Na podlagi 171. člena v povezavi s 1. točko 190. člena Zakona o urejanju prostora (Ur.l. RS, št. 110/02 in 08/03), Sklepa Vlade št. 350-00/2001-283 z dne 13.07.2004 in 16. člena statuta Občine Komenda (Ur.l. RS, št. 37/99 in 83/99 ter Uradne objave glasila Občine Komenda, št. 01/2001) je Občinski svet Občine Komenda na svoji 15. seji dne 20.07.2004 sprejel

ODLOK O DOPOLNITVI ODLOKA O SPREMEMBI IN DOPOLNITVI PROSTORSKIH SESTAVIN DOLGOROČNEGA PLANA OBČINE KAMNIK ZA OBDOBJE 1986 – 2000 IN SREDNJEROČNEGA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE KAMNIK ZA OBDOBJE 1986 – 1990, ZA OBMOČJE OBČINE KOMENDA (ZA II. FAZO POSLOVNO PROIZVODNE CONE KOMENDA)

I. UVODNE DOLOČBE

1. člen

S tem odlokom se sprejme dopolnitev odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih sestavinah dolgoročnega plana občine Kamnik za obdobje 1986 – 2000 in srednjeročnega družbenega plana občine Kamnik za obdobje 1986 – 1990, za območje Občine Komenda (za II. fazo poslovno proizvodne cone Komenda) – v nadaljevanju: plan občine Komenda. Plan občine Komenda je izdelal Atelje Arkus d.o.o. iz Kamnika v aprilu 2004.

2. člen

Plan občine Komenda spreminja in dopolnjuje prostorske sestavine dolgoročnega plana občine Kamnik za obdobje 1986 – 2000 in srednjeročnega družbenega plana občine Kamnik za obdobje 1986 – 1990, za območje občine Komenda (Uradne objave glasila Občine Komenda, št. 12/03). Plan občine Komenda obsega grafični in tekstualni del sprememb in dopolnitev veljavnega planskega akta, ki se nanašajo na II. fazo poslovno proizvodne cone Komenda. Obsega odlok, utemeljitve in obrazložitve, kartografski del v merilu 1:25000, kartografsko dokumentacijo v merilu 1:5000 in programsko zasnovo 02/1 Ozka dela – II. faza poslovno proizvodne cone Komenda.

II. PROSTORSKA ZASNOVA OBČINE

3. člen

Dopolni se tretja alineja tretje točke podpoglavja 4.2.1. Zasnova poselitve tako, da se za obstoječim besedilom, ki se glasi: » - načrtovana cesta Želodnik – Vodice je pravladujoč element organizacije prostora – intenzivni prometni državni tranzit, dobra prometna dostopnost, slabši bivalni pogoji zaradi motečih vplivov državne ceste« doda besedilo: », ki omogoča glede na lego ugodne pogoje za razvoj poslovno proizvodnih dejavnosti regijskega obsega.«

4. člen

Spremeni in dopolni se podpoglavje 4.3.5. Odlagališče odpadkov, tako, da se spremenjeno besedilo glasi: »Obstoječa gramoznica, ki leži jugovzhodno od naselja Moste, je v razvojnih usmeritvah občine Komenda namenjena sortiranju in zbiranju komunalnih odpadkov, skladiščenju in predelavi ekološko nespornih proizvodov ter kompatibilnim poslovnim in drugim mestoslužnim dejavnostim s končnim ciljem oblikovanja območja sožitja lokalni skupnosti potrebnih programov ter ohranitve značilne krajinske podobe ravninskega polja oz. sanacije devastiranega območja.«

III. NAČINI UREJANJA

5. člen

Dopolni se poglavje 9.1. Načini urejanja območij s prostorskimi izvedbenimi akti tako, da se v preglednici planskega makroobmočja Moste doda nova alineja, ki se glasi:

IV. PROGRAM DODATNIH RAZISKAV, ANALIZ IN ŠTUDIJ

6. člen

Dopolni se poglavje 9.3. Program dodatnih raziskav, analiz in študij, ki so potrebne za sprejemanje, uresničevanje in dopolnjevanje dolgoročnega plana tako, da se prvi alineji za obstoječim delom besedila, ki se glasi: » - za območje poslovno proizvodne cone 02 (Ozka dela« doda besedilo, ki se glasi »in 02/1 (Ozka dela – II. faza).«

V. PROGRAMSKA ZASNOVA 02/1 OZKA DELA – II. FAZA

7. člen

Srednjeročnemu družbenemu planu se doda nova programska zasnova, ki se glasi:

»PROGRAMSKA ZASNOVA 02/1 OZKA DELA – II. FAZA POSLOVNO PROIZVODNE CONE KOMENDA

I. ORGANIZACIJA DEJAVNOSTI V KONTEKSTU VPETOSTI V MAKROOBMOČJE

Lega v prostoru umešča poslovno-proizvodno cono Komenda v načrtovanem obsegu med peščico favoriziranih lokacij v Sloveniji. Na podlagi analize možnosti odpiranja poslovnih con za mednarodno konkurenčnost in posledično študije izvedljivosti in načrta izvedbe je poslovno proizvodna cona Komenda, ki je zaradi strateške lege (bližina 5. in 10. evropskega avtocestnega koridorja, mednarodnega letališča in mednarodne železniške proge) in hkrati zaradi dobrega dostopa iz drugih regionalnih središč (Kranj, Celje, Maribor), kar bo dodatno prispevalo k povezovanju regij in skladnejšemu regionalnemu razvoju, ena izmed dveh mednarodno konkurenčnih poslovnih con v Ljubljanski urbani regiji, Občina Komenda kot nosilec projekta in več lokalnih sredin povezanih v Podjetno regijo so se skupaj z zainteresiranimi podjetji, ki tudi sodelujejo kot partnerji pri projektu, odločili za skupno poslovno proizvodno območje v Komendi. Cilj je realizacija celovitega projekta razvoja poslovno proizvodne cone Komenda, ki bo naseljevala v infrastrukturo in vključevala v inovativno okolje obstoječa in nova, domača in tuja, ter mala srednja in velika tehnološka podjetja. Pri tem je glavni interes in vloga občine in partnerjev, da poskrbijo, da bo vključevanje v mrežo potekalo v skladu z usmeritvami, ki se kažejo v uporabi sodobne tehnologije, želja po rasti, vzpostavljanje kvalitetnih delovnih mest, višja dodana vrednost, usmeritev na globalne cone, ter pokritost strateško pomembnih področij v smislu tradicije, trgov in razpoložljivih virov. Prva faza cone je že v izgradnji.

Vizija nadaljnega razvoja območja cone je postati vodilna regionalna poslovno proizvodna cona v osrednji slovenski regiji z mednarodnim pomenom, saj je načrtovana na stičišču mednarodnih prometnih povezav in ima zato s svojo lego strateško pomembno pozicijo v samem središču Republike Slovenije. Poslovno proizvodna cona Komenda bo usmerjena v visoko tehnologijo in razvoj inovativnega okolja in z njim povezane ekonomske infrastrukture, s katero se bo zagotovilo konkurenčne lokacije, s kakovostno navezavo na komunalno, energetsko, prometno in komunikacijsko omrežje za naselitev domačih in tujih tehnološko naprednih podjetij po principu tehnoloških parkov. Z razvojem inovativnega okolja skladno z ekonomsko infrastrukturo se bo pospešila in povečala učinkovitost prenosa znanja v tržne produkte, storitve in procese, hkrati pa se bo zagotovilo sodelovanje med raziskovalno in gospodarsko sfero, pospešilo se bo nastajanje novih tehnološko usmerjenih podjetij, s tem se bo pripomoglo k krepitvi tehnološke in razvojne  sposobnosti podjetij tudi izven cone ter spodbujalo njihovo kreativnost, inovativnost in konkurenčnost.

Za regijo bo pomenila širitev poslovno proizvodne cone Komenda tudi pomemben korak k decentralizaciji območja in delni razbremenitvi Ljubljane s prometom, ki je trenutno najbolj pereč problem v Ljubljanski urbani regiji in mu je v Regionalnem razvojnem programu opredeljeno prioritetno reševanje. Širitev poslovno proizvodne cone v Komendi sovpada tudi z gradnjo prve faze tramvajske proge, ki bo povezovala Dolgi most v Ljubljani in Kamnik, ter omogočala prebivalcem zaledja Ljubljane hitro in kakovostno povezavo z mestnim središčem, hkrati pa dostopnost načrtovane cone z mestnega središča kot tudi iz okolice Ljubljane.

Prostorsko je poslovno proizvodna cona Komenda načrtovana tako, da bo omogočala nemoteno delovanje raznolikih dejavnosti. Urejena bo optimalno po principih sonaravnosti, z veliko storitvami, rekreacijskimi površinami in možnostmi za preživljanja prostega časa.

V dokumentu Strateške možnosti razvoja poslovnih con v Sloveniji je opredeljeno, da je območje izbrane lokacije, eno izmed treh izbranih prednostnih lokacij v Sloveniji, ki je primerno za razvoj poslovno proizvodne cone, predvsem zaradi strateške lege območja in bližine pomembnih prometnih infrastruktur, zaradi velikega povpraševanja po novih investicijah na tem področju in velikih možnosti razvoja. Gre za regijo, ki privablja tako domače kot tudi tuje investitorje, kar omogoča izboljšano sodelovanje s sosednjimi državami za razvoj tržne regije in trgovanje z inovativnimi, tržno privlačnimi proizvodi in storitvami, omogoča razvoj poslovnih mrež in uvedbo različnih vrst trgovanja ter aktivno iskanje tržnih niš. Glavni cilji, ki bodo omogočeni pa so: razvoj novih podjetij z visoko tehnologijo, ustanavljanje krajevnih izobraževalnih centrov in centrov odličnosti, pričakovan razvoj transportne infrastrukture in boljše sodelovanje med občinami, kar bo povečalo izglede za investiranje tujega kapitala, pa tudi trgovanje z naravno, kulturno in zgodovinsko dediščino in povezovanje le-teh z razvojem turizma.

II. KONKRETIZACIJA DEJAVNOSTI S PODLAGAMI ZA DOLOČITEV STAVBNEGA ZEMLJIŠČA IN VRSTO IPA

II./1. Koncept nadaljnega razvoja poslovno proizvodne cone Komenda

Poslovno proizvodna cona je locirana na območju med naseljem Žeje in Vodicami. Na robu občine (Ozka dela) je v prostorskem planu občine Komenda del lokacije že definiran za poslovno proizvodne namene, izdelane so strokovne podlage, v pripravi je lokacijski načrt in projektna dokumentacije. Območje Ozka dela je primerno za širitev poslovno proizvodne cone predvsem zaradi strateške lege v bližini avtoceste in letališča ter dobre možnosti za dodatne povezave železnica, telekomunikacije in ustrezne komunalne opremljenosti. Obstoječe območje Ozka dela se širi na jugovzhod v razvojno območje, tako da se osnovno območje s spremembo prostorskega plana poveča za dodatnih 75 hektarov zemljišč in bo tako za razvoj poslovno proizvodne cone Komenda zagotovljenih več kot 93 hektarov veliko območje.

Cona je razdeljena na posamezna podobmočja skladno z razvojem območja in dejavnostmi. Zaradi raznolikih dejavnosti brez medsebojnih konfliktov, je predvideno, da se cona razdeli na posamezne funkcionalne celote, kjer bodo pozicionirane sorodne dejavnosti. Te celote so načeloma:

1.1. FC OB1 – funkcionalna celota obrti (regionalni predel) – manjša kapaciteta

Del cone, namenjen večinsko manjšim obrtnikom iz regionalnega okoliša. Predel bo obsegal manjšo površino, ki bo zadovoljil večinsko regionalne obrtniške potrebe.

1.2. FC PO1 – funkcionalna celota poslovnosti(vseslovenski, mednarodni predel) – srednja kapaciteta

Predel, namenjen predvsem srednjim in večjim podjetjem, ki potrebujejo predvsem pisarniške in kongresne prostore – stavbe s pisarnami, dvoranami, manjšimi skladišče, šlo bo predvsem za reprezentativne prostore itd.

1.3. FC RR1 – funkcionalno območje raziskav in razvoja (vseslovenski, mednarodni predel) – večja kapaciteta

Predel, namenjen razvoju bio, farmacevtskih, IT znanosti – prilagoditev interesentom glede potreb varovanja, omejenega dostopa, drugače grajenih prostorov, itd. Uporabniki bodo predvsem podjetja, inštituti, univerze, itd., ki potrebujejo prostor, dostop, primerne prostore in prijetno okolje za svoje delo. Delo je lahko raziskovalne narave, proizvodnje narave, izobraževalne in seveda poslovne narave. Cona bo tem uporabnikom ponujala storitve informacij, združevanja s svetom, potrebno infrastrukturo, itd.

1.4. FC PR1 – funkcionalna celota proizvodnje (vseslovenski, mednarodni predel) – večja kapaciteta

Predel, ki je povezan z obrtniki, itd., kot možna dopolnitev potrebam njihovih zahtev. Privabitev novih proizvodenj – čistih in občini ustreznih. Uporabniki bodo predvsem že obstoječa podjetja v sami coni, ki take prostore potrebujejo. Ti prostori se lahko dopolnjujejo na način, da so uporabni tudi za druge namene (zaradi selitve proizvodnje na drugo mesto). Proizvodnje bodo omejene na proizvodnje čistih tehnologij.

1.5. FC ST1 – funkcionalna celota storitev (vseslovenski, mednarodni predel) – srednja kapaciteta Območje, ki bo usmerjeno pretežno na storitveno dejavnost: logistika, vzdrževanje, izobraževanje, marketing, itd. Uporabniki bodo podjetja, ki delujejo v conah, prebivalci iz regije in bližnjih mest, itd. (storitve se lahko usmerijo na logistiko, vzdrževanje, izobraževanje, varstvo otrok, starejših, varovanje)

1.6. FC DC1 – funkcionalna celota namenjena delovanju cone (občinski predel) – manjša kapaciteta

Del, cone, ki bo obsegal najmanjši del, z namenom upravljanja cone in pomoč občinskim potrebam. Uporabniki bodo predvsem obstoječa podjetja v coni in zunanji uporabniki, ki potrebujejo informacije o coni sami in dogajanjih po svetu. To območje bo skrbel tudi za vzdrževanje cone in iskanje novih uporabnikov.

1.7. FC RZ1 – funkcionalna celota rekreacije in zabave (mešano) – manjša kapaciteta Predel z restavracijami, bari in lokali, trgovinami, rekrativnimi centri, rekreacijskimi zunanjimi prostori, cyber cafeji, multi kino dvorano, itd.

Območje za zabavo bo imelo osnovni namen sprostitve zaposlenih v coni in dopolnitev regionalnega kratkočasenja prebivalcev. Ta del bo poživel regijo tako sprostitveno kot kulturno, predvsem pa bo spodbujalo kvaliteto.

1.8. FC IU1 – funkcionalna celota izobraževanja – srednja kapaciteta Območje bo nudilo, kot prvo možnost izobraževanja in učenja prebivalcem celotne regije, prav tako pa tudi izven regijske programe . Ponujalo bo predvsem kongresne storitve, seminarje, učilnice, predele namenjene praksi, varovanje otrok.

1.9. FC ZP1 – funkcionalna celota zelenih zunanjih površin – prilagodljiva kapaciteta Pomembnost sonaravnega in estetskega vidika s strani parkovnih površin, površin, ki bodo namenjene predvsem zunanjemu druženju in estetski orientaciji mimoidočih ter prepletu narave in dejavnosti.

Parkovne površine bodo namenjene sprostitvi in estetskemu izgledu cone.

II./2. Konkretizacija dejavnosti v prostoru

Že obstoječi del celotnega območja poslovno proizvodne cone Komenda, to je 02 Ozka dela upošteva naravne danosti in ustvarjene razmere v prostoru. Na ključno tranzitno prometnico, regionalno cesto R2-413/1080 je vezan preko (krožnega) priključka z osrednjo avenijo, ki se razteza preko celotne cone Komenda. Nanjo so vezani posamezni grozdi dejavnosti, pri čemer so ob prometni hrbtenici, ki predstavlja glavno zbirno cesto območja nanizirani pretežno poslovni kareji, ob vzporednicah, ki so z glavno hrbtenico povezane s prečnimi prometnicami pa obrtne, storitvene in proizvodne dejavnosti. Na nekaj turističnih točkah so določene lokacije za komunalno-energetska vozlišča, ki so nosilne pozicije infrastrukturne oskrbe območja. Na pomembnejših lokacijah so glede na hierarhijo razvrščene dejavnosti izobraževanja in zabaviščni potezo na jugu, ki se izven območja nadaljuje v značilni habitat obrečnega vrbovja Zadnje struge pri Suhadolah.

II./3. Način urejanja območja

Glede na kompleksnost načrtovanih dejavnosti in lego v prostoru se za območje 02/1 določa izdelava lokacijskega načrta.

III. USMERITVE ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTONSKO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE S PODROBNO NAMENSKO RABO POVRŠIN TER NAČINOM OBRATOVANJA

Poslovno proizvodna cona mora biti v okolje umeščena tako, da z robnimi območji blago prehaja v površine sosednjih namenskih rab, torej so robovi cone večinoma načrtovani z visokoraslo drevesno vegetacijo (predvsem ob regionalni cesti in vzhodnem robu območja, ki se izteka na ravninska polja proti naselju Žeje). Oblikovanje cone je usmerjeno s podrobnejšo namensko rabo, ki smiselno organizira rabo in dejavnosti celotnega območja; razvidno iz grafičnega dela programske zasnove.

Cona bo urejena načrtno in z dobro urbanistično-arhitektonsko zasnovo. Oblikovanje cone bo poudarjalo privlačnost in čitljivost organizacijskih struktur, to pa bo največji korak k zadovoljstvu uporabnikov in investitorjev nastajajoče cone.

Funkcionalne celote se bodo med seboj dopolnjevale: če se bo načrtovana kapaciteta poslovnega del spreminjala se dopolni z obrtniškim območjem, vendar v smislu, da eden drugega ne zaustavljata pri svojem delu.

Proizvodnja bo locirana na način, ki bo dovoljeval smotrno izrabo prostora, vendar v smislu logične in potrebne rabe proizvodnje s strani območij (primer: proizvodnja locirana na sredini, okoli pa jo obdajajo različna območja) Funkcionalne celote se bodo med seboj vklopile v celoto, ki predstavlja logično razdelitev potreb z omogočenim dopolnjevanjem dejavnosti.

Skladno z izgradnjo poslovno proizvodne cone se bodo določili primerni termini delovanja, prilagodilo primerne prometne povezave, vzpostavilo varovanje celotnega območja cone, identificiralo potrebe partnerjev z ekonomskega in socialnega vidika, zagotovilo ustrezne kapacitete za zadovoljitev interesov investitorjev in druge primerne ukrepe funkcioniranja poslovno proizvodne cone.

Zasnova razvoja poslovno proizvodne cone bo sledila sledečim izhodiščem:

Glede na velikost in predvidene dejavnosti bo cona kljub regionalnemu pomenu imela zaradi končne velikosti izjemen strateški pomen, saj je ne bo moč primerjati z "manjšimi" obrtnimi conami v bližini

Razvoj Komende, ki se bo razvila v sodobno primestno občino z okoli 8000 prebivalci in razvoj sosednjih partnerskih občin in celotne regije. Poskrbela za razvoj storitvenih dejavnosti – zaposlitev celotnega lokalnega in deloma regijskega prebivalstva.

Selitev podjetij in obrtnikov iz precejšnjega dela območja sosednjih občin v cono, z namenom sprostitve zazidljivih zemljišč v urbanih sredinah. Omogočanje izkoriščanja podjetniških ambicij vseh zainteresiranih v regiji. Stalno zagotavljanje dodatnih sredstev potrebnih za infrastrukturo.

IV. USMERITVE ZA IZVEDBO INFRASTRUKTURNIH OMREŽIJ, OBJEKTOV TER TEHNOLOŠKI POGOJI IN OMEJITVE – VAROVANJE BIVALNEGA IN DELOVNEGA OKOLJA

Podrobnejše usmeritve za izvedbo infrastrukturnih omrežij in objektov bodo podane na osnovi idejnih projektov, ki so v pripravi. Načeloma je določenih petero infrastrukturnih vozlišč, ki so namenjena postavitvi objektov, naprav in stavb energetike in komunalne infrastrukture. Vsa komunalna infrastruktura se vodi v koridorjih ob ključnih prometnicah; pogoji za obratovanje so določeni v podpoglavju IV/2. teh programskih zasnov. V nadaljevanju so podani ukrepi, ki jih je upoštevati pri pripravi IPA ter realizaciji posegov v prostor (gradnja, obratovanje).

IV./1. UKREPI V FAZI GRADNJE

1.1. VODA: Izvajanje gradbenih del bo nekoliko povečalo onesnaženje padavinskih vod s prašnimi delci, prav tako bo pri gradnji nastala tehnološka voda, ki bo imela višji pH zaradi vsebnosti cementa in apna. Pri gradnji je treba tehnološke vode zbrati in jih ponovno uporabiti, odvajati v javno kanalizacijo ali odvažati na ustrezno čistilno napravo, ki jih lahko prečisti (na primer: skupna čistilna naprava Domžale – Kamnik).

1.2. TLA IN PODTALNICA: Pri gradnji je treba posebno pozornost nameniti varovanju podtalnice. Pri izkopu zemljine za podkletene objekte je treba paziti, da ne bo prišlo do posega v podtalnico. Debelina krovnega sloja prepustnih do neprepustnih plasti nad vodonosnikom v povprečju znaša 16 m, podtalnica je na globini povprečno 15 m, debelina krovne plasti gline znaša od 2 do 9 m. Glede na to maximalna dovoljena globina izkopov znaša 8 m. V 3. območju je prepovedano vrtanje raziskovalnih vrtin z uporabo pomožnih sredstev, ki so vodi škodljiva. Prašni delci, ki se bodo sproščali v ozračje, se bodo deloma usedli na utrjene površine deloma na zelene površine. Prašenje je treba zmanjšati z ustrezno uporabo vlaženega materiala, oziroma je treba material, ki se praši, vlažiti. Pri gradnji se lahko uporabljajo le gradbeni stroji, ki so redno servisirani in vzdrževani (puščanje naftnih derivatov). Na gradbišču ne smejo biti postavljene postaje za pretakanje in skladiščenje goriva, naprave za separacijo ter mesta za pranje, vzdrževanje motornih vozil in naprav. V kolikor v času gradnje ne bo mogoča uporaba sanitarij v obstoječih objektih bo treba za potrebe delavcev na gradbišču urediti kemična stranišča.

1.3. ODPADKI: Pri gradnji objektov bodo nastali gradbeni odpadki kot so ostanki lesa, opeke, peska, malte, betona. Lesene odpadke naj se uporabi za kurjenje. Inertne gradbene odpadke se ne sme uporabljati za zasipanje. V širšem varstvenem pasu – 3. območje je prepovedano odlaganje odpadkov. Za gradnjo objektov se lahko uporabljajo le gradbeni materiali, ki ne vsebujejo snovi, ki lahko ogrožajo vodo. Na načrtovani lokaciji se ne smejo uporabiti materiali iz jalovišč, žlindre iz kemične in metalurške industrije, ostanki od sežiganja smeti in materiali, ki vsebujejo katran. Eventuelne odpadke iz kemičnih stranišč je treba voziti preko pooblaščenega podjetja na ustrezno biološko čistilno napravo.

Pred začetkom izvajanja gradbenih del mora posamezni investitor zagotoviti zbiranje, skladiščenje in oddajanje gradbenih odpadkov. Gradbene odpadke je potrebno hraniti ali začasno skladiščiti na gradbišču ločeno po vrsti, tako da se prepreči onesnaževanje okolja. Če začasno skladiščenje na gradbišču ni mogoče, je treba gradbene odpadke hraniti v zabojnikih na ali ob gradbišču. Gradbene odpadke je treba oddajati zbiralcu gradbenih odpadkov. Posamezni investitor lahko gradbene odpadke uporabi na kraju nastanka ali znotraj gradbišča če gre za beton, opeko, ploščice, keramiko in gradbene materiale na osnovi sadre ali mešanico teh odpadkov z zemeljskim izkopom in njihove količine ne presegajo predpisanih mejnih količin.

IV./2. UKREPI V ČASU OBRATOVANJA

2.1. KOMUNALNE ODPADNE VODE: Področje kjer je načrtovan poseg bo opremljeno s kanalizacijo, ki bo zaključena s ČN Domžale – Kamnik. V skladu z Odlokom o varstvu virov pitne vode na območju Občine Vodice (vir 2) in Odlokom o odvajanju odpadnih in padavinskih voda v Občini Kamnik (Vir 3) je treba komunalne vode iz objektov na zemljiščih, ki so locirani v širšem varstvenem pasu – 3. območje speljati v javno kanalizacijo, ki se zaključi s čistilno napravo Domžale – Kamnik Glede na to bo treba objekte priključiti na javno kanalizacijo. Priključke na javni kanalizacijski kolektor je treba izvesti vodotesno.

V kolikor priključitev objektov na kanalizacijo ne bo mogoča bo treba komunalne vode odvajati v vodotesne začasne greznice (v primeru, da vir onesnaževanja z odvajanjem komunalne vode ne obremenjuje okolja z obremenitvijo večjo od 50 PE) ali lastne čistilne naprave z iztoki v vodotok, ker je v širšem varstvenem pasu - 3. območje, prepovedano graditi ponikovalnice za odpadne vode. Vsebino greznic, čistilnih naprav je treba odvažati na ustrezno čistilno napravo (ČN Domžale – Kamnik) skladno s planom za redno letno praznjenje, ki ga vodi upravljalec. Velikost greznic, čistilnih naprav je potrebno dimenzionirati glede na obremenitev.

2.2. PADAVINSKE VODE STREHE: Padavinske vode s streh načrtovanih objektov v obravnavanem območju v širšem varstvenem pasu - 3. območje je treba speljati po meteorni kanalizaciji v vodotok ali ponikovalnico.

2.3. PADAVINSKE VODE PARKIRNIH IN MANIPULACIJSKIH POVRŠIN: Parkirne in manipulacijske površine bodo namenjene parkiranju vozil zaposlenih in strank ter manipulaciji z dostavnimi tovornimi vozili za potrebe objektov. Parkirne in manipulacijske površine bodo onesnažene z usedljivimi in neraztopljenimi delci ter z različnimi naftnimi derivati zaradi prometa z motornimi vozili.

Padavinske vode parkirišč in manipulacijskih površin v 3. območju, oziroma varstvenem pasu je obvezno treba speljati v javno kanalizacijo preko lovilcev olj.

Glede na to, da padavinske vode v deževnih dneh le hidravlično obremenjujejo centralno čistilno napravo in s tem znižujejo njen učinek čiščenja, je treba padavinske vode s parkirišč in manipulacijskih površin odvajati v meteorno kanalizacijo, v kolikor bo na obravnavanem območju zgrajena, ali v vodotok v kolikor je to mogoče, ali v urejene ponikovalnice pod pogojem, da se te vode spelje preko ustrezno dimenzioniranih lovilcev olj. Priporoča se izgradnja ponikovalnic izven varstvenega območja, in sicer zaradi dejstva, da so na obravnavanem območju prisotne vrtače iz katerih padavinska voda razmeroma hitro odteče v tla in podtalje, kar predstavlja možnost onesnaženja podtalnice. Lovilec olj je čistilna naprava, ki iz padavinskih vod odstrani nečistoče, kot so usedljive in neraztopljene snovi ter mineralna olja.

Lovilce olj je treba redno kontrolirati, prazniti in čistiti. Pred izdajo uporabnega dovoljenja je treba izdelati poslovnike za obratovanje čistilnih naprav, to je lovilcev olj ter voditi obratne dnevnike za lovilce olj.

2.4. TEHNOLOŠKE ODPADNE VODE: Predvsem v proizvodnih objektih na obravnavanem območju pričakujemo nastanek tehnoloških odpadnih vod. Področje kjer je načrtovan poseg bo opremljeno s kanalizacijo, ki bo navezana na obstoječi kanal, ki se zaključi s ČN Domžale – Kamnik.

Kanalizacijo in priključke na javni kanalizacijski kolektor je treba izvesti vodotesno. Odpadne tehnološke vode iz objektov na obravnavanem območju je treba pred iztokom v javno kanalizacijo očistiti do take stopnje, ki bo ustrezala veljavni zakonodaji za iztok v kanalizacijo, za posamezno dejavnost. Za zmanjšanje emisije snovi v odpadne vode iz objektov na obravnavanem območju je treba v objekte instalirati tako tehnologijo pri kateri ne nastajajo odpadne vode, oziroma nastajajo čim manj obremenjene odpadne vode.

Tehnološke odpadne vode bodo nastajale tudi pri spremljevalnih dejavnostih na obravnavanem območju, to je pri obratovanju gostinskih lokalov. Odpadno vodo je pred odvajanjem v kanalizacijo treba očistiti v lovilcu maščob. V gostinskih lokalih je treba zagotoviti ločen sistem zbiranja in odvajanja odpadnih vod v tem smislu, da se preko maščobnika vodijo le odpadne vode iz opravljanja dejavnosti in ne tudi komunalne odpadne vode.

Parkirne in manipulacijske površine je treba zgraditi v vodotesni obliki. V primeru tlakovanja parkirnih površin je treba tlakovane površine izvesti vodotesno. Tesnost tlakovanih površin je treba pred izdajo uporabnega dovoljenja dokazati z ustreznim potrdilom o preskusu vodotesnosti. Tla v proizvodnih delih načrtovanih objektov je treba urediti vodotesno in oljeodporno brez odtokov. V primeru ureditve odtokov v tleh, je le te treba speljati v javno kanalizacijo.

Tla v skladiščih, kjer bodo shranjene tekoče surovine in odpadki (nevarne snovi), je treba urediti vodotesno in oljeodporno, brez odtoka. Tla morajo biti zgrajena tako, da bodo ob eventualnem razlitju surovin, oziroma odpadkov zadržala razlito vsebino največje embalaže (tla v obliki lovilne sklede ali z ustrezno dimenzioniranim lovilnim jaškom oziroma posodo brez odtoka, z volumnom enakim največji embalaži). V 3. območju je prepovedano skladiščiti nevarne snovi v skladiščih, ki so večja od 25 m 3 za posamezne rezervoarje (200 m 3 v zaključeni celoti). Lovilni bazen pod transformatorjem za lovljenje transformatorskega olja je treba urediti vodotesno oziroma oljeodporno brez odtokov, z volumnom enakim količini vsebovanega transformatorskega olja.

Kurilno olje je treba shranjevati v atestiranih enoplaščnih cisternah, ki morajo biti postavljene v lovilnih neprepustnih bazenih brez odtokov ali vkopanih dvoplaščnih cisternah z vgrajenim sistemom javljanja tesnosti cisterne. Lovilni bazeni cistern morajo biti ustrezno dimenzionirani, da lahko zadržijo eventuelno razlito olje. Do cistern in lovilnih bazenov morajo biti urejeni dostopi. Zbrane odpadne surovine katerih reciklaža je možna in nenevarne odpadke, ki bodo nastajali pri opravljanju dejavnosti je treba zbirati ločeno v označenih zabojnikih, oziroma posodah in poskrbeti za ustrezno odstranitev po zbiralcih, predelovalcih oziroma odstranjevalcih registriranih za zbiranje, predelovanje oziroma odstranjevanje zgoraj naštetih nenevarnih odpadkov, oziroma sekundarnih surovin.

Blato iz eventuelnih bioloških čistilnih naprav je treba zbirati in odvažati preko pooblaščenega podjetja na ustrezno čistilno napravo. Blato se lahko odvaža na kmetijske površine, vendar le v primeru ustrezne kakovosti blata (kar bi dokazali rezultati kemijskih analiz), kemijske analize tal, kamor bi se blato odvažalo in s posebnim dovoljenjem Ministrstva za kmetijstvo v soglasju z Ministrstvom za okolje in prostor za odlaganje blata na kmetijske površine. Mulj (ne vsebuje nevarnih snovi), ki bo nastajal pri čiščenju v eventuelnih ČN v posameznih objektih, ne spada med nevarne odpadke.

Za zmanjšanje količine odpadkov v objektih na obravnavanem območju se priporoča v objektih instalirati tako tehnologijo, oziroma uporabljati take surovine pri kateri nastajajo minimalne količine odpadkov.

2.5. MONITORING: Posamezni investitorji morajo za posamezno dejavnost, ki jo nameravajo opravljati v objektu pred izdajo dovoljenj za poseg v prostor pridobiti Poročilo o vplivih na okolje, oziroma Strokovno oceno obremenitve okolja z mnenjem o varovanju zalog in zdravstvene ustreznosti pitne vode na vodovarstvenem območju. V času obratovanja je treba opravljati tudi ustrezni monitoring.

V. USMERITVE ZA VAROVANJE NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE TER KAKOVOSTNIH PRVIN KRAJINE

Glede na lego območja je posebno pozornost posvetiti varstvu voda – površinske vode, habitatov in vidnemu okolju.

V/1. Površinske vode in habitati

Ključni element, ki mu bo treba nameniti pozornost je ohranjanje vodnega režima zaradi odtoka padavinskih vod. Trenutno imajo gozdna tla veliko sposobnost zadrževanja odtoka, zato je pretok v pritoku potoka Zadnje struge, ki se formira na območju bodoče poslovne cone, razmeroma stalen (10-20 l/s). Pritok potoka iz območja predvidene cone predstavlja približno Ľ dotoka v Zadnje struge.

V primeru izgradnje poslovno proizvodne cone brez ukrepov za ohranjanje vodnega režima, bi že v I. fazi v času nalivov odtok s streh in utrjenih površin nekajkrat letno več ur znašal prek 200 l/s, bi ta odtok lahko povzročil kratkotrajne poplave na območju Zadnje struge. Bolj kot poplave, pa bi na vegetacijo vplivala obdobja nizkih voda v času brez padavin. Tako bi bil potok, ki se formira v coni, lahko brez vode v sušnih mesecih.

V/2. Podzemna (pitna) voda

Del območja 02/1 ob robu I. faze poslovne cone je v širšem vodovarstvenem pasu (območje 3) vodnjakov Vo-I in Vo-II v Občini Vodice. Za tako določitev vodovarstvenega pasu ni strokovnih osnov, saj je območje poslovne cone neprepustno, prekrito z vsaj 10 m debelim neprepustnim slojem melja, površinske vode pa odtekajo proti Pšati, tako da ni mogoče, da bi prišlo do vpliva na vodo v vodnjakih. V primeru temeljenja objektov z globokim pilotiranjem ali pa izkopom zemljine za objekte globjim od 10 m, pa je potrebno za konkreten primer ponovno presoditi vpliv na podzemno vodo.

V/3. Habitati

Samo območje poslovne cone je gozd brez posebej poudarjene biotopske funkcije. Območje potoka Zadnje struge južno od območja, predvidenega za poslovno proizvodno cono 02/1, je območje, ki je razvrščeno med potencialno območje evropskega pomena po merilih Direktive o habitatih. V Predlogu potencialnih območij evropskega pomena (pSCI) z dne 31.3.2004 (Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, projekt Natura 2000) je to območje označeno z oznako SI3000011 Zadnje struge pri Suhadolah. Po zadnjih popravkih predloga je območje varovano kot habitatni tip obrečnega vrbovja, jelševja in jesenovja – Alnus glutinosa in Fraxinus excelsior (Alno- Padion, Alnion incanae, Salicion albae)) (91E0 – Natura, 44.2, 44.3, 44.13 – Physis), na območju pa ni zavarovanih živalskih vrst.

Na ta habitat bi lahko v primeru neizvajanja ustreznih ureditev vplival spremenjen vodni režim, kot je podrobneje opisano v podpoglavju o površinskih vodah. Zato je smiselna ureditev ukrepov zadrževanja površinske vode za zagotovitev stalnega pretoka v potoku.

V/4. Vidno okolje

Območje poslovno-proizvodne cone je umeščeno v naravno okolje gozda približno na sredini med naselji Žeje in Vodice. Žeje so del večje suburbane aglomeracije Moste-Suhadole-Komenda. Območje ima mozaični vzorec naselij, kmetijskih površin in gozda, značilen za regijo severno od Ljubljane in Gorenjsko.

Območje širitve poslovno-proizvodne cone bi lahko lokalno pomembno spremenilo videz krajine, v regionalnem smislu pa območje pripada regiji, kjer so tovrstna območja pogosta. Z ukrepi ohranjanja pasu obstoječega gozda med cesto Vodice-Moste in predvideno cono se bo vpliv cone na vidno okolje še dodatno zmanjšal in območje ne bo pomembno spremenilo vedute v okolici.

VI. USMERITVE V PRIMERU NARAVNIH IN DRUGIH NESREČ

Ureditveno območje poslovno proizvodne cone Komenda leži v delu občine, kjer ni pričakovati izjemnih nevarnosti, zagotavljati je običajne ukrepe protipožarnega varstva ter načrtovati (IPA) prostorske rešitve, ki omogočajo varno obratovanje območja, v primeru nesreč pa hitre in učinkovite intervencije ter možnosti umika iz ogroženega dela območja.«

VI. KONČNE DOLOČBE

8. člen

Plan občine Komenda je na vpogled na pristojnem oddelku Občine Komenda, Zajčeva cesta 23, 1218 Komenda.

9. člen

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah Glasila Občine Komenda.

Št.: 35003-0003/2000-003

Komenda, dne 20.07.2004

Tomaž DROLEC

ŽUPAN