |
– opis dejavnosti z
navedbo predvidene porabe vode in času trajanja priključka, |
– projekt vodovodnega
priključka, |
– pri notarju
overjeno pogodbo o služnosti ali pri notarju overjeno soglasje lastnikov
parcel, po katerih bo potekal vodovodni priključek, oziroma sodno
odločbo, ki nadomesti soglasje, ali vpisano služnostno pravico,
|
– dokument o
lastništvu in dovoljenje za poseg v prostor, |
– soglasje za prekop
javnih površin in križanja z drugimi komunalnimi vodi (po potrebi),
preko katerih bo potekal vodovodni priključek; |
f) za soglasja za
ukinitev priključka: |
– situacijo z vrisano
stavbo ali inženirskim objektom in vodovodnim priključkom v merilu
1:1000 ali 1:500, |
– potrdilo
pristojnega organa o odstranitvi stavbe ali spremembi namembnosti
stavbe; |
g) za soglasje k
spremembam: |
– projekte in opise,
ki se nanašajo na spremembe. |
Za pridobitev
soglasja za obstoječe zgradbe se uporablja točka d tega člena,
gradbenega dovoljenja pa ni potrebno predložiti, če je bil objekt
zgrajen pred letom 1967. |
Upravljavec sodeluje
tudi kot strokovni sodelavec pri tehničnih pregledih objektov.
|
Stroški za izvajanje
nalog iz prvega odstavka tega člena se krijejo iz proračunskih sredstev
občine. |
23. člen |
(določitev pogojev) |
Pri izdaji soglasja
iz prejšnjega člena tega odloka mora upravljavec določiti: |
– minimalni odmik
novogradnje od vodovodnega omrežja, |
– pogoje in navodila
za zaščito vodovodnega omrežja proti vplivom novogradnje, |
– traso, globino,
dimenzijo priključnih cevi in priključno mesto na javno omrežje,
|
– lokacijo, obliko in
velikost vodomernega jaška, |
– dimenzijo vodomera
in tip, |
– tehnične pogoje za
križanje podzemnih komunalnih in drugih vodov z vodovodom, |
– pogoje zunanje
ureditve objektov na mestu, kjer je predvidena trasa vodovodnega
priključka, |
– posebne zaščitne
ukrepe za objekte, ki so locirani na vplivnem območju podtalnice,
zajetij vodnih virov ali na območjih predvidenih za zajem pitne vode,
|
– posebne pogoje v
primeru neustreznega tlaka vode, |
– ostale pogoje, ki
so določeni s Tehničnim pravilnikom. |
24. člen |
(gradnja novega
vodovoda) |
Pri načrtovanju
komunalne opremljenosti predvidenega poselitvenega območja je potrebno
zagotoviti, da se nov javni vodovod priključi na obratujoči javni
vodovod. |
Če priključitev
novega javnega vodovoda ali porabnikov pitne vode na obratujoči javni
vodovod ni možna zaradi nezadostne tehnološke zmogljivosti obratujočega
javnega vodovoda, ima obnova oziroma rekonstrukcija obratujočega javnega
vodovoda, zlasti z vidika zmanjševanja vodnih izgub, prednost pred
zagotavljanjem novih vodnih virov pitne vode za nov javni vodovod.
|
Če priključitev
novega javnega vodovoda na obratujoči javni vodovod ni možna zaradi
nezadostnih količin pitne vode iz vodnih virov pitne vode obratujočega
javnega vodovoda, ima povečanje zmogljivosti vodnih virov obratujočega
javnega vodovoda ali njihova nadomestitev z drugimi obratujočimi vodnimi
viri prednost pred zagotavljanjem novih vodnih virov pitne vode za nov
javni vodovod. |
Če je za priključitev
novega javnega vodovoda na obratujoči javni vodovod treba zagotoviti
nove vodne vire pitne vode, ima priključitev na nov ali obratujoči
transportni vodovod prednost pred zagotavljanjem novih vodnih virov
pitne vode. |
Načrtovalec mora
merila iz tega člena upoštevati pri izboru variante oskrbe s pitno vodo
pri izvedbi prostorskega akta, ki je podlaga za poseg v prostor objektov
in opreme komunalnega opremljanja predvidenega poselitvenega območja. |
25. člen |
(prednostna raba vode
iz vodovoda) |
Pri načrtovanju in
zagotavljanju odvzema pitne vode iz vodovodov je treba upoštevati, da
ima oskrba prebivalstva s pitno vodo prednost pred rabo voda za druge
namene. |
Če objekti in naprave
javnega vodovoda ne morejo zagotavljati oskrbe s pitno vodo sočasno z
zagotavljanjem pogojev hidrantnega omrežja v skladu s predpisom, ki na
področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih vodovodov in
hidrantnih omrežij, je treba za oskrbo hidrantnega omrežja zagotoviti
druge vodne vire, pri čemer morajo biti viri za oskrbo hidrantnega
omrežja hidravlično ločeni od javnega vodovoda, razen če se s
priključkom na javni vodovod izvede samo napajanje požarnega bazena iz
javnega vodovoda. |
V primeru pomanjkanja
vode na vodnem viru ali poškodb na objektih ali opremi vodovoda, zaradi
katerih je ogrožena zmogljivost oskrbe s pitno vodo, lahko upravljavec
vodovoda omeji odvzem vode iz vodovoda, pri čemer mora upoštevati, da
ima oskrba prebivalstva s pitno vodo prednost pred rabo voda za druge
namene. |
26. člen |
(rezervne
zmogljivosti in varno obratovanje vodovoda) |
Javne vodovode je
potrebno načrtovati tako, da imajo zagotovljene rezervne zmogljivosti
virov pitne vode, s katerimi se povečujeta zanesljivost in varnost
obratovanja javnega vodovoda, pri čemer je treba upoštevati razvojne
potrebe oskrbovalnega območja, ki ga javni vodovod oskrbuje s pitno
vodo. |
Vsak javni vodovod
mora imeti rezervni vodni vir, iz katerega se lahko v primeru
onesnaženja enega vodnega vira pokriva poraba vode v javnem vodovodu
vsaj v nujnem obsegu porabe, pri čemer se za nujni obseg porabe pitne
vode šteje zagotavljanje pitne vode za pitje in osnovno higieno
prebivalstva ter nujne dejavnosti za delo in življenje na oskrbovalnem
območju. |
Rezervni vodni vir je
lahko drug neodvisen vodni vir, ki napaja isti javni vodovod. Rezervni
vodni vir je lahko tudi sosednji javni vodovod, če je izveden ustrezen
priključek nanj in predviden režim obratovanja obeh javnih vodovodov v
takih primerih. |
Upravljavec javnega
vodovoda lahko izjemoma nadomesti rezervne vodne vire z dovažanjem pitne
vode za javne vodovode, ki oskrbujejo s pitno vodo manj kot 300
prebivalcev s stalnim prebivališčem, pri čemer mora za vsakega
prebivalca zagotoviti najmanj 10 litrov pitne vode na dan. |
27. člen |
(zmanjševanje vodnih
izgub vodovoda) |
Upravljavec javnega
vodovoda mora letno spremljati stanje vodnih izgub v vodovodnem omrežju
ter pripraviti program ukrepov za zmanjševanje vodnih izgub.
|
Za potrebe izdelave
programa ukrepov za zmanjševanje vodnih izgub mora upravljavec
ugotavljati vodne količine, ki so načrpane, transportirane, porabljene
in izgubljene iz javnega vodovoda, in izdelati vodno bilanco. S stalnimi
ukrepi za zmanjševanje vodnih izgub mora zagotoviti najmanjše vodne
izgube. |
Upravljavec javnega
vodovoda mora zagotoviti, da se pri načrtovanju rekonstrukcije javnega
vodovoda načrtujejo tudi ukrepi za zmanjšanje vodnih izgub vodnih
količin, ki nastajajo pri obratovanju javnega vodovoda. |
Če upravljavec
javnega vodovoda načrtuje zaradi večje rabe pitne vode gradnjo novih
vodnih virov pitne vode ali povečanje zmogljivosti črpanja obratujočih
vodnih virov pitne vode, mora skupaj z izvedbo teh ukrepov zagotoviti,
da vodne izgube javnega vodovoda ne presegajo v letnem povprečju količin
iz prejšnjega odstavka. |
Upravljavec javnega
vodovoda mora zagotoviti, da je upoštevanje zahtev iz tega člena
razvidno iz poročila o vplivih na okolje, ki je predložen pristojnemu
upravnemu organu v postopku presoje vplivov na okolje gradnje novega ali
rekonstrukcije obratujočega vodnega vira zaradi povečanja zmogljivosti
črpanja. |
VII. OSKRBOVALNI
STANDARDI JAVNE SLUŽBE |
28. člen |
(obseg storitev javne
službe) |
V okviru storitev
javne službe mora upravljavec javnega vodovoda na celotnem oskrbovalnem
območju zagotoviti: |
– oskrbo s pitno vodo
vsem uporabnikom storitev javne službe pod enakimi pogoji v skladu s
predpisi, ki urejajo pitno vodo in storitve javnih služb, |
– pridobivanje
podatkov o odvzemu pitne vode iz javnega vodovoda zaradi obračuna
storitev javne službe, |
– vzdrževanje
objektov in opreme javnega vodovoda, |
– izvajanje potrebnih
rekonstrukcij, novogradenj in tehničnih izboljšav, |
– izvedbo ali nadzor
priključkov stavb na sekundarni vodovod, |
– vzdrževanje delov
priključkov stavb na sekundarni vodovod, |
– vzdrževanje javnega
hidrantnega omrežja in hidrantov, priključenih nanj, v skladu s
predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih
vodovodov in hidrantnih omrežij, |
– vzdrževanje
obračunskih vodomerov in skrb za redne preskuse skladno z veljavnim
zakonom, |
– skladnost in
zdravstveno ustreznost pitne vode, |
– izvajanje
notranjega nadzora zdravstvene ustreznosti pitne vode v javnem vodovodu
ter zagotavljanje priporočil, ukrepov in obvestil za odpravo
neskladnosti hišnega vodovodnega omrežja v skladu z zahtevami iz
predpisa, ki ureja pitno vodo, |
– monitoring
kemijskega stanja vodnega vira za oskrbo s pitno vodo, |
– monitoring količine
iz vodnih virov pitne vode odvzete vode zaradi obratovanja javnega
vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja za rabo vode iz vodnih
virov, |
– označevanje
vodovarstvenih območij in izvajanje ukrepov varstva vodnega vira pitne
vode v skladu s predpisom, ki ureja vodovarstveni režim na
vodovarstvenem območju vodnega vira, iz katerega javni vodovod odvzema
pitno vodo, |
– razvoj vodovodnega
sistema, ki obsega planiranje, načrtovanje in projektiranje za novi in
obstoječi vodovodni sistem v okviru razvojnih programov in strategije
občine, |
– izvajanje in
pripravo občinskega programa razvoja vodovodnega sistema, |
– občasno hidravlično
modeliranje vodovodih sistemov, |
– občasno modeliranje
kakovosti vode v vodovodnih sistemih, |
– izdelavo programa
ukrepov v primeru izrednih dogodkov v skladu s predpisi, ki urejajo
varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, |
– redno preverjanje
podatkov o stavbah, ki so priključene na javni vodovod, v katastru stavb
z dejanskim stanjem stavb na oskrbovalnem območju, |
– vodenje evidenc v
skladu s Pravilnikom, razen vodenja katastra javnega vodovoda,
|
– vodenje evidenc
opravljanja storitev javne službe v skladu s Pravilnikom, |
– za oskrbovalno
območje izdelavo programov oskrbe s pitno vodo v skladu s Pravilnikom,
|
– za oskrbovano
območje izdelavo poročila o izvajanju javne službe v skladu s
Pravilnikom. |
Vodno bilanco,
podatke o kvaliteti vode, varčevalne ukrepe in druge pomembne podatke
objavlja upravljavec javnega vodovoda na svoji spletni strani.
|
Upravljavec javnega
vodovoda organizira na stroške upravljavcev zasebnih vodovodov, ki so
namenjeni lastni oskrbi s pitno vodo, njihovo stalno izobraževanje, pri
čemer mora izobraževanje vsebovati tehnične in zdravstvene vidike oskrbe
prebivalstva s pitno vodo. |
Upravljavec je dolžan
z javnimi vodovodi gospodariti tako, da ohranja oziroma povečuje njihovo
zmogljivost in kvaliteto. V skladu s predpisi je dolžan hraniti vso
projektno in tehnično dokumentacijo ter drugo dokumentacijo, ki se
nanaša na finančno in materialno poslovanje. |
29. člen |
(obveznost
uporabnikov) |
Uporabniki imajo
naslednje obveznosti: |
– za priključitev na
javni vodovod ter za vse posege na objektih in napravah pridobiti
soglasje upravljavca, |
– redno vzdrževanje
internega omrežja, vodomernega mesta in internega hidrantnega omrežja,
|
– zaščito vodomernega
mesta in vodomera pred zmrzovanjem in fizičnimi poškodbami, |
– upravljavcu
omogočiti dostop do vodomernega mesta ob vseh vremenskih pogojih,
|
– upravljavcu
omogočiti pregled ustreznosti priključka stavbe in interne vodovodne
inštalacije, |
– skrbeti mora za
dostopnost in vidnost zasuna na svojem vodovodnem priključku,
|
– upravljavcu
omogočiti vzorčenje pitne vode na katerikoli pipi internega vodovodnega
omrežja, |
– obveščanje
upravljavca o okvarah na priključku stavbe ter omogočanje izvedbe
odprave okvare in obnove, |
– obnoviti vodovodni
priključek in poskrbeti za ustreznost vodomernega mesta skladno z
zahtevami upravljavca, tem odlokom in Tehničnim pravilnikom,
|
– povrnitev škode
povzročene na javnem vodovodu zaradi del v zvezi z njihovim objektom,
ali zaradi motenj, ki jih je povzročil z odvzemom vode ali povratnim
učinkom na kvaliteto vode v javnem vodovodu, |
– pisno obveščanje
upravljavca o spremembi naslova, lastništva in drugih spremembah na
stavbi ali inženirskem objektu, ki imajo vpliv na odvzem in obračun
vode; v roku 15 dni od nastanka spremembe, ki je možna po poravnavi vseh
zapadlih obveznosti, |
– urejanje
medsebojnih delitev stroškov, kadar imajo obračun preko skupnega
obračunskega vodomera in sporočajo upravljavcu naslovnika in plačnika
računov, |
– izvrševanje
varčevalnih in ostalih ukrepov v primeru višje sile ali upravičene
prekinitve dobave pitne vode, |
– priključitev na
javno vodovodno omrežje ob upoštevanju pogojev in soglasja upravljavca
ter izjave o opravljenem upravljavčevem nadzoru gradnje vodovodnega
priključka in prevzemu v upravljanje ob podpisani pogodbi. |
30. člen |
(obveznosti drugih
izvajalcev) |
Izvajalci del pri
vzdrževanju, rekonstrukcij ali gradnji cest, ulic in drugih objektov
morajo pred začetkom del pridobiti soglasje upravljavca javnega
vodovoda. Po zaključku del morajo vzpostaviti vodovodno omrežje in
naprave v prvotno stanje. |
Upravljavci drugih
omrežij (elektrika, javna razsvetljava, telefon, kabelska TV, optika,
plinovod, toplovod, fekalna in meteorna kanalizacija itd.) morajo pri
opravljanju del na svojih objektih in napravah zagotoviti skladnost s
tem odlokom in Tehničnim pravilnikom, tako da ostanejo vodovodne naprave
in objekti nepoškodovani. |
V primeru poškodb iz
prvega in drugega odstavka tega člena morajo na lastne stroške naročiti
popravilo pri upravljavcu in so odgovorni za povrnitev ostale škode, ki
nastane zaradi njihovega ravnanja ali opustitve. |
31. člen |
(oskrba s pitno vodo
iz zasebnih vodovodov) |
V okviru lastne
oskrbe s pitno vodo iz zasebnega vodovoda mora upravljavec zasebnega
vodovoda na celotnem oskrbovalnem območju zagotoviti: |
– oskrbo s pitno vodo
vsem porabnikom pitne vode pod enakimi pogoji v skladu s predpisi, ki
urejajo pitno vodo in storitve javnih služb, |
– redno vzdrževanje
objektov in opreme zasebnega vodovoda, |
– vzdrževanje
zasebnega hidrantnega omrežja in hidrantov, priključenih nanj, v skladu
s predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih
vodovodov in hidrantnih omrežij, |
– nadzor priključkov
stavb na zasebni vodovod, |
– monitoring količine
iz vodnih virov pitne vode odvzete vode zaradi obratovanja zasebnega
vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja za rabo vode iz vodnih
virov, |
– obvezno udeležbo
pri izobraževanju upravljavcev zasebnih vodovodov, ki ga organizira
izvajalec javne službe, |
– meritve količin
dobavljene vode in obračun storitev. |
Upravljavec zasebnega
vodovoda ne more izdajati projektnih pogojev in soglasij k projektnim
rešitvam ter smernic in mnenj v skladu s predpisi, ki urejajo graditev
objektov in urejanje prostora. |
32. člen |
(vodenje evidenc
opravljanja storitev javne službe) |
Upravljavec mora v
zevi z upravljanjem javnega vodovoda voditi evidence o: |
– oskrbovalnih
območjih, kjer zagotavlja opravljanje storitev javne službe,
|
– naseljih znotraj
oskrbovalnih območij iz prejšnje alineje, |
– stavbah, ki so
priključene na sekundarne vodovode, |
– stavbah in
gradbenih inženirskih objektih, ki jih ne oskrbuje s pitno vodo na
podlagi storitev javne službe, |
– javnih površinah,
za katere zagotavlja vodo za čiščenje oziroma za namakanje, |
– objektih in opremi
sekundarnega, primarnega in transportnega vodovoda, |
– hidrantih in javnem
hidrantnem omrežju, ki je oskrbovano iz javnega vodovoda, |
– vodnih virih pitne
vode, ki jih upravlja, |
– vodovarstvenih
območjih vodnih virov iz prejšnje točke, |
– stavbah na širših,
ožjih in najožjih vodovarstvenih območjih, ki so oskrbovane s pitno vodo
iz vodovodnega omrežja vodovoda, stavbe pa niso priključene na javno
kanalizacijo, |
– stroških izvajanja
javne službe, |
– letni količini iz
vodovodnega omrežja odvzete pitne vode zaradi opravljanja storitev javne
službe, |
– priključkih stavb
na sekundarni vodovod. |
Podatke o stavbah, ki
niso priključene na javno kanalizacijo, mora upravljavcu javnega
vodovoda posredovati izvajalec obvezne občinske gospodarske javne službe
odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode, ki izvaja svoje storitve
na območju javnega vodovoda. |
Upravljavec javnega
vodovoda mora dokumentacijo o evidencah v skladu s tem členom trajno
hraniti. |
33. člen |
(vodenje evidence
oskrbe s pitno vodo iz zasebnih vodovodov) |
V okviru javne službe
morajo upravljavci javnega vodovoda za celotno območje občine, kjer
zagotavljajo storitve javne službe, za stavbe, ki so v skladu z
določbami pravilnika oskrbovane s pitno vodo iz zasebnih vodovodov,
zagotoviti: |
– vodenje evidenc
zasebnih vodovodov, |
– vodenje evidenc
zasebnih hidrantnih omrežij in hidrantov, priključenih na njih, če so
oskrbovani iz zasebnih vodovodov, |
– vodenje evidenc
vodnih virov in količin, ki se uporabljajo za odvzem vode za oskrbo s
pitno vodo iz zasebnih vodovodov, |
– vodenje evidenc
stavb, ki so oskrbovane s pitno vodo iz zasebnih vodovodov. |
Upravljavec zasebnega
vodovoda mora na zahtevo izvajalca javne službe podatke iz prejšnjega
odstavka posredovati v zahtevani obliki v roku 30 dni od prejema
zahteve. |
Stroški priprave
podatkov v digitalni obliki, kot jo zahteva upravljavec javnega vodovoda
za vodenje evidence zasebnih vodovodov, bremenijo uporabnike storitev
zasebnega vodovoda. |
Upravljavec javnega
vodovoda mora dokumentacijo o evidencah v skladu s tem členom trajno
hraniti. |
34. člen |
(kataster javnega
vodovoda) |
Vodenje katastra
javnega vodovoda zagotavlja občina v okviru javne službe in ga je
upravljavec dolžan voditi v skladu s predpisi, ki urejajo prostorsko
načrtovanje, graditev objektov in geodetsko dejavnost, ter ga stalno
dopolnjevati. V skladu s Pravilnikom se stroški krijejo iz proračunskih
sredstev občine. |
V katastru javnega
vodovoda se vodijo podatki o objektih in napravah sekundarnega,
primarnega in transportnega vodovoda, hidrantnih omrežjih in hidrantih,
če so oskrbovani iz vodovodov, in priključkih na javni vodovod.
|
Med objekte, naprave
in opremo javnega vodovoda, ki se evidentirajo v katastru javnega
vodovoda, spadajo: vodovodna cev, vodohran, črpališče, razbremenilnik,
jašek, naprave za obdelavo pitne vode, zajetje, objekti za bogatenje ali
aktivno zaščito vodonosnika, drugi objekti, naprave in oprema javnega
vodovoda. |
V katastru javnega
vodovoda morajo biti evidentirana območja objektov javnega vodovoda.
|
Lokacija objektov,
naprav in opreme se v katastru javnega vodovoda vodi v skladu s
predpisom, ki ureja vodenje zbirnega katastra gospodarske javne
infrastrukture. |
Kataster se vodi
usklajeno s standardi in normativi geografskega informacijskega sistema
ter Tehničnega pravilnika. Vodi se v obliki elektronske baze podatkov.
|
Upravljavec je dolžan
posredovati informacije iz katastra osebam, ki za to izkažejo upravičen
interes, in sicer v obsegu izkazanega upravičenega interesa.
|
Skladno z določili
zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, je upravljavec
prosilcem dolžan posredovati vse informacije iz katastra, razen tistih
informacij, za katere isti zakon določa, da prosilcem ne smejo biti
posredovane. Informacije javnega značaja, ki se nanašajo na prosilca, je
izvajalec slednjemu dolžan posredovati brezplačno, za posredovanje
ostalih informacij javnega značaja pa je izvajalec upravičen zaračunati
stroške skladno z uredbo, ki ureja posredovanje informacij javnega
značaja. |
35. člen |
(uporaba hidrantov) |
Hidranti na javnem
omrežju so objekti in naprave kolektivne rabe, namenjeni zagotavljanju
požarne varnosti, zato morajo biti vedno dostopni in v brezhibnem
stanju. Stroške vzdrževanja, obratovanja hidrantnega omrežja in
porabljene pitne vode upravljavcu javnega vodovoda v skladu s
Pravilnikom zagotavlja občina iz proračunskih sredstev. |
Hidranti se smejo
uporabljati za gašenje požarov in za druge intervencije ob naravnih in
drugih nesrečah brez poprejšnjega soglasja upravljavca. V tem primeru
mora uporabnik naknadno obvestiti upravljavca vodovoda o uporabi,
trajanju in količini odvzete vode. |
Gasilska društva so
dolžna izvajati stalen nadzor nad uporabo hidrantov in upravljavcu
sprotno sporočati vsak odvzem in količino odvzete vode ter sporočiti
morebitne tehnične pomanjkljivosti in nepravilnosti pri uporabi
hidrantov. Podatke o hidrantih vodi upravljavec v registru hidrantov.
Povzročitelj odgovarja za škodo, ki je nastala na hidrantu po njegovi
krivdi. |
V primeru suše se
smejo za odvzem vode izjemoma uporabljati tudi hidranti. Gasilska
društva in enote za zaščito in reševanje morajo pri odvzemu vode iz
hidrantov uporabljati predpisano tehnično opremo in izpolnjevati pogoje
za odvzem zdravstveno ustrezne vode in upravljavcu javiti mesto in
količino odvzema. Mesto, pogoje odvzema in način plačila odvzete vode
jim predpiše upravljavec v posebnem soglasju. |
Odvzem vode iz
hidrantov za druge potrebe je dovoljen le s soglasjem upravljavca. Za
takšen odvzem vode se sklene dogovor (o uporabi in poravnavi stroškov za
porabljeno vodo), v katerem je določen tudi način plačila. |
Interni hidranti so
del internega vodovoda objekta in morajo biti priključeni na vodovodno
omrežje za odjemnim mestom. Vzdržuje jih uporabnik vode. Ob vsaki
uporabi vode iz hidranta je uporabnik dolžan nemudoma poročati
upravljavcu vodovoda in sicer o vzroku uporabe, času uporabe in
porabljeni količini vode. |
36. člen |
(varovanje obstoječe
infrastrukture) |
Kdor gradi, opravlja
vzdrževalna dela, rekonstrukcije in druga dela ob vodovodnem omrežju,
mora pred opravljanjem teh del pridobiti predhodno soglasje upravljavca.
|
Vsakdo, ki na območju
javnega in zasebnega vodovoda oziroma vodovodnega priključka izvaja
dela, ki lahko škodno vplivajo na vodovodne objekte in naprave, je
dolžan pred začetkom del pri upravljavcu naročiti podatke o poteku
vodovoda s pogoji za izvedbo del. |
V primeru nastalih
poškodb je povzročitelj škode dolžan nemudoma obvestiti upravljavca o
kraju, času in vrsti poškodbe ter upravljavcu naročiti popravilo in
poravnati stroške popravila nastale poškodbe in stroške odtečene vode.
|
Nad vodovodnimi
napravami se ne sme graditi, postavljati objektov ali nasipati
materiala, ki lahko povzroči poškodbe na vodovodu ali ovira njegovo
delovanje in vzdrževanje. |
Sprememba nivelete
terena nad vodovodom je možna le s soglasjem upravljavca vodovoda in pod
pogoji, ki jih le-ta določi. |
Pri trajni spremembi
okolice mora investitor poskrbeti, da se prilagodijo elementi oziroma
globina vodovodnega omrežja novi niveleti terena. |
VIII. PRENOS ZASEBNIH
VODOVODOV V LAST OBČINE |
37. člen |
(prenos novozgrajenih
vodovodov) |
Kadar je s pogodbo o
opremljanju določeno, da bo novozgrajeno vodovodno omrežje s
pripadajočimi objekti obravnavano kot javni vodovod, je investitor
novozgrajenega vodovodnega omrežja in objektov dolžan po končani gradnji
s pogodbo le-te predati v last občini. |
Za prevzem omrežja
javnega vodovoda in objektov iz prvega odstavka tega člena v najem
upravljavcu mora biti predložena naslednja dokumentacija: |
– gradbeno
dovoljenje, |
– projekt izvedenih
del, |
– elaborat
geodetskega posnetka za vpis v kataster in potrdilo o vpisu v kataster
gospodarske javne infrastrukture (GJI), |
– zapisnik o
opravljenih preskusih vodovodov, |
– meritve o
ustreznosti hidrantnega omrežja, |
– poročilo o
skladnosti in zdravstveni ustreznosti vodovodnega omrežja in objektov
ter pitne vode, |
– zapisnik o uspešnem
tehničnem pregledu, |
– uporabno
dovoljenje, |
– garancijske izjave,
|
– vrednost
vodovodnega omrežja in objektov v skladu s slovenskimi računovodskimi
standardi, |
– overjene služnostne
pogodbe ali pogodbe o pravici dostopa do omrežja in objektov javnega
vodovoda. |
38. člen |
(prenos zasebnih ali
lokalnih obstoječih vodovodov) |
Obstoječi vodovod
(zasebni, lokalni ali vaški vodovod ipd.), ki ni last občine, se lahko
prenese v lastništvo Mestne občine Kranj z medsebojno pogodbo med
dosedanjim lastnikom ter Mestno občino Kranj. V pogodbi se določijo vse
obveznosti dosedanjega lastnika ter obveznosti Mestne občine Kranj.
|
Za prenos vodovodnega
sistema v lasti Mestne občine Kranj v najem upravljavcu morajo biti
izpolnjeni praviloma naslednji pogoji: |
– vodovod, ki se
predaja, mora imeti vso potrebno dokumentacijo, praviloma uporabno
dovoljenje, razen če je zgrajen pred letom 1967, elaborat geodetskega
posnetka in popis omrežja, objektov in naprav, evidenco priključkov
uporabnikov, |
– vodovod, ki se
predaja, mora ustrezati določilom tega odloka in navodilom o tehnični
izvedbi in uporabi omrežja, objektov in naprav, |
– izdelana mora biti
evidenca osnovnih sredstev s finančnim ovrednotenjem, |
– izračunani morajo
biti stroški vzdrževanja vodovoda, ki se predaja, |
– sprejet in ocenjen
mora biti program sanacije, avtomatizacije in razvoja vodovoda in zanj
izdelan predračun ter zagotovljena sredstva za potrebno sanacijo
vodovoda, |
– izračunana in
sprejeta mora biti enotna ali diferencirana cena, ki upravljavcu omogoča
nemoteno upravljanje prevzetega vodovoda, |
– vodomerni jaški
morajo biti dostopni in grajeni skladno s Tehničnim pravilnikom za
projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo javnega vodovodnega sistema,
|
– pred postopkom o
prevzemu se mora izvršiti terenski pregled obstoječega vodovoda in
narediti zapisnik o pomanjkljivostih na vodovodnem sistemu, |
– urejene in
pridobljene služnostne pogodbe ali lastništvo za zemljišča, na katerih
so objekti in naprave. |
Postopek prevzema
vodovoda mora biti izpeljan dokumentirano z zapisniki o primopredaji, ki
vsebuje dokumentacijo, evidence, knjigovodske podatke, listine o
lastništvu, podatke o terjatvah in dolgovih in ostale poslovne zadeve.
|
Občina daje
upravljavcu v najem javno infrastrukturo v skladu z določili pogodbe o
najemu te infrastrukture in izvajanju gospodarske javne službe.
|
Na vseh odjemnih
mestih vodovoda morajo biti v roku 4 mesecev od prevzema vodovoda
vgrajeni obračunski vodomeri, ki morajo biti pregledani in žigosani
skladno z veljavnimi predpisi o meroslovnih zahtevah za vodomere. |
IX. MERITVE KOLIČIN
PORABLJENE PITNE VODE IN OBRAČUNAVANJE STORITEV JAVNE SLUŽBE OSKRBE S
PITNO VODO |
39. člen |
(elementi za obračun) |
Uporabnik je fizična
ali pravna oseba, ki je lastnik ali solastnik stavbe oziroma
inženirskega objekta ali dela stavbe ali inženirskega objekta ali
zemljišča na območju občine, priključenega na javno vodovodno omrežje
oziroma koristnik storitve javne službe oskrbe s pitno vodo. Solastniki
sporazumno določijo plačnika storitev, v nasprotnem primeru plačnika
določi upravljavec. |
V primeru, da
uporabnik stavbo oziroma inženirski objekt ali del stavbe ali
inženirskega objekta ali zemljišča preda v najem, ob tem pa želi, da
najemnik plačuje storitve javne službe, je najemodajalec dolžan z
upravljavcem skleniti sporazum o načinu plačevanja cene storitve oskrbe
s pitno vodo. |
Elementi obračuna
cene storitve oskrbe s pitno vodo so števnina in drugi elementi v skladu
s Pravilnikom o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih
gospodarskih javnih služb varstva okolja. |
40. člen |
(števnina) |
Števnina je plačilo
storitve, ki jo mesečno plačujejo uporabniki, uporablja pa se za
vzdrževanje, overjanje, zamenjavo vodomerov. V števnino je vključeno
tudi opremljanje vodomerov za daljinsko odčitavanje. |
41. člen |
(izračun števnine) |
Mesečni znesek za
števnino (Š) se izračuna kot zmnožek števila točk (C) nazivnega premera
vgrajenega vodomera DN (mm) in vrednosti točke (K). |
Enačba za izračun
mesečnega zneska števnine: |
Š = C x K
|
Število točk (C) po
vrstah vodomerov je prikazano v tabeli: |
+-------------+-----+------+-------+------+-------+-------+-------+ |
|DN (mm) |
15 | 20 | 25 | 30 | 40 | 50 | 65 | |
+-------------+-----+------+-------+------+-------+-------+-------+ |
|Št. točk (C) |
37 | 37 | 50 | 58 | 74 | 176 | 189 | |
+-------------+-----+------+-------+------+-------+-------+-------+ |
+------------+----+------+------+-----+---------+-------+----------+----------+ |
|DN (mm) |
80 | 100 | 150 | 200 | Komb.50 |komb.80| komb.100 | komb.150 | |
+------------+----+------+------+-----+---------+-------+----------+----------+ |
|Št. točk
|206 | 228 | 401 | 509 | 588 | 639 | 716 | 1255 | |
|(C)
| | | | | | | | | |
+------------+----+------+------+-----+---------+-------+----------+----------+ |
Vrednost točke (K) je
0,0418 EUR. |
Vrednost točke za
izračun števnine se lahko enkrat letno uskladi z letno rastjo cen
življenjskih potrebščin. |
42. člen |
(poraba vode) |
Obračunski vodomer
mora praviloma imeti vsak uporabnik. Poraba vode (m3) je na obračunskem
vodomeru registrirana kot porabljena količina pitne vode v obračunskem
obdobju. Obračun za porabljeno količino vode se izvede na osnovi
odčitane razlike stanja vodomera na začetku in ob koncu obračunskega
obdobja. |
43. člen |
(uporaba vodomerov) |
Glavni obračunski
vodomer je sestavni del vodovodnega priključka in je namenjen merjenju
porabe pitne vode. Velikost in mesto vgraditve glavnega obračunskega
vodomera sta razvidna iz dokumentacije za izdajo soglasja za
priključitev na vodovodno omrežje. Pri novogradnjah in rekonstrukcijah
mora biti vgrajen v jaških izven stavbe ali inženirskega objekta, pri
daljših priključkih čim bližje javnemu vodovodu, pri čemer razdalja med
glavnim obračunskim vodomerom in mestom priključitve na javni vodovod ne
sme preseči 50 m. Velikost in mesto vgraditve glavnega obračunskega
vodomera sta razvidna iz dokumentacije za izdajo soglasja za
priključitev na vodovodno omrežje. |
V večstanovanjskih,
poslovnih in proizvodnih objektih so v interni instalaciji lahko
nameščeni tudi interni vodomeri, ki uporabniku in upravniku služijo za
merjenje porabe vode po posameznih enotah in za nadzor skupne porabe. Če
meritve po internih vodomerih služijo razdeljevanju stroškov storitev,
morajo biti interni vodomeri redno overjeni, kot je določeno za glavne
obračunske vodomere. Prostor, v katerem so vgrajeni interni vodomeri,
mora biti del skupnih površin večstanovanjske stavbe in vedno dostopen
uporabnikom in pooblaščenim delavcem upravljavca vodovoda. Interni
vodomeri, ki so nameščeni za obračunskim vodomerom, služijo le interni
porazdelitvi stroškov. Upravljavec teh vodomerov ne vzdržuje in tudi ne
uporablja za obračun vode. |
Upravljavec lahko z
uporabniki, upravnikom ali lastnikom sklene pogodbo o delitvi stroškov v
večstanovanjskih, poslovnih ali proizvodnih objektih in mesečno obračuna
stroške v skladu z delilnikom. |
Uporabnik je dolžan
zgraditi in vzdrževati prostor za vodomer, ki mora biti vedno dostopen
delavcem ali pooblaščenim osebam upravljavca za vzdrževanje, redne
preglede in odčitke vodomera. |
Vodomere namešča,
zamenjuje, vzdržuje in odčitava izključno upravljavec, ki skrbi tudi za
pravočasno overjanje vodomerov. Vsak vodomer mora biti pregledan in
overjen po predpisih za standardizacijo in meroslovje. |
Uporabnik je dolžan
nadzirati vodomerna mesta ter skrbeti za zaščito vodomerov pred
poškodbami in zmrzaljo. Uporabnik ne sme izvajati nikakršnih aktivnosti,
ki bi kakorkoli vplivale na pravilnost delovanja vodomera. Uporabnik ne
sme prestavljati, zamenjati ali popravljati vodomera, niti odstraniti
plombe. |
Uporabnik lahko od
upravljavca zahteva nadzor točnosti vodomera. Če vodomer deluje v mejah
predpisane točnosti, nosi stroške kontrole uporabnik, v nasprotnem
primeru pa upravljavec. |
44. člen |
(določanje količin
porabljene vode) |
Količina porabljene
vode iz javnega vodovodnega omrežja se meri v m3 po stanju, odčitanem na
obračunskem vodomeru. Upravljavec mesečno zaračunava gospodinjstvom
porabljeno vodo, določeno na osnovi povprečne mesečne porabe vode v
zadnjem obračunskem obdobju. Obračunsko obdobje je obdobje med zadnjima
odčitkoma. Najmanj enkrat letno, ob menjavi obračunskega vodomera ali ob
odčitku obračunskega vodomera opravi upravljavec obračun porabljene vode
za posamezno gospodinjstvo. Upravljavec mesečno zaračunava uporabnikom v
gospodarstvu in negospodarstvu ter stanovalcem v večstanovanjskih
stavbah porabljeno vodo na podlagi dejanske porabe, zabeležene na
obračunskemu vodomeru. Upravljavec v soglasju z uporabnikom lahko določi
tudi drugače. |
V primeru, da je v
objektu več uporabnikov vode iz istega priključka oziroma obračunskega
vodomera, morajo uporabniki določiti z medsebojnim sporazumom pravno ali
fizično osebo, ki sprejema ter plačuje račune za porabljeno vodo ter ga
posredovati upravljavcu. Interna delitev in zaračunavanje vode
posameznemu uporabniku v objektu ni dolžnost upravljavca. |
Če so v objektu tudi
uporabniki, ki opravljajo pridobitno dejavnost si morajo vgraditi svoje
obračunske vodomere, če so za to izpolnjeni tehnični pogoji. V primeru,
da ti pogoji niso izpolnjeni, mora pravna ali fizična oseba iz prvega
odstavka tega člena ugotoviti in upravljavcu sporočiti delež porabljene
količine vode teh porabnikov. |
Višino akontacije
praviloma določi upravljavec, uporabnik pa ima pravico zahtevati
spremembo višine akontacije. |
V primeru, da
upravljavec ali uporabnik ugotovi, da je vodomer v okvari in ni mogoče
odčitati dejanske porabe vode, se za čas od zadnjega odčitka do
ugotovitve okvare vodomera poraba pitne vode obračuna v višini
uporabnikove povprečne porabe v preteklem letu. Uporabnik mora okvaro
odpraviti najkasneje v roku enega meseca, v nasprotnem primeru se prične
obračunavati dvojna cena vode. |
Količina porabljene
vode se pri nedovoljenem odvzemu brez vodomera, določi na osnovi
predpisane količine iz uredbe o okoljskih dajatvah. Pri nedovoljenem
odvzemu vode se uporabniku obračuna porabljena voda za celotno obdobje
obstoja nedovoljenega priključka oziroma najmanj za obdobje enega leta.
|
Uporabnik brez
predhodnega dogovora z upravljavcem ne sme odvzemati pitne vode iz
javnega hidranta. Za posamezen nedovoljen odvzem vode iz javnega
hidranta se kršitelju zaračuna porabljena voda v višini predpisane
količine za zagotavljanje požarne varnosti, ki znaša 72 m3. |
45. člen |
(uporabniki ki nimajo
vodomera) |
V primeru, ko
upravljavec prevzame v upravljanje vodovodni sistem (zasebni, vaški
vodovodi ipd.) in postane to javni vodovod, na katerem uporabniki nimajo
vodomerov, so uporabniki dolžni naročiti in omogočiti upravljavcu, da v
6 mesecih od prevzema na stroške uporabnikov vgradi obračunski vodomer.
Dokler priključek ni opremljen z vodomerom, se za obračun upošteva
mesečna pavšalna poraba vode: |
1. 4,5 m3 na osebo,
|
2. 3 m3 na glavo
živine (govedo, konji), |
3. 1 m3 na glavo
drobnice. |
46. člen |
(omrežnina) |
Omrežnina je del
cene, ki pokriva del cene, ki pokriva stroške javne infrastrukture, ki
je namenjena oskrbi s pitno vodo, ter se uporabnikom obračuna mesečno
glede na zmogljivost priključkov, določenih z velikostjo obračunskega
vodomera. |
47. člen |
(izračun omrežnine) |
Osnova za izračun
omrežnine je velikost vodomerov posameznih hišnih priključkov. |
48. člen |
(objava cen) |
Na osnovi porabljene
količine vode in veljavnih cen upravljavec zaračuna uporabniku vodarino
in stroške vodnih povračil. Upravljavec je dolžan objavljati spremembe
cen na uradni spletni strani upravljavca. |
Če se spremeni cena
vode, upravljavec obračuna porabljeno vodo, vendar ne odčita vodomerov,
temveč se stanje vodomera na dan uveljavitve cene vode izračuna iz
povprečne porabe vode v preteklem obračunskem obdobju. |
49. člen |
(plačilo računov in
ugovor) |
Uporabnik je dolžan
plačati račun najkasneje do dneva zapadlosti računa. |
Če uporabnik
obveznosti ne poravna v celoti v 15 dneh po prejemu pisnega opomina, v
katerem mora biti izrecno opozorjen na posledice neplačila, mu lahko
upravljavec prekine dobavo vode. |
Če se uporabnik s
prejetim računom ne strinja, ima pravico vložiti pisni ugovor pri
upravljavcu v osmih dneh od prejema računa. Upravljavec je dolžan na
pisni ugovor uporabnika pisno odgovoriti v roku 15 dni od prejema
ugovora in v tem roku ne sme prekiniti dobave vode. Če uporabnik računa
ne poravna niti v 15 dneh po prejemu pisnega odgovora, se mu izda pisni
opomin, v katerem se ga opozori tudi na možnost prekinitve dobave vode.
Če tudi takrat uporabnik računa ne poravna, se mu sedmi dan po prejemu
opomina lahko prekine dobava vode. Dobava vode se lahko prekine samo v
primeru, ko s prekinitvijo ne posega v pravice drugih uporabnikov. |
X. EVIDENCE
UPORABNIKOV |
50. člen |
(evidence
uporabnikov) |
Za potrebe poslovanja
upravljavec vodi in vzdržuje evidenco uporabnikov. |
Osnovna evidenca
uporabnikov za fizične osebe vsebuje naslednje podatke: |
– šifro uporabnika,
|
– ime, priimek in
naslov stalnega ali začasnega prebivališča nosilca gospodinjstva (ulica,
kraj, hišna številka, število oseb v gospodinjstvu), |
– znesek poravnanih
in neporavnanih obveznosti, |
– datum vnosa
podatkov. |
Upravljavec lahko za
posameznega uporabnika pridobi tudi: |
– podatke o
zaposlitvi, |
– številko osebnega
računa, |
– davčno številko,
|
– delež lastništva na
nepremičninah, |
– EMŠO. |
Evidenca uporabnikov
za pravne osebe in samostojne podjetnike vsebuje naslednje podatke:
|
– šifro uporabnika in
plačnika, |
– naziv pravne osebe
oziroma samostojnega podjetnika, |
– naslov,
|
– transakcijski
račun, |
– davčno številko,
|
– znesek poravnanih
in neporavnanih obveznosti, |
– datum vnosa
podatkov. |
Poleg navedenih
podatkov vsebujeta evidenci tudi naslednje podatke: |
– o merilnih napravah
in priključnem cevovodu, |
– o lastništvu
nepremičnine. |
51. člen |
(dodatne evidence v
večstanovanjskih stavbah) |
Uporabniki ter
upravniki večstanovanjskih stavb morajo upravljavca pravočasno pisno
obveščati o: |
– statusnih in
lastninskih spremembah, ki vplivajo na razmerje med dobaviteljem in
odjemalcem, |
– vseh spremembah
naslova za dostavo računov in drugih podatkih ter skrbeti, da tudi
njihov pravni naslednik vstopi v obstoječe razmerje. |
Pisno obvestilo iz
predhodnega odstavka velja od prvega naslednjega obračunskega obdobja in
obsega: |
– ime, priimek in
novi naslov dotedanjega in novega odjemalca, |
– listino o prenosu
lastninske pravice, |
– številko in naslov
odjemnega mesta, |
– podpisano izjavo
novega uporabnika na obrazcu upravljavca, da vstopa v že sklenjeno
pogodbeno razmerje. |
Do prejema popolnega
obvestila je za vse obveznosti zavezan dotedanji uporabnik. |
52. člen |
(pridobivanje
evidenc) |
Upravljavec pridobiva
evidence od uporabnikov, upravnikov, organov lokalne skupnosti, državnih
organov in služb, nastalih na podlagi Zakona o lokalni samoupravi in
Zakona o javnih gospodarskih službah. |
XI. PREKINITEV DOBAVE
PITNE VODE |
53. člen |
(prekinitev dobave
uporabniku po uradni dolžnosti in na zahtevo uporabnika) |
Upravljavec
uporabniku prekine dobavo pitne vode v naslednjih primerih: |
– če je bil
priključek na javno vodovodno omrežje izdelan brez soglasja ali v
nasprotju s soglasjem upravljavca ali brez nadzora ter prevzema s strani
upravljavca, |
– če interna hišna
instalacija uporabnika ni tehnično ustrezna in je zaradi te instalacije
ogrožena kakovost pitne vode v omrežju javnega vodovoda, |
– če uporabnik brez
soglasja upravljavca dovoli priključitev drugega uporabnika na svoje
interno omrežje, |
– če notranje
instalacije in naprave uporabnika ovirajo redno dobavo vode drugim
uporabnikom in uporabnik ovir noče odstraniti, |
– če uporabnik brez
privolitve upravljavca odstrani pečatno plombo (na vodomeru, hidrantu
itd.) ali kako drugače spremeni način izvedbe priključka, |
– če uporabnik brez
soglasja upravljavca opravlja posege v naprave in objekte, ki jih ima v
upravljanju upravljavec, |
– če uporabnik krši
navodila, priporočila in predpise o varčevanju z vodo v izrednih
primerih (redukcije), |
– če uporabnik ne
dopusti upravljavcu opravljati nujnih vzdrževalnih del na javnem
vodovodu in priključku stavbe, |
– če uporabnik ne
dovoli upravljavcu vgraditve ali zamenjave vodomera, |
– če uporabnik
onemogoča upravljavcu odčitavanje in pregled vodomera ter interne
instalacije in internega hidrantnega omrežja, |
– če je prostor, kjer
je vodomer, nedostopen ali tako zanemarjen, da ni mogoče odčitati ali
zamenjati vodomera, |
– če uporabnik ne
plača računa za dobavo vode, kakor je določeno v 49. členu, |
– če uporabniki v
večstanovanjski stavbi ne uredijo medsebojnih razmerij in zaradi tega ne
plačujejo porabljene vode, |
– če uporabniku
preneha veljavnost začasnega priključka. |
Dobava vode se
prekine do odprave vzroka prekinitve. Za vnovično vzpostavitev dobave
vode mora uporabnik plačati vse nastale stroške odklopa, priklopa ali
poskusa odklopa po ceniku upravljavca. |
Na zahtevo
uporabnika, da se mu začasno prekine dobava vode, je upravljavec po
prejemu pisnega zahtevka uporabnika to tudi dolžan storiti. Stroške
prekinitve dobave in vnovične priključitve pitne vode plača uporabnik po
ceniku upravljavca. |
54. člen |
(prekinitev dobave
uporabnikom zaradi predvidenih ali nepredvidenih del upravljavca) |
Upravljavec ima
pravico prekiniti dobavo vode zaradi načrtovanih vzdrževalnih ali
investicijskih del na omrežju, odprave okvar ali zaradi višje sile.
|
Za načrtovana
vzdrževalna in investicijska dela mora preko lokalnih sredstev javnega
obveščanja na krajevno običajen način ali neposredno obvestiti
uporabnike o prekinitvi dobave vode vsaj 2 dni pred prekinitvijo dobave
vode. |
V primeru prekinitve
dobavevode zaradi višje sile, kot so potres, požar, suša, onesnaženje
vodnih virov, izpad energije, velike okvare in podobno, ima upravljavec
pravico in dolžnost izdati navodila za racionalizacijo porabe vode ter
brez povračila škode prekiniti ali zmanjšati dobavo vode. V primeru
omejitev ima oskrba prebivalstva s pitno vodo prednost pred rabo vode za
druge namene. |
V izrednih primerih
in na podlagi strokovnega mnenja pristojnih institucij je upravljavec
dolžan obveščati uporabnike o izvajanju posebnih ukrepov glede uporabe
vode. |
XII. NADZOR |
55. člen |
(inšpekcijski organ) |
Nadzor nad izvajanjem
določb tega odloka, katerih kršitev je opredeljena kot prekršek,
opravlja Medobčinski inšpektorat Kranj (v nadaljevanju: MIK), če zakon
ne določa drugače. |
V primeru kršitve
določb tega odloka, ki jih nadzoruje MIK, lahko inšpektor zavezancu izda
inšpekcijsko odločbo. |
V primeru, ko
zavezanec ne izvrši odločbe, izdane na podlagi drugega odstavka tega
člena, v roku, določenem v odločbi, občinski inšpektor lahko odredi
prisilno izvršitev odločbe na stroške zavezanca. |
Nadzor drugih določil
izvaja oddelek Mestne občine Kranj, pristojen za razvoj in investicije.
Nadzor se opravlja kot redni mesečni nadzor ali kot izredni nadzor na
podlagi vsakokratne zahteve uporabnikov občine ustanoviteljice.
|
Izvajalec javne
službe oziroma upravljavec in uporabniki so dolžni kršitve in kršitelje
prijaviti občini ali inšpektoratu. |
XIII. DOLOČBE O
SANKCIJAH |
56. člen |
(globe) |
Z globo 5.000 EUR se
za prekršek sankcionira pravna oseba – upravljavec javnega vodovoda, če
ne zagotovi izvajanje določil 28. člena tega odloka. |
Z globo 5.000 EUR se
za prekršek sankcionira pravna oseba – uporabnik javnega vodovoda, če
ravna v nasprotju z 29. členom tega odloka. |
Z globo 500 EUR se za
prekršek sankcionira samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki
samostojno opravlja dejavnost – uporabnik javnega vodovoda, če ravna v
nasprotju z 29. členom tega odloka. |
Z globo 5.000 EUR se
za prekršek sankcionira pravna oseba – izvajalec del oziroma upravljavec
komunalnega, plinovodnega, elektro in telekomunikacijskega omrežja v
območju javnega vodovoda, če ravna v nasprotju s 30. členom tega odloka.
|
Z globo 1.250 EUR se
za prekršek iz prvega, drugega in četrtega odstavka tega člena
sankcionira odgovorna oseba pravne osebe. |
Z globo 125 EUR se za
prekršek iz tretjega odstavka tega člena sankcionira odgovorna oseba
samostojnega podjetnika posameznika. |
Z globo 400 EUR se za
prekršek sankcionira posameznik, če ravna v nasprotju z 29. členom tega
odloka. |
XIV. PREHODNE IN
KONČNE DOLOČBE |
57. člen |
(pravilnik za
projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo javnega vodovodnega sistema) |
Podrobnejša vsebina o
tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav za izvajanje javne službe
je opredeljena v Tehničnem pravilniku. |
Tehnični pravilnik se
uskladi z določbami tega odloka v roku 3 mesecev od uveljavitve tega
odloka. |
58. člen |
(prehodni roki) |
Izvajanje storitev
javne službe na vseh poselitvenih območjih mora občina zagotoviti do 31.
decembra 2015. |
Zahteve za posamezno
poselitveno območje so podrobneje določene v operativnem programu v
skladu z pravilnikom. Podrobneje te zahteve občina ureja v programu
opremljanja zemljišč po predpisih o urejanju prostora. |
Če obstoječa
poselitvena območja, kjer mora občina zagotavljati opravljanje storitev
javne službe, niso opremljena ali niso v celoti opremljena z javnim
vodovodom, je oskrba s pitno vodo iz zasebnih vodovodov dovoljena,
dokler občina ne vzpostavi pogojev za priključitev stavb na sekundarni
vodovod. |
Za rabo vodnih virov
za lastno oskrbo stavb s pitno vodo iz prejšnjega odstavka morajo
lastniki stavb in gradbenih inženirskih objektov pridobiti vodno
dovoljenje v skladu določbami pravilnika in tega odloka. |
Obratujoče zasebne
vodovodne sisteme na območju občine, ki oskrbujejo več kot 50
prebivalcev s stalnim prebivališčem in z letno povprečno zmogljivostjo
oskrbe s pitno vodo, večjo od 10 m3 pitne vode na dan, morajo lastniki
zasebnega vodovodnega sistema oziroma imetniki vodnega dovoljenja za
lastno oskrbo s pitno vode preko občine prenesti v upravljanje izvajalcu
javne službe najkasneje do 31. 1. 2015. |
Če se lastniki
zasebnega vodovoda organizirajo kot oseba zasebnega prava, to do 31. 12.
2011 s pisno vlogo sporočijo občini, da pripravi vse potrebne dokumente
za podelitev koncesije. |
59. člen |
(prehodni roki) |
Vodenje katastra
javnega vodovoda mora občina zagotoviti v okviru javne službe ob
uveljavitvi tega odloka. |
Do uveljavitve
predpisa, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih
vodovodov in hidrantnih omrežij, mora občina zagotavljati sredstva za
vzdrževanje in obratovanje hidrantnega omrežja iz proračuna občine.
|
Do sprejetja uredbe
pristojnega ministrstva o zaščiti vodnih virov se na območju občine
uporabljajo obstoječe strokovne podlage o zaščiti vodnih virov, ki
določajo 1., 2. in 3. varstveni pas. |
60. člen |
(prenehanje
veljavnosti) |
Z dnem uveljavitve
tega odloka preneha veljati Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju
Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 85/04, 9/06 in 51/ 09). |
61. člen |
(uveljavitev
veljavnost odloka) |
Ta odlok začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
Št.
355-6/2009-(46/16) |
Kranj, dne 26. maja
2010 |
Župan |
Mestne občine Kranj
|
Damijan Perne l.r. |