Na
podlagi prvega odstavka 6. člena
Zakona
o občinskem redarstvu (Uradni list RS, št. 139/06; v nadaljevanju
ZORed) je Občinski svet Občine Rogaška Slatina na podlagi 16. člena
Statuta Občine Rogaška Slatina na 21. redni seji dne 30. 11. 2016 Občine
Rogatec na podlagi 16. člena Statuta Občine Rogatec (Uradni list RS,
št. 67/14 – UPB) na 13. redni seji dne 12. 12. 2016 Občine Podčetrtek na
podlagi 17. člena
Statuta Občine Podčetrtek (Uradni list RS, št. 54/10) na 15. redni
seji dne 2. 12. 2016 Občine Šmarje pri Jelšah na podlagi 16. člena
Statuta Občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list RS, št. 35/10 in
59/15) na 14. redni seji dne 7. 12. 2016 Občine Kozje na podlagi
16. člena
Statuta Občine Kozje (Uradni list RS, št. 24/10) na 13. redni seji
dne 8. 12. 2016 sprejel |
|
S K U
P N I O B Č I N S K I P R O G R A M V A R N O S T I |
Občine Rogaška Slatina, Občine Rogatec, Občine Podčetrtek, Občine Šmarje
pri Jelšah in Občine Kozje |
|
s
katerim se v Občini Rogaška Slatina, Občini Rogatec, Občini Podčetrtek,
Občini Šmarje pri Jelšah in v Občini Kozje (v nadaljevanju: občinah) na
podlagi ocene varnostnih razmer podrobneje določa vrsto in obseg nalog
redarstva ter navedene naloge usklajuje s predpisi, programskimi
dokumenti Ministrstva za notranje zadeve in Policije na področju javne
varnosti ter z drugimi potrebami varnosti v občinah. Pri tem so za
Skupni občinski program varnosti Občine Rogaška Slatina, Občine Rogatec,
Občine Podčetrtek, Občine Šmarje pri Jelšah in Občine Kozje (v
nadaljevanju: SOPV) in za delovanje Medobčinskega redarstva Občine
Rogaška Slatina, Občine Rogatec, Občine Podčetrtek, Občine Šmarje pri
Jelšah in Občine Kozje (v nadaljevanju: Medobčinsko redarstvo, oziroma
MOR) ključnega pomena predvsem Zakon o občinskem redarstvu, Zakon o
varstvu javnega reda in miru, Zakon o pravilih cestnega prometa, Zakon o
cestah, Zakon o voznikih, Zakon o motornih vozilih, Zakon o zaščiti
živali, Zakon o prekrških, Zakon o lokalni samoupravi ter občinski
odloki. |
Na
podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93
s spremembami in dopolnitvami) občina za zadovoljevanje potreb svojih
prebivalcev opravlja vrsto nalog med drugim tudi naloge občinskega
redarstva. 49.a člen istega zakona določa, da lahko občine ustanovijo
enega ali več organov skupne občinske uprave. Tako so Občina Rogaška
Slatina, Občina Rogatec, Občina Podčetrtek, Občina Šmarje pri Jelšah in
Občina Kozje ustanovile Skupno občinsko upravo Medobčinski inšpektorat
in redarstvo občin Rogaška Slatina, Rogatec, Podčetrtek, Šmarje pri
Jelšah in Kozje (v nadaljevanju MIR). Omenjeni organ skupne občinske
uprave, v sklopu katerega je tako občinska inšpekcija kot tudi redarska
služba, skrbi za javno varnost in javni red ter izvajanje inšpekcijskega
nadzora na območju vseh petih občin. Pravno formalno je bil ustanovljen
s sprejetjem Odloka o ustanovitvi organa skupne občinske uprave
Medobčinskega inšpektorata in redarstva občin Rogaška Slatina, Rogatec,
Podčetrtek, Šmarje pri Jelšah in Kozje (Uradni list RS, št. 87/15) na
občinskih svetih omenjenih občin. |
Občinski
sveti na predlog županov sprejmejo občinski program varnosti, s katerim
na podlagi ocene varnostnih razmer v občinah podrobneje določijo vrsto
in obseg nalog medobčinskega redarstva. Skupni program varnosti obsega
cilje, ki na celovit način urejajo, oziroma zagotavljajo ustrezno
stopnjo in kvaliteto varnosti v občinah. To se bo dosegalo z ustrezno
varnostno politiko ter sistemskimi, pravnimi in organizacijskimi
predpisi ter ukrepi organov in služb občin ter konkretnimi ukrepi MOR,
ki bodo usmerjeni v zagotavljanje javne in druge varnosti v občinah. |
SOPV je
sestavljen v smislu priporočil in programskih smernic, ki se bodo lahko
realizirale skozi letne programe dela organov in služb občin. SOPV bodo
izvajali redarji skupne občinske uprave, ki organizacijsko spadajo v
skupno občinsko upravo skupaj z občinsko inšpekcijsko službo.
Realizacija vseh ciljev SOPV bo odvisna tudi od razpoložljivih finančnih
sredstev, ki jih občine namenjajo za to področje dela ter od pravilnega
razumevanja varnosti, kot temeljne človekove vrednote in potrebe, s
strani tistih, ki odločajo o finančnih in drugih vložkih v varnost.
Posredno je cilj SOPV tudi racionalizacija dela MOR in zmanjšanje
stroškov za to dejavnost. |
Za
uresničitev vseh navedenih in mnogih drugih varnostnih ter samozaščitnih
ciljev pa bo vsekakor zelo pomembno sodelovanje vseh občinskih organov
in služb občin ter MOR, oziroma MIR z državnimi in drugimi organi,
službami, institucijami ter civilno družbo in sosednjimi občinami ter
njihovimi organi in seveda predvsem s sosednjimi občinskimi redarstvi. |
|
1 UVOD |
|
SOPV je
temeljni strateški dokument, s katerim so opredeljena izhodišča in
usmeritve za zagotavljanje javne varnosti ter varnega in kvalitetnega
življenja prebivalcev in obiskovalcev občin Rogaška Slatina, Rogatec,
Podčetrtek, Šmarje pri Jelšah in Kozje. Namen SOPV je določiti enotne
kriterije za zagotavljanje javne varnosti v občinah in opredeliti ukrepe
ter ravnanja pristojnih, ki zagotavljajo javno varnost in javni red na
območju občin. |
Pojem
javna varnost lahko opredelimo kot dobrino, ki jo lahko pridobivamo in
uživamo na družbeno organiziran način, ki mora biti v določeni količini
na razpolago vsem članom družbe. Javna varnost se zagotavlja vedno le na
javnopraven, na državo naslonjen in zato arbitraren način, ki jo lahko
zagotavljamo samo in izključno prek države. Pomeni tudi stanje, v
katerem so izključeni materialni protipravni akti, s katerimi se rušijo
ali ogrožajo temeljne svoboščine in pravice občanov, osnovni elementi
družbene ureditve ali druge zaščitene vrednote. |
Namen
SOPV je tudi načrtno zagotavljati kvaliteto javnega prostora in območij
v občinah Rogaška Slatina, Rogatec, Podčetrtek, Šmarje pri Jelšah in
Kozje. Kvaliteten javni prostor pomeni predvsem zadovoljstvo občanov z
okoljem, kjer živijo in delajo ter z okoljem, kjer se šolajo in igrajo
njihovi otroci. Kvaliteten javni prostor tudi pomeni zadovoljivo stopnjo
javne varnosti in javnega reda. To pomeni, da so občinske ceste, ulice,
parki in drugi odprti prostori čisti, urejeni ter, da se občani v okolju
počutijo varni. |
SOPV je
zelo pomemben in temeljni dokument, v katerem so na podlagi
nacionalno-varnostne politike in strategije zajeti ukrepi in naloge, ki
so ključnega pomena za delovanje vseh organov in služb občin, predvsem
pa za delovanje MOR. V njem so opredeljena tudi izhodišča za
zagotavljanje varnosti v občinah, cilji in ukrepi za zagotovitev teh
ciljev na ta način, da so opredeljeni konkretni nosilci oziroma
odgovorne službe za dosego želenih ciljev. Posebno pozornost pa SOPV
namenja tudi finančnim sredstvom, ki so potrebna za dosego zgoraj
navedenih ciljev. |
Namen
SOPV je tudi vzpostaviti partnerski odnos med Policijo in MOR pri
zagotavljanju javne varnosti v lokalni skupnosti, oziroma pri izvajanju
vseh pristojnosti občinskih redarjev, ki so opredeljene v 3. členu
Zakona o občinskem redarstvu (Uradni list RS, št. 139/06). Prav zaradi
tega so v SOPV opredeljene tudi zakonske osnove za vzpostavitev in delo
redarske službe ter za sodelovanje s Policijsko postajo Rogaška Slatina,
Policijsko postajo Šmarje pri Jelšah, občinskimi Sveti za preventivo in
vzgojo v cestnem prometu, zasebno varnostnimi službami in drugimi pri
zagotavljanju javne varnosti ter javnega reda na območju vseh občin. |
|
2 OCENA OGROŽENOSTI IN VARNOSTNIH TVEGANJ NA OBMOČJIH OBČINE ROGAŠKA
SLATINA, OBČINE ROGATEC, OBČINE PODČETRTEK, OBČINE ŠMARJE PRI JELŠAH IN
OBČINE KOZJE |
|
Za oceno
ogroženosti in varnostnih tveganj, kot strokovno podlago za pripravo
SOPV, je pomemben posnetek stanja varnosti v občinah, analiza in ocena
varnostnih tveganj. Podrobne izsledke lahko razberemo v prilogi tega
SOPV. |
|
2.1 Posnetek stanja in uporabljene metode potrebne za izdelavo ocene
ogrožanja |
|
Na
podlagi podatkov MOR, drugih organov in služb občin ter Policijske
postaje Rogaška Slatina in Policijske postaje Šmarje pri Jelšah smo
napravili posnetek stanja varnostnih razmer na območju občin in oceno
ogroženosti ter varnostnih tveganj. Tako smo pridobili podatke o javnem
redu in miru, problematiki varovanja državne meje, varnosti cestnega
prometa oziroma predvsem o prometnih nesrečah ter o kaznivih dejanjih.
Nekateri podatki so bili pridobljeni iz raznih uradnih javnih evidenc. |
Opravljen je bil tudi operativni pregled posameznih območij, cest,
trgov, parkirnih mest, javnih poti, rekreacijskih površin in drugih
javnih prostorov, kjer je varnostna problematika večja, oziroma , kjer
je bilo za pričakovati, da je ogroženost varnosti večja. Opravljen je
tudi bil ogled nekaterih zgradb in objektov naravne in kulturne
dediščine, športno rekreativnih in drugih prireditvenih prostorov, ki so
pomembni iz vidika Zakona o javnih zbiranjih (v nadaljevanju ZJZ, Uradni
list RS, št. 59/02 s spremembami in dopolnitvami), oziroma ogrožanja
javnih shodov in javnih prireditev. |
V okviru
priprave SOPV je bil opravljen informativni pregled organiziranosti in
delovanja organov in služb znotraj občin, temeljitejši vpogled v
organiziranost in delovanje posameznih organov in služb občin pa je bil
opravljen pri tistih organih in službah, ki so delovno povezani z MOR in
tistih organov in služb, ki so v okviru svojih pristojnosti odgovorni
tudi za varnost, oziroma posamezna varnostna področja. |
Z
namenom priprave kvalitetnega, vsebinsko bogatega in z vidika
zagotavljanja varnosti v občinah, so bili za potrebe SOPV, pregledani
zakonski in drugi predpisi ter dokumenti in drugo gradivo, ki se tako
ali drugače nanaša na zagotavljanje varnostnih razmer v občinah. |
|
2.2 Analiza in ocena ogroženosti ter varnostnih tveganj |
|
Analiza
in ocena ogroženosti ter varnostnih tveganj za območje občin je bila
opravljena na podlagi statističnih podatkov, ki so bili pridobljeni od
PP Rogaška Slatina, PP Šmarje pri Jelšah, MOR ter organov in služb
občin. Analiza je bila opravljena v sklopu petih področij in sicer:
ogroženost javnega reda in miru, ogroženost varnosti cestnega prometa,
ogroženost od kriminalnih pojavov, ogroženost javnih zgradb, varovanja
državne meje ter objektov naravne in kulturne dediščine ter ukrepov MOR. |
|
2.3 Identificiranje in obvladovanje varnostnih tveganj |
|
Za
identificiranje in obvladovanje varnostnih tveganj so bila obravnavana
varnostna tveganja na področju varnosti cestnega prometa, varnosti
občinskih javnih poti ter rekreacijskih in drugih površin, na področju
zagotavljanja javnega reda in miru, na področju preprečevanja
kriminalnih dejanj, na področju varovanja državne meje, na področju
zagotavljanja varnosti javnega premoženja ter naravne in kulturne
dediščine, na področju javnih shodov in prireditev ter na področju
varstva okolja. |
V okviru
navedenega so nakazani načini obvladovanja varnostnih tveganj s strani
MOR, hkrati pa so opredeljene tudi varnostne potrebe, izhajajoče iz
Ocene varnostnih razmer v občinah, oziroma iz analize in ocene
ogroženosti ter varnostnih tveganj. Pri tem je bilo upoštevano Poročilo
o delu Medobčinskega redarstva in inšpektorata občin Rogaška Slatina,
Rogatec in Podčetrtek za leti 2013, 2014 in 2015, poročila PP Rogaška
Slatina za leta 2013, 2014 in 2015 ter oceno varnostne situacije in
varnostnih razmer PP Šmarje pri Jelšah v letih 2013, 2014 in 2015 na
območju občin Šmarje pri Jelšah, Podčetrtek in Kozje. |
|
3 NAMEN VZPOSTAVITVE MEDOBČINSKEGA REDARSTVA |
|
3.1 Splošno o namenu vzpostavitve redarstva |
|
Delo
občinskega, mestnega in medobčinskega redarstva ureja Zakon o občinskem
redarstvu (v nadaljevanju: redarstvo) tako, da izhaja iz načela enakosti
pred zakonom, ki izključuje samovoljo občinskega, mestnega in
medobčinskega redarja (v nadaljevanju: redar) ter preseganje njegovih
pooblastil. Načelo strokovnosti z nadzorom nad opravljanjem redarske
službe ne dopušča dvomov v korektnost dela redarja. Besedilo zakona
temelji tudi na principu delitve odgovornosti med posameznimi nosilci
nalog s področja varnosti v R Sloveniji. |
Tudi
Zakon o pravilih cestnega prometa (v nadaljevanju: ZPrCP, Uradni list
RS, št. 109/10,57/12, 63/13) in Zakon o cestah (v nadaljevanju: ZCes-1;
Uradni list RS, št. 109/10 s spremembami in dopolnitvami), ki določata
pristojnost občine, oziroma pooblastila redarstva na področju nadzora
nad mirujočim in dinamičnim prometom, določata pristojnosti občin na tem
področju na ta način, da predpisujeta pooblastila, ki jih hkrati z
državnimi organi (policijo) izvršujejo redarstva. |
Podobno
rešitev vsebuje Zakon o varstvu javnega reda in miru (Uradni list RS,
št. 70/06,v nadaljevanju: ZJRM-1), ki določa, da občina oziroma njeni
redarji ali redarstvo, na območju občine opravljajo naloge
preprečevanja, odkrivanja in kaznovanja storilcev prekrškov zoper javni
red in mir in sicer tako, da se ohranijo polna pooblastila pristojnih
državnih organov. Zakon namreč določa, da ta nadzor opravljajo redarji
in hkrati policisti, kar pomeni, da ne glede na določitev občinske
pristojnosti, država svojo pristojnost ohrani. Vloga države, oziroma
policije je pri skupnih zadevah javne varnosti subsidiarna in še vedno
odločilna. Če je javno varnostna zadeva takšne narave, da jo lahko
rešuje redarstvo, je to njegova naloga. Policija nastopa šele, ko je to
potrebno zaradi same narave stvari (npr. zahtevnost, stopnja nevarnosti,
javni interes ipd.), ali če tako sama oceni. V trenutku, ko policija iz
takšnih ali drugačnih razlogov prevzame zadevo, je delovanje redarjev
pod njenim »poveljstvom«. Policija tudi sicer v okviru zakona nudi
redarstvu strokovno in operativno pomoč. |
V skladu
z ZORed so občine, mestne občine, oziroma več občin skupaj (medobčinsko
redarstvo) dolžne zagotoviti kadrovske, materialne in druge pogoje za
delo redarstva. Država lahko v sodelovanju z organi lokalne oblasti
načrtuje določene oblike uresničevanja javnih varnostnih ciljev iz njene
pristojnosti s pomočjo redarstva in za to zagotovi tudi ustrezna
finančna sredstva, npr. varovanje državne strateške infrastrukture na
lokalnem območju, državnih prireditev, ipd. Medobčinsko redarstvo je del
občinske uprave, njena samostojna notranja organizacijska enota. Delovno
področje medobčinskega redarstva, s katerim so določena njegova
pooblastila, določi zakon in občine z odloki. V okviru svojega delovnega
področja je redarstvo prekrškovni organ občine. Redarstvo vodi vodja,
katerega položaj določa zakon in odlok o ustanovitvi redarstva ali
medobčinskega redarstva. |
|
3.2 Pogoji za opravljanje nalog pooblaščenih uradnih oseb redarstva |
|
V skladu
z Zakonom o javnih uslužbencih (v nadaljevanju: ZJU; Uradni list RS,
št. 56/02 s spremembami in dopolnitvami) in Zakonom o prekrških (v
nadaljevanju: ZP-1; Uradni list RS, št. 7/03 s spremembami in
dopolnitvami) so z ZORed določeni tudi pogoji, ki jih morajo
izpolnjevati pooblaščene uradne osebe redarstva (v nadaljevanju: PUO).
To so uradne osebe, ki imajo pooblastila za vodenje postopka in
odločanje v prekrškovnem postopku ter pooblastila po ZORed. Z določbami
zakona, ki določajo naloge vodje redarstva ter določbami, ki določajo
razmerja med občinsko oziroma mestno upravo in redarstvom, je
zagotovljeno, da se lahko občinska redarstva, mestna redarstva in
medobčinska redarstva organizirajo in delujejo kot strokovni organi. S
takšno ureditvijo se zagotavlja spoštovanje človekovih pravic in
temeljnih svoboščin ter načela sorazmernosti v postopkih medobčinskega
redarstva. |
Redarji
morajo izpolnjevati splošne pogoje, določene z ZJU, opraviti predpisan
preizkus znanja za vodenje in odločanje v prekrškovnem postopku ter
preizkus znanja za opravljanje nalog redarstva in za uporabo pooblastil
redarja. |
Usposobljenost PUO redarstva za opravljanje nalog redarstva, uporabo
pooblastil, določenih z zakonom, ter za ravnanje z napravami in
tehničnimi sredstvi se zagotavlja s strokovnim usposabljanjem in
obdobnim izpopolnjevanjem ter preizkusom znanja, ki ga po posebnem
predpisanem programu izvaja Policijska akademija. |
|
3.3 Uporaba pooblastil in prisilnih sredstev redarjev |
|
ZORed
določa način določanja in izvajanja pooblastil redarja, ki pri
opravljanju svojega dela prihaja neposredno v stik z državljani.
Pooblastila redarja niso enaka policijskim pooblastilom, čeprav trenutno
potekajo postopki spremembe zakonodaje, ki bi redarjem dala večja
pooblastila glede uporabe prisilnih sredstev. Njegova pooblastila so
prilagojena nalogam za zagotavljanje javne varnosti in javnega reda na
območju občine, oziroma nalogam na področju prometa, varovanja javnega
reda in miru, obravnavi prekrškov zoper javni red in mir ter nalogam pri
varovanju javnega premoženja in nalogam varovanja naravne in kulturne
dediščine. Za uporabo prisilnih sredstev redarjev pa se smiselno
uporabljajo določbe Zakona o nalogah in pooblastilih policije (v
nadaljevanju: ZNPPol; Uradni list RS, št. 15/13, 23/15) in podzakonskih
predpisov, ki urejajo načela in način uporabe istovrstnih pooblastil
policistov. |
ZORed
upošteva, da redarji na podlagi Zakona o prekrških (ZP-1) ne izdajajo in
vročajo le plačilnih nalogov ter odločbe o prekršku, zoper katere je
dovoljena zahteva za sodno varstvo. Radarji so v neposrednih stikih z
ljudmi v različnih okoliščinah in situacijah, v katerih lahko pride do
nepravilnega ali celo nezakonitega in nesorazmernega ravnanja. Prav
zaradi tega ZORed z 19. členom omogoča ljudem, ki izrazijo svoje
nestrinjanje z ravnanji redarjev ali izrazijo sum v upravičenost,
zakonitost in sorazmernost uporabe njihovih pooblastil, da se zoper
njihove postopke pritožijo. V takšnem pritožbenem postopku se po
predpisanem postopku ugotovljene nepravilnosti redarjev ustrezno
odpravljene ter zoper odgovornega redarja izrečeni z zakonom predpisani
ukrepi (ZJU). |
|
3.4 Preventivna in represivna vloga redarjev |
|
|
Preventivno delo redarjev je vsekakor najbolj razširjena oblika
preprečevanja kršitev, saj se z vsebino delovanja ne posega v temeljne
človekove svoboščine in njihove pravice (nalaganje materialnih
obveznosti, izrekanje glob ipd.), temveč se cilj spoštovanja predpisov
dosega z opozarjanjem, poučevanjem ter drugimi oblikami delovanja, s
katerim se poskuša posameznika ali širšo javnost prepričati o
nepravilnosti ravnanja. |
Represivno delo redarjev pa velja kot ostrejša oblika delovanja, saj je
že iz opisa preventivnega delovanja mogoče ugotoviti, da so opozorila v
veliki meri odvisna od nadaljnjih ukrepov, ki predstavljajo posledico
pri kršitvi. V primerih, kadar cilja ni mogoče doseči zgolj z opozorili,
je potrebno poseči po ukrepih, ki kršitelje sankcionirajo z globo ali
drugimi oblikami materialne odgovornosti. |
Večina
zakonskih in občinskih predpisov v svoji vsebini predvideva kazenske
določbe za posamezne kršitve. Pri tem je seveda najprej dana možnost
preventivnega ukrepa, velikokrat pa je kršitev že v samem začetku
takšna, ki ne dopušča uporabe preventivnih ukrepov. |
Med
represivne ukrepe redarjev lahko med drugim uvrstimo: izdajo obvestila o
prekršku, izrekanje glob z vročenim plačilnim nalogom na kraju,
podajanje predlogov za uvedbo postopka o prekršku sodišču oziroma
drugemu prekrškovnemu organu itd. |
|
4 CILJI SKUPNEGA OBČINSKEGA PROGRAMA VARNOSTI |
|
Osnovni
cilj SOPV Občine Rogaška Slatina, Občine Rogatec, Občine Podčetrtek,
Občine Šmarje pri Jelšah in Občine Kozje je z medobčinskim redarstvom
zagotoviti zadovoljivo stanje javne varnosti, oziroma javnega reda na
območju občin. Tako je potrebno s pravno sistemskimi, organizacijskimi
in konkretnimi ukrepi zagotoviti večjo stopnjo javne varnosti v občinah.
S pomočjo vseh teh ukrepov se zagotavlja kvalitetnejše življenje v
občinah ter odpravlja posamezne odklonske pojave. |
Delo
medobčinskega redarstva mora biti usmerjeno v preprečevanje in
odkrivanje kršitev, ki predstavljajo večjo nevarnost za javni red in
imajo škodljive posledice za osebe, premoženje in okolje. Zato mora
redar v primeru zaznane kršitve ukrepati sorazmerno, v skladu z naravo
kršitve in njenimi posledicami ter ob upoštevanju pravil prekrškovnega
postopka po določbah ZP-1. |
Strateški in operativni cilji OPV so: |
STRATEŠKI CILJ |
je dvig kakovosti življenja in dela občanov ter dvig stopnje
varnosti javnega prostora v občini. |
|
4.1 Strateški cilj |
|
V okviru
priprave SOPV občin je strateški cilj dvig kakovosti življenja in dela
občanov, kakor tudi vseh tistih, ki so kako drugače vpeti v bivalno
oziroma delovno okolje občin. Poleg tega je strateški cilj SOPV dvig
stopnje javne varnosti in javnega reda ter varnosti na sploh na območju
občin. |
Ta cilj
je krovni cilj za zagotavljanje varnosti v občinah z medobčinskim
redarstvom. Njegova vsebina izhaja iz nacionalne varnostne politike, iz
zakonskih določil, iz nacionalnih programov varnosti in iz splošnih
varnostnih potreb slovenskih mest in občin. Gre za dolgoročni cilj
dvigovanja stopnje javne varnosti oziroma varnosti prebivalcev v mestih
in občinah. |
Aktivnosti in ukrepi za doseganje cilja: |
– upoštevanje pravnih predpisov, ki na nacionalni in lokalni ravni
urejajo varnost cestnega prometa, javnega reda in miru ter naravne in
kulturne dediščine, |
– upoštevanje programskih usmeritev pristojnih ministrstev in Policije
glede varnosti v cestnem prometu, varnosti javnega reda in miru,
preprečevanja kaznivih dejanj ter varovanja ljudi in premoženja, |
– izvajanje operativnih ciljev občinskih programov varnosti, |
– preprečevanje prekrškov, kaznivih dejanj in drugih deviantnih ravnanj, |
– obvladovanje varnostnih tveganj, |
– zmanjševanje posledic (škod in izgub) nastalih zaradi izrednih
dogodkov, kot so naravne nesreče, prometne nesreče, onesnaževanje
okolja, poškodovanje javnih zgradb ter poškodovanje objektov s statusom
naravne in kulturne dediščine, |
– uvajanje standardov kakovosti varovanja ljudi, premoženja, javnega
prostora, javnih zgradb, okolja ter naravne in kulturne dediščine in |
– vzpostavitev strokovnega izobraževanja redarjev, ki bo omogočalo
pridobitev potrebnih znanj, spretnosti in kompetenc za profesionalno
izvajanje pristojnosti redarskih služb in pooblastil redarjev kot
pooblaščenih uradnih oseb. |
Nosilci: |
a. Občinski organi, |
b. Vodja
medobčinskega redarstva, |
c. Policijska postaja Rogaška Slatina in Šmarje pri Jelšah, |
d. Ministrstva, pristojna za posamezna področja varnosti. |
|
4.2 Operativni cilji |
|
Varnost cestnega prometa |
V okviru
varnosti cestnega prometa je cilj SOPV zmanjšanje števila prometnih
nesreč in njihovih posledic, zmanjšanje prometnih prekrškov na cestah v
naseljih in na občinskih cestah izven naselij, zagotoviti prevoznosti in
prehodnost intervencijskih poti ter povečanje pretočnosti prometa z
operativno dinamiko MOR. Omenjene naloge je smiselno izvajati v tesnem
sodelovanju s Policijo, t.j. Policijsko postajo Rogaška Slatina in
Policijsko postajo Šmarje pri Jelšah. |
V vseh
petih občinah so z vidika varnosti opazne spremembe na področju
izgradnje in izboljšave prometne infrastrukture. Več nevarnih križišč je
bilo preoblikovanih v krožna križišča, vzpostavljenih je več dvosmernih
kolesarskih poti. |
Kolesarske poti se delijo na: daljinske (mednarodne) kolesarske poti,
glavne kolesarske poti (povezujejo državna središča), regionalne
kolesarske poti (povezujejo regionalna središča) ter lokalne kolesarske
poti (za potrebe kolesarske povezave na lokalnem nivoju).Na (širšem)
območju občine Rogaška Slatina poteka daljinska kolesarska pot D-6,
glavna pot G-17 ter regionalna pot R-10. Samostojne, ločene površine za
kolesarje omogočajo večjo prometno varnost in bolj množično uporabo
koles. Prav tako je na območjih občin Šmarje pri Jelšah, Rogaška Slatina
in Podčetrtek več lokalnih kolesarskih poti, ki občanom in turistom
omogočajo odlične možnosti za rekreacijo, ogled turističnih destinacij
in zdrav način mobilnosti. Edina ovira, ki je zaznana, je vzdrževanje
teh prometnih površin, namenjenim kolesarjem. Kolesarske povezave so
umeščene v pretežno kmetijsko okolje, zaradi česar so vozišča pogosto
onesnažena zaradi voženj kmetijskih traktorjev. |
Na
območju Občine Rogatec je zgrajenih več obnovljenih cest. Med naseljem
Rogatec in zaselkom Gaberje in Žahenberc je zgrajena pešpot s prehodom
za pešce, s čimer se je povečala varnost pešcev predvsem pa otrok, ki
zdaj po varni poti dostopajo do vrtca in šole v POŠ Donačka gora. V
sodelovanjuObčine Rogatec in Direkcije RS za infrastrukturo je bila
zgrajenajužna obvoznica. Tako je bila prestavljena glavna državna cesta
v naselju Rogatec na novo traso. Zaradi tega se je sprostil tranzitni
promet v smeri Zagreba iz samega centra Rogatca. Obvoznica pomeni
razbremenitev prometa skozi južni del trškega jedra in križišče pri
spomeniku za smer Dobovec, urejeno je novo krožišče, zgrajena je nova
brv preko potoka Draganje s kolesarsko stezo in peš potjo, urejeno je
novo avtobusno postajališče. Z urejenimi kolesarskimi stezami na območju
obvoznice in hodniki za pešce, se je tudi povečala varnost pešcev in
kolesarjev v prometu.V naselju Sv. Jurij se je v neposredni bližini
cerkve Sv. Jurij zgradilo parkirišče za obiskovalce pokopališča. Z
izgradnjo parkirišča se je prenehalo neurejeno in nevarno parkiranje po
travnikih in zelenicah v območju naselja in ob državni cesti, kar
bistveno vpliva na udeležence v prometu. Ob glavni cesti v Dobovcu pri
Rogatcu in na Meddržavnim mejnem prehodu v Rogatcu k varnosti pešcev
prispeva urejen pločnik, saj veliko ljudi hodi peš po dnevnih opravkih
preko državne meje v in iz Huma na Sotli, ki je geografsko v R Hrvaški.
Nova pridobitev so tudi tretji zavijalni pasovi za dostop do
stanovanjskih območij pred mejnimi prehodi z samimi odstavnimi pasovi za
prestop meje (tovorna vozila). |
Na
območju Občine Podčetrtek se na trasi državne ceste nahajata dve krožni
križišči. Pred kratkim so bili na državni regionalni cesti urejeni
zavijalni pasovi pri odcepu lokalne ceste v smeri Sv. Eme, Aqualune in
trgovskega centra Podčetrtek. Nova pridobitev so tudi urejene kolesarske
povezave, ki potekajo od Rogaške Slatine ob Vonarskem jezeru mimo
Aqualune vse do Podčetrtka, ter kolesarska steza od Imenega do Olimja.
Da ne zanemarimo že obstoječe kolesarske povezave od Pristave pri
Mestinju do Vonarja, od Podčetrtka do Imenega ob regionalni cesti, od
Golobinjeka ob Sotli do Sel ob državni cesti in ob lokalni cesti pa od
Podčetrtka do Olimja. |
Ob
uresničitvi in realizaciji vrste ciljev in kljub novo sprejetim
predpisom na tem področju, se pred leti postavljeni cilji prometne
varnosti še vedno niso v celoti uresničili. Tako se v cestnem prometu še
vedno pojavlja preveč cestno prometno-varnostnih tveganj, ki jih je
treba obvladati s stalnim in profesionalnim policijskim in redarskim
nadzorom, z izboljšanjem rednega in investicijskega vzdrževanja cest, s
širitvijo parkirnih kapacitet, s povečanjem nadzora nad parkirnimi
površinami ter z dvigom profesionalnosti policistov in redarjev pri
obvladovanju kršiteljev cestno prometnih predpisov in temeljnih vzrokov
prometnih nesreč (hitrost, alkohol). |
Predvsem
v občinah Rogaška Slatina in Rogatec so za izboljšanje prometne varnosti
zastavljeni ambiciozni cilji. V Občini Rogaška Slatina se izdeluje
Celostna prometna strategija (2016), ki temeljito analizira obstoječe
stanje prometnega omrežja in kaže na projekcijo bodočega prometnega
dogajanja in projektiranja prometne infrastrukture, kar je osnovni pogoj
za optimalen potek prometa in posledično vpliva na zagotavljanje večje
varnosti v cestnem prometu. Z omenjeno strategijo se želi povečati za
okolje manj obremenjujoči promet, kot je kolesarjenje in koriščenje
javnega prevoza potnikov. Analiza cestno prometnega omrežja na območju
občine je pokazala, da je obstoječa in novo zgrajena cestno prometna
infrastruktura kljub pričakovani nadaljnji rasti prometa ustrezna do
konca planske dobe leta 2032. Tudi vsa ključna križišča v občini
ustrezajo prometnim zahtevam do konca planske dobe, saj so modernega
tipa (krožišča), ki omogočajo veliko pretočnost prometa in posledično
zmanjšujejo zamude in kolone. Prav tako v občinah Rogaška Slatina in
Šmarje pri Jelšah potekata projekta Celostna prometna strategija, ki
preko zunanjih izvajalcev proučuje možnosti trajnostnega razvoja na
področju pešcev, kolesarjev in javnega potniškega prometa. |
V
Rogaški Slatini in Šmarju pri Jelšah se je na javnih parkiriščih, kjer
se dnevno izmenja večje število vozil (pred javnimi ustanovami in
drugimi poslovnimi objekti) vzpostavil režim brezplačnega kratkotrajnega
parkiranja, ki ga v mestnih okoljih poznamo kot modre cone. Pomembno je,
da je pri reševanju parkirne problematike potrebno razmišljati
racionalno. Potrebno se je zavedati, da ima preveliko število parkirnih
mest lahko tudi negativne posledice, saj omenjeno zmanjšuje ekonomsko
upravičenost investicije in povečuje uporabo osebnega avtomobila
nasproti alternativnih prevoznih sredstev, kot so kolo, javni prevoz. V
Občini Rogatec je predvidena ureditev in obnova trškega jedra Rogatec. S
tem se naj bi doseglo tudi postopno umikanje tranzitnega prometa skozi
trško jedro ter ureditev zadostnih površin za mirujoči promet. |
Na
območju Občine Kozje je za prometno varnost dobro poskrbljeno. Občina je
v letu 2014 obnovila okoli 20 km občinskih cest. V Lesičnem se je na
državni cesti (na delu ravninske ceste) v klasičnem križišču dveh
državnih cest napravilo začasno krožno križišče, ki voznike prisili k
zmanjšanju hitrosti. S tem je zagotovljena tudi večja varnost pešcev,
oziroma učencev osnovne šole, ki je v neposredni bližini krožnega
križišča. V naselju Kozje se je ob državni cesti postavil tudi
prikazovalnik hitrosti, ki prav tako daje rezultate zmanjšanja hitrosti
vozil. V naselju Zagorje pri Lesičnem je občina na občinski cesti
uredila infrastrukturni ukrep uvedbe območja omejene hitrosti na 30 km/h
(cona 30). |
Za
stanje prometne varnosti v občinah soodgovorni PP Rogaška Slatina, PP
Šmarje pri Jelšah, MOR, inšpekcijske službe ter drugi. Zato je v občinah
nujno potrebno zagotoviti tudi kvalitetno sodelovanje z občinskimi Sveti
za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki jih na podlagi 6. člena
Zakona o voznikih ustanovijo lokalne skupnosti za načrtovanje in
usklajevanje nalog preventive in vzgoje v cestnem prometu na lokalni
ravni in delujejo kot posvetovalno telo župana. Vsi pristojni organi in
službe v občinah ter MOR pa morajo v okviru svojih pristojnosti krepiti
in vplivati na ustvarjanje ustrezne prometno varnostne kulture vseh
udeležencev v cestnem prometu. |
Za
uresničitev tega cilja, s katerim se zagotavlja varnost cestnega
prometa, morajo pristojni organi in službe občin v okviru svojih
pristojnosti storiti predvsem naslednje: |
– potrebno je sprejeti Program varnosti cestnega prometa v vseh občinah, |
– uporabiti oceno prometne ogroženosti in tveganj v cestnem prometu pri
izdelavi letnega načrta dela MOR za področje varnosti v cestnem prometu, |
– MOR je
potrebno omogočiti izpopolnjevanje na pravnem, strokovnem in drugem,
predvsem praktičnim znanjem za nadzor in urejanje cestnega prometa, |
– MOR se
mora redno usposabljati za ravnanje z napravami in tehničnimi sredstvi,
ki jih uporablja pri svojem delu, |
– v
letnem načrtu dela MOR se mora med drugim opredeliti tudi naloge v zvezi
nadzora prometne signalizacije in opredeliti naloge za večjo varnost
otrok, |
– še
naprej redno skrbeti za pregled prometne signalizacije in podati
predloge za morebitne spremembe, zlasti z vidika varnosti otrok, pešcev
in kolesarjev (vrtci, šole, zdravstveni zavodi, igrišča, stanovanjska
naselja), |
– vzdrževanje občinskih cest in kolesarskih povezav ter prometne opreme
(zimska služba, udarne jame, bankine, rezanje vegetacije). |
Varstvo
javnega reda in miru |
V okviru
zagotavljanja javnega reda in miru je cilj SOPV občin Rogaška Slatina,
Rogatec, Podčetrtek, Šmarje pri Jelšah in Kozje zagotoviti fizično
prisotnost redarjev na javnih območjih in prostorih na način, ki je v
skladu z varnostno politiko, oceno varnostnih razmer ter s pravnimi
predpisi in varnostno stroko. |
ZJRM-1
opredeljuje javni red in mir kot stanje, v katerem je zagotovljeno
neovirano izvrševanje pravic in dolžnosti po ustavi in zakonih. Namen
zakona je zato neposredno uresničevanje pravice ljudi do varnosti in
dostojanstva z varovanjem pred dejanji, ki posegajo v telesno in duševno
celovitost posameznika, ovirajo izvrševanje pravic in dolžnosti ljudi,
državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcev
javnih pooblastil. |
Vzdrževanje javnega reda in miru je delovanje skupnosti, ki preko svojih
organov in služb, s predpisi in različnimi ukrepi zagotavljajo, da se
prepreči ravnanja in nevarnosti, ki ogrožajo varnost ter javni red in
mir, kadar ta grozi skupnosti ali posamezniku. |
Javni
red in mir je dobrina, ki izključuje vsa protipravna dejanja, s katerimi
se kršijo splošna pravila vsakdanjega dela in življenja. Javni red in
mir je stanje, v katerem je zagotovljeno varno in mirno počutje ljudi,
njihovo neovirano gibanje na javnih krajih in drugih površinah, uporaba
javnih objektov, stanovanj in drugih prostorov, nemoteno opravljanje
uradnih opravil državnih in drugih organov, organizacij in skupnosti
oziroma stanje, s katerim se zagotavlja optimalna varnost znotraj
družbene skupnosti. Javni red torej pomeni nek minimum socialnih pravil,
ki jih velika večina prebivalstva razume kot nujno potrebne za svoje
sožitje. |
Vzdrževanje javnega reda in miru je torej delovanje skupnosti (tudi
občin), ki s predpisi in ukrepi državnih in drugih organov zagotavlja,
da se preprečijo in obvladujejo ravnanja in nevarnosti, ki ogrožajo
varnost ter javni red in mir, kadar ta grozi skupnosti in posamezniku.
Gre torej za škodljiva ravnanja skupin ali posameznikov, ki se na javnem
kraju nedostojno, drzno ali nasilno vedejo, ki ustvarjajo nered v
gostinskih lokalih, na javnih shodih in na javnih prireditvah, ki
uporabljajo nevarne predmete ali nevarne snovi, ki povzročajo hrup, ki
beračijo, nedovoljeno kampirajo in prenočujejo na javnih krajih, ki
ustvarjajo vandalizem, nehumano in v nasprotju s predpisi uporabljajo in
vodijo živali, uničujejo državne simbole in pišejo po zgradbah. Vsa
navedena škodljiva in kazniva ravnanja zmanjšujejo kakovost bivanja in
gibanja na javnih površinah in v javnih prostorih. |
Prav
zaradi tega imajo redarstva in redarji pristojnosti, pooblastila in
naloge, s katerimi se lahko aktivno vključijo v proces kontinuiranega
zagotavljanja javnega reda in miru na območju občin. |
Za
uresničitev zelo pomembnega cilja, s katerim se zagotavlja javni red in
mir v občinah, morajo njihovi pristojni organi in službe v okviru svojih
pristojnosti storiti predvsem naslednje: |
– uporabiti oceno ogroženosti in varnostnih tveganj na področju
zagotavljanja javnega reda in miru pri izdelavi letnega načrta dela MOR
za področje javnega reda in miru, |
– zagotoviti dobro usposobljenost redarjev MOR na področju poznavanja
pooblastil občinskih redarjev za obvladovanje javnega reda in miru, |
– zagotoviti dobro usposobljenost redarjev MOR za zakonito in strokovno
uporabo prisilnih sredstev in drugih ukrepov, |
– zagotoviti ustrezno usposobljenost redarjev MOR za hitre odzive na
klice v sili in za ravnanje ter ukrepanje v tveganih okoliščinah, |
– zagotoviti najustreznejšo in kvalitetno opremo redarjev MOR za
obvladovanje kršiteljev. |
Varnost
občinskih javnih poti in rekreacijskih površin |
V okviru
varnostnega obvladovanja javnih poti in rekreacijskih površin je cilj
Skupnega občinskega programa varnosti v občinah zagotoviti prisotnost
redarjev. |
Javne
poti, rekreacijske in druge javne površine, zlasti tiste v manj
obljudenih in odmaknjenih krajih, predstavljajo določena varnostna
tveganja za ljudi, prisotne na takih krajih. Takšne javne poti in
rekreacijske površine se nahajajo tudi na območju občin Rogaška Slatina,
Rogatec, Podčetrtek, Šmarje pri Jelšah in Kozje. Na splošno so na
takšnih poteh in površinah tveganja največkrat kriminalne narave, kar za
omenjene občine na srečo ne velja. Na teh poteh se največkrat občasno
pojavljajo določeni primeri vandalizma in popivanja mladih. Zaradi tega
je priporočljivo, da se redarji MOR usposobijo za odzive na klice v sili
in na ustrezno ukrepanje do prihoda policistov. |
Prevoznost in prehodnost intervencijskih poti |
V okviru
varnostnega obvladovanja intervencijskih poti je cilj Skupnega
občinskega programa varnosti občin Rogaška Slatina, Rogatec, Podčetrtek,
Šmarje pri Jelšah in Kozje na teh poteh zagotoviti prisotnost redarjev
MOR. |
Intervencijske poti so namenjene lažji in hitrejši dostopnosti
intervencijskih vozil (policija, gasilci, reševalci idr.) v primeru
intervencijskih posegov. V primeru neprevoznosti oziroma neprehodnosti
se povečujejo intervencijski časi, kar posledično vpliva na povečano
stopnjo ogroženosti zdravja in življenja ljudi, varnosti premičnega in
nepremičnega premoženja oziroma nasploh javne varnosti in javnega reda
na območju vseh petih občin. Zaradi tega je potrebno zagotoviti, da
redarji MOR spoznajo območja na katerih se nahajajo intervencijske poti,
in da lahko na ta način, s svojim ukrepanjem zagotovijo optimalno
prevoznost oziroma prehodnost intervencijskih poti. |
Za
uresničitev cilja, s katerim se zagotavlja varnostno obvladovanje
intervencijskih poti v občinah, morajo njihovi pristojni organi in
službe v okviru svojih pristojnosti storiti predvsem naslednje: |
– izdelati načrt intervencijskih poti na območju občin in sicer na
podlagi ocene ogroženosti in varnostnih tveganj, |
– skleniti pisni protokol o sodelovanju MOR, PP Rogaška Slatina in PP
Šmarje pri Jelšah, |
– izdelati načrt obhodov intervencijskih poti, |
– redarju MOR je potrebno zagotoviti kvalitetna in zanesljiva sredstva
zvez za komuniciranje s PP Rogaška Slatina in PP Šmarje pri Jelšah, |
– redarju MOR je potrebno zagotoviti ustrezna vozila za varnostne obvoze
intervencijskih poti. |
Varnost
javnega premoženja ter kulturne dediščine |
V okviru
preprečevanja ogroženosti naravne in kulturne dediščine (zgradb,
spomenikov ipd.) in napadov nanjo je cilj SOPV, da se zagotovi optimalna
varnost navedenih zgradb in drugih objektov naravne in kulturne
dediščine. |
Varstvo
kulturne dediščine je urejeno z Zakonom o varstvu kulturne dediščine
(Uradni list RS, št. 16/08, 123/08 in 8/11, v nadaljevanju: ZVKD-1). Po
tem zakonu imajo določene pristojnosti tudi lokalne skupnosti. Na
splošno pa velja, da je ohranjanje in varovanje naravne in kulturne
dediščine ter preprečevanje ogroženosti zgradb, muzejev, arheoloških
najdišč, grobišč, spomenikov in drugih nepremičnih in premičnih
objektov, ki imajo status kulturne dediščine, skrb vseh in vsakogar.
Zato so redarji kot pooblaščene uradne osebe tudi tisti subjekti, ki so
dolžni skrbeti za preprečevanje ogroženosti in napadov na te objekte,
kot tudi za zaščito sledov in ustrezno obveščanje policije ob morebitnem
poškodovanju takega objekta. |
Ob tem
velja poudariti, da so na podlagi 69. člena Zakona o zasebnem varovanju
(Uradni list RS, št. 17/11) in Uredbe o obveznem organiziranju varovanja
(Uradni list RS, št. 80/12) gospodarske družbe, samostojni podjetniki
posamezniki, zavodi, državni organi in organizacije dolžni organizirati
službo varovanja, če hranijo arhivsko gradivo in predmete, ki
predstavljajo kulturno dediščino. Navedeni zavezanci lahko v ta namen
pridobijo licenco in organizirajo lastno varnostno službo v skladu z
Zakonom o zasebnem varovanju ali pa sklenejo za varovanje pogodbo z
zasebno varnostno službo, oziroma subjekti, ki so določeni v 3. členu
Zakona o zasebnem varovanju (to so službe, ki se profesionalno ukvarjajo
z zasebnim varovanjem). |
Prav iz
tega razloga je nujno, da MOR pri preprečevanju ogroženosti naravne in
kulturne dediščine (zgradb, spomenikov ipd.) in napadov nanjo na območju
občin sodelujejo z navedenimi zasebno varnostnimi službami ter da si
izmenjuje podatke, ki so pomembni za skupno zagotavljanje varnosti
navedenih zgradb in objektov. |
Za
uresničitev cilja, s katerim se zagotavlja varnost zgradb in drugih
objektov naravne in kulturne dediščine v občinah, morajo njihovi
pristojni organi in službe v okviru svojih pristojnosti izvesti
naslednje aktivnosti in ukrepe za dosego cilja: |
– zagotoviti sodelovanje MOR z organizacijskimi enotami Zavoda za
varstvo kulturne dediščine; |
– zagotoviti sodelovanje z naravovarstvenimi nadzorniki Javnega zavoda
Kozjanski park; |
– MOR si
mora priskrbeti oziroma ažurirati seznam (evidenco) zgradb, spomenikov,
muzejev in drugih objektov, ki imajo status naravne in kulturne
dediščine; |
– MOR si
mora izdelati načrt obhodov objektov naravne in kulturne dediščine; |
– MOR si
mora priskrbeti podatke o dosedanjih namernih poškodbah in napadih na
objekte naravne in kulturne dediščine; |
– MOR
lahko sklene pisni dogovor o sodelovanju z zasebnimi varnostnimi
službami, v katerem mora imeti posebno mesto sodelovanje pri varovanju
zgradb in objektov naravne in kulturne dediščine. |
Nosilci: |
a) Medobčinsko redarstvo, |
b) zavod
pristojen za varstvo kulturne dediščine, |
c) upravljavec, vzdrževalec in restavrator zgradb, spomenikov in drugih
objektov kulturne dediščine, |
d) naravovarstveni nadzorniki Javnega zavoda Kozjanski park, |
e) Policijska postaja Rogaška Slatina in Šmarje pri Jelšah. |
Varstvo
okolja |
Cilj
SOPV v okviru varstva okolja na območju občin Rogaška Slatina, Rogatec,
Podčetrtek, Šmarje pri Jelšah in Kozje je izboljšati pregled nad stanjem
in dogajanji na področju varstva okolja ter povečati obseg,
profesionalnost in učinkovitost nad obvladovanjem okoljske problematike. |
Skrb za
varstvo okolja je eno od bistvenih postavk v zagotavljanju kakovosti
javnega prostora in območij ter kakovosti življenja in dela občanov.
Varstvo okolja urejajo številne evropske direktive, nacionalni predpisi,
standardi in mednarodni sporazumi. V vseh petih občinah gre pri varstvu
okolja za skrb v tem smislu, da se MOR aktivno vključi v proces
implementacije Nacionalnega programa varstva okolja ter v proces
uresničevanja »občinske« okoljske politike in »medobčinskega« programa
varstva okolja. MOR nadzoruje upoštevanje določil različnih občinskih
odlokov v povezavi z varstvom okolja. |
Za
uresničitev cilja, s katerim se zagotavlja varstvo okolja v vseh petih
občinah, morajo njihovi pristojni organi in službe v okviru svojih
pristojnosti storiti predvsem naslednje: |
– redarji MOR v okviru izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja
spoznajo okoljsko zakonodajo, okoljsko problematiko in okoljsko politiko
v občinah, |
– MOR se
mora povezati s pristojnimi inšpekcijskimi službami (državnimi in
občinskimi) in skupaj z njo oblikovati sistem nadzora in ukrepanja zoper
kršilce predpisov s področja varstva okolja, |
– zagotoviti sodelovanje z naravovarstvenimi nadzorniki Javnega zavoda
Kozjanski park, |
– MOR si
mora priskrbeti karto z vrisanimi okoljsko problematičnimi točkami
(območja) in uradne dokumente o razreševanju okoljske problematike. |
Nosilci: |
a) Medobčinsko redarstvo in inšpektorat (MIR), |
b) Inšpekcijske službe, pristojne za področje varstva okolja, |
c) OKP
javno komunalno podjetje d.o.o., Rogaška Slatina, |
d) naravovarstveni nadzorniki Javnega zavoda Kozjanski park, |
e) Civilne institucije za varstvo okolja. |
|
5 VARNOSTNE POTREBE, IZHAJAJOČE IZ OCENE VARNOSTNIH RAZMER |
|
Glede na
»Oceno varnostnih razmer« in identificiranje varnostnih potreb v občinah
Rogaška Slatina, Rogatec, Podčetrtek, Šmarje pri Jelšah in Kozje je
dovolj jasno izkazana potreba po obvladovanju te problematike.
Razreševanje problematike na področju kriminalitete, javnega reda in
miru ter varnosti v cestnem prometu in drugih obravnavanih področjih
terja vrsto oblik skupnega dela PP Rogaška Slatina, PP Šmarje pri
Jelšah, MOR in drugih pristojnih občinskih služb, ki lahko dajo na
področju varnosti svoj prispevek. V tej zvezi je potrebno tesno
sodelovanje še zlasti s policijskima postajama, zasebno varnostnimi
službami, inšpekcijskimi službami ter občinskimi Sveti za preventivo in
vzgojo v cestnem prometu. |
Policijski postaji Rogaška Slatina in Šmarje pri Jelšah v okviru svojih
pristojnosti pokrivata območje vseh petih občin. Pri delu beležita
določeno stopnjo kriminalitete, prekrškov zoper javni red in mir ter
zoper varnost cestnega prometa in tudi drugo varnostno pomembno
problematiko. To pa zahteva večjo stopnjo prisotnosti pooblaščenih
uradnih oseb in služb, ki so zadolžene za zagotavljanje varnosti
prebivalstva, med njimi tudi MOR in njihovi redarji. |
Zato
mora MOR na območju navedenih občin pogosteje delovati, čas dela pa je
potrebno prilagajati potrebam varnosti. Na ta način bi lahko MOR
bistveno več delovalo preventivno in tako lažje delovalo v smeri
community policing-a (v skupnost usmerjenega “policijskega“ –
varnostnega delovanja), ter s tem dejansko prispevalo k izboljšanju
varnosti, zmanjševanju strahu pred kriminaliteto in posledično k
povečanju občutka varnosti. To so dejavniki, ki so še kako pomembni za
uresničitev strateškega cilja SOPV in dviga kakovosti življenja in dela
občanov ter dvig stopnje varnosti na območju občin Rogaška Slatina,
Rogatec, Podčetrtek, Šmarje pri Jelšah in Kozje. |
|
6 ORGANIZACIJA IN DELOVANJE MEDOBČINSKEGA REDARSTVA |
|
6.1 Organizacija MOR |
|
Delovno
področje in naloge občinskega redarstva določa ZORed in na podlagi
zakona izdan občinski odlok (2. člen ZORed). |
Organizacija organov in služb, ki zagotavljajo varnost, tako na državni,
kot občinski ravni, je ključnega pomena v smislu izvajanja vseh njihovih
pravic in dolžnosti. Ti organi imajo pooblastila, ter s tem povezano
učinkovitost njihovega delovanja. Z delovanjem se kaže prijaznost do
uporabnikov, torej do drugih organov, služb, organizacij, civilne družbe
in nazadnje do delovnih ljudi, občanov občin in drugih državljanov. |
Organiziranost Medobčinskega redarstva je določena z Odlokom o
ustanovitvi organa skupne občinske uprave Medobčinskega inšpektorata in
redarstva občin Rogaška Slatina, Rogatec, Podčetrtek, Šmarje pri Jelšah
in Kozje (Uradni list RS, št. 87/15) kot organa za izvrševanje upravnih
nalog na področju komunalnega nadzora in občinskega redarstva in
Dogovorom o medsebojnih pravicah, obveznostih, odgovornostih in drugih
razmerjih v organu skupne občinske uprave Medobčinskega inšpektorata in
redarstva občin Rogaška Slatina, Rogatec, Podčetrtek, Šmarje pri Jelšah
in Kozje, številka 0320-0008/2015, z dne 1. 12. 2015 med župani občin. |
Akt o
notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest ureja notranjo
organizacijo in sistemizacijo delovnih mest skupne občinske uprave in
MOR. Skupna uprava opravlja upravne, strokovne in pospeševalne naloge
občinskih uprav občin ustanoviteljic, in sicer |
1. Medobčinski inšpektorat: naloge občinske inšpekcije, |
2. Medobčinsko redarstvo: naloge redarstva. |
Skupno
upravo vodi vodja, ki ga imenuje in razrešuje župan sedežne občine s
predhodnim soglasjem županov občin ustanoviteljic v skladu z Zakonom o
javnih uslužbencih. Vodja skupne uprave je vodja medobčinske inšpekcije
in redarstva, ki je tudi prekrškovni organ občin ustanoviteljic in ima
status uradnika na položaju. |
Sredstva
za delo skupne uprave in druga materialna sredstva zagotavljajo občine
ustanoviteljice, in sicer glede na število prebivalcev v naslednjem
razmerju: |
– Občina
Rogaška Slatina: 32 %, |
– Občina
Šmarje pri Jelšah: 32 %, |
– Občina
Rogatec: 12 %, |
– Občina
Podčetrtek: 12 %, |
– Občina
Kozje: 12 %. |
Sedež
organa je v Občini Rogaška Slatina, ki ima status sedežne občine in
delodajalca. Pravice in obveznosti iz delovnega razmerja izvršuje do
delavcev, zaposlenih v organu, župan Občine Rogaška Slatina. Prav tako
župan sedežne občine sprejema vse splošne kadrovske, organizacijske in
druge splošne akte, na podlagi pooblastila županov občin
soustanoviteljic. |
|
6.2 Delovanje MOR |
|
Ocena
varnostnih razmer v občini oziroma ocena ogroženosti je izhodiščni
dokument za opredelitev obsega varnostnih potreb občine ter za določitev
vsebine dela oziroma konkretnih nalog občinske redarske službe. |
Izhajajoč iz ocene varnostnih razmer in ocene ogroženosti ter varnostnih
tveganj se župan, na predlog vodje občinske redarske službe, odloča o
uvedbi dežurne službe, ki traja določen čas ali vse dni v letu. Na
splošno pa redarska služba deluje prilagodljivo glede na stanje na
terenu ter kazalnikov varnostnih razmer in ocene ogroženosti ter
varnostnih tveganj. |
MOR
deluje v okviru skupne občinske uprave, ki je skupni organ občin Rogaška
Slatina, Rogatec, Podčetrtek, Šmarje pri Jelšah in Kozje. |
Delovno
področje MOR je: |
– zagotavljanje priprave Skupnega občinskega programa varnosti, |
– nadzorovanje varnega in neoviranega cestnega prometa v naseljih, |
– varovanje ceste in okolja v naseljih in na občinskih cestah zunaj
naselij, |
– skrb
za varnost na občinskih javnih poteh, rekreacijskih in drugih javnih
površinah, |
– varovanje javnega premoženja, naravne in kulturne dediščine, |
– vzdrževanje javnega reda in miru, |
– vodenje prekrškovnega postopka v skladu z zakonom, |
– vodenje predpisane evidence o izrečenih ukrepih in v zvezi s
prekrškovnim postopkom, |
– opravljanje nadzora nad izvajanjem predpisov Občine Rogaška Slatina,
Občine Rogatec, Občine Podčetrtek, Občine Šmarje pri Jelšah in Občine
Kozje in drugih aktov, s katerimi navedeni občine urejajo zadeve iz
svoje pristojnosti in je MOR za to pooblaščen. |
|
7 KADROVSKI SESTAV MOR |
|
v skupni
občinski upravi Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Rogaška
Slatina, Rogatec, Podčetrtek, Šmarje pri Jelšah in Kozje sta glede na
pristojnosti in pooblastila organizirani dve službi: medobčinsko
redarstvo in medobčinski inšpektorat. |
V
medobčinskem redarstvu sta sistemizirana: |
a) dva
redarja, ki opravljata: |
– nadzor
nad izvajanjem nalog in pooblastil na podlagi Zakona o pravilih cestnega
prometa in drugih zakonih ter predpisih občin, ki jim nalagajo
pooblastila in nadzor nad izvajanjem; |
– vodenje enostavnih upravnih postopkov na prvi stopnji; |
– ukrepanje v skladu z Zakonom o prekrških (izrekanje opozoril ali glob
ter vodenje prekrškovnih postopkov v hitrem postopku); |
– izdajanje odredb in ukazov v skladu z zakoni in občinskimi predpisi; |
– preventivno delovanje z namenom preprečevanje kršitev in zagotavljanja
javnega reda in miru. |
V
medobčinskem inšpektoratu sta sistemizirana: |
a) dva
inšpektorja, ki opravljata: |
– inšpekcijski nadzor v skladu z Zakonom o inšpekcijskem nadzoru ter na
podlagi področnih predpisov, za nadzor katerih sta pristojna; |
– vodenje postopkov in izrekanje ukrepov v skladu z Zakonom o
inšpekcijskem nadzoru, Zakonom o splošnem upravnem postopku in drugimi
predpisi; |
– vodenje postopkov o prekrških (hitri postopek) in izvajanje ukrepov v
skladu z Zakonom o prekrških; |
– v
skladu z Zakonom o prekrških obravnavanje ugovorov in zahtev za sodno
varstvo; |
– vlaganje kazenskih ovadb za kazniva dejanja; |
– samostojno oblikovanje poročil o stanju na področju dela skupne
občinske uprave; |
– vodenje predpisanih in internih evidenc s področja delovanja skupne
občinske uprave; |
– nudenje pravne in strokovne pomoči zaposlenim. |
|
8 VODENJE MOR |
|
MOR vodi
Vodja medobčinskega inšpektorata in redarstva (vodja MIR), ki ga po
predhodnem soglasju županov občin ustanoviteljic imenuje in razrešuje
župan sedežne občine in je za svoje delo odgovoren županom in
direktorjem občinskih uprav občin soustanoviteljic. |
|
8.1 Vloga vodje MOR |
|
Vodja
MIR predstavlja organ skupne občinske uprave, organizira opravljanje
njegovih nalog, skrbi za izdelavo in realizacijo programa dela ter
opravlja vse druge organizacijske naloge, ki so potrebne za: |
– strokovno, učinkovito in racionalno izvrševanje nalog organa skupne
občinske uprave, |
– zakonito, pravočasno in učinkovito uresničevanje pravic, interesov in
obveznosti strank in drugih udeležencev v postopkih, |
– učinkovito sodelovanje z drugimi organi in institucijami, |
– organizacijo in načrtovanje nalog MIR in MOR nasploh, |
– sodelovanje med lokalnimi in državnimi organizacijami. |
Vodja
MIR odloča v upravnih, strokovnih in drugih zadevah, za katere je
organiziran organ skupne občinske uprave, v skladu s svojimi pooblastili
in pristojnostmi. Pri reševanju skupnih zadev sodeluje z občinskimi
upravami vseh občin ustanoviteljic, predvsem z imenovanimi predstavniki
občin. V okviru svoje pristojnosti sodeluje tudi z državnimi in drugimi
organi. |
|
9 PRISTOJNOSTI MEDOBČINSKEGA REDARSTVA |
|
9.1 Pravna podlaga za delovanje medobčinskega redarstva |
|
Pravna
podlaga za delovanje občinskega, mestnega in medobčinskega redarstva
predstavljajo pravice in dolžnosti redarstev oziroma redarjev ter
pooblastila, ki so določene v ZORed, ZJRM, ZPrCP), ZCes-1,ZVoz, Zakonu o
zaščiti živali, Zakonu o motornih vozilih (v nadaljevanju: ZMV), ZP-1,
ZLS in v občinskih odlokih. |
Pravna
podlaga za delovanje MOR je poleg Zakona o občinskem redarstvu določena
z Odlokom o ustanovitvi organa skupne občinske uprave Medobčinskega
inšpektorata in redarstva občin Rogaška Slatina, Rogatec, Podčetrtek,
Šmarje pri Jelšah in Kozje in Dogovorom o medsebojnih pravicah,
obveznostih, odgovornostih in drugih razmerjih v organu skupne občinske
uprave Medobčinskega inšpektorata in redarstva občin Rogaška Slatina,
Rogatec, Podčetrtek, Šmarje pri Jelšah in Kozje, številka
0320-0008/2015, z dne 1. 12. 2015 med župani občin. |
Z
odlokom je v skladu z 2. členom ZORed ustanovljeno medobčinsko
redarstvo, z aktom o sistemizaciji pa je določena sistemizacija delovnih
mest v MOR, oziroma MIR. Vsebine obeh aktov so razvidne v prilogi. |
Ob tem
je potrebno poudariti, da so temeljne pristojnosti redarstva določena v
ZORed, ki ureja uresničevanje pristojnosti občine za ustanovitev in
organizacijo ter določitev delovnega področja in nalog redarstva.
Navedeni zakon tudi določa pogoje za opravljanje nalog pooblaščene
uradne osebe redarstva, pooblastila, uniformo, označbe in opremo
redarjev ter vsebino in način vodenja evidenc. |
ZORed v
svoji osnovi neprestano uporablja terminologijo, s katero vse navezuje
na občinsko redarstvo in občinskega redarja. Le 2. člen ZORed določa, da
se lahko ustanovi tudi mestno in medobčinsko redarstvo, v katerih pa
opravljajo naloge občinski redarji oziroma »redarji«. Tako se praviloma
uradno ne uporablja pojma mestni redar in medobčinski redar. Tudi, ko
zakon v 10. členu določa pooblastila redarjev, uporablja le pojem
občinski redar. |
|
9.2 Pristojnosti MOR na podlagi Zakona o občinskem redarstvu |
|
V ZORed
je določeno, da občinsko redarstvo na podlagi posameznih zakonov in
občinskih predpisov, izdanimi na njihovi podlagi ter na podlagi SOPV,
skrbi za javno varnost in javni red na območju občine. |
Glede na
navedeno je medobčinsko redarstvo pristojno: |
– nadzorovati varen in neoviran cestni promet v naseljih, |
– varovati ceste in okolje v naseljih in na občinskih cestah zunaj
naselij, |
– skrbeti za varnost na občinskih javnih poteh, rekreacijskih in drugih
javnih površinah, |
– varovati javno premoženje, naravno in kulturno dediščino ter |
– vzdrževati javni red in mir. |
ZORed je
torej temeljen sistemski in organizacijski predpis, ki ureja
uresničevanje pristojnosti občin za ustanovitev in organizacijo ter
določitev delovnega področja in nalog redarstva. Na tem mestu je treba
poudariti, da naloge redarjev niso določene po principu numerus
clausus (točno določeno število nalog), saj je v prvem odstavku
3. člena ZORed eksplicitno določeno, da delovno področje in naloge
redarstva določa zakon ali na podlagi zakona izdan občinski predpis. |
|
9.3 Pristojnosti MOR na podlagi Zakona o varstvu javnega reda in miru |
|
V
določbi prvega odstavka 27. člena Zakona o varstvu javnega reda in miru
(ZJRM-1) je generalno opredeljena pristojnost občinskega redarstva za
nadzor nad izvajanjem določenih določb tega zakona, oziroma pristojnost
za odločanje o posameznih prekrških. |
Tako
lahko MOR v skladu z določbami ZJRM-1 v prekrškovnem postopku odloča o
naslednjih kršitvah: |
– nedostojno vedenje (7. člen), |
– beračenje na javnem kraju (9. člen), |
– uporaba nevarnih predmetov (prvi odstavek 11. člena), |
– poškodovanje uradnega napisa, oznake ali odločbe (12. člen), |
– pisanje po objektih (13. člen), |
– vandalizem (16. člen), |
– kampiranje (18. člen), |
– uporaba živali (19. člen) in |
– neupoštevanje zakonitega ukrepa uradnih oseb (prvi in tretji odstavek
22. člena). |
|
9.4 Pristojnosti MOR na podlagi Zakona o pravilih cestnega prometa |
|
Poleg
pristojnosti iz 3. člena ZORed občinski redarji zaradi zagotavljanja
varnega in neoviranega cestnega prometa na cestah v naselju in na
občinskih cestah zunaj naselja ter varstva cest in okolja na občinskih
cestah izvajajo nadzor nad naslednjimi eksplicitno navedenimi določbami
15. člena ZPrCP in se nanašajo na: |
1. varstvo okolja (5. člen), |
2. odgovornost staršev, skrbnikov oziroma rejnikov (7. člen), |
3. izločitev vozila iz prometa (17. člen), |
4. čas
trajanja izločitve iz prometa (18. člen), |
5. odstranitev nepravilno parkiranega in zapuščenega vozila (19. člen), |
6. območje umirjenega prometa (31. člen), |
7. območje za pešce (32. člen), |
8. varnostni pas (33. člen), |
9. zaščitna čelada (34. člen), |
10. prepoved uporabe naprav ali opreme, ki zmanjšujejo voznikovo slušno
ali vidno zaznavanje ali zmožnost obvladovanje vozila (35. člen), |
11. vožnja z vozilom po cesti (37. člen), |
12. vožnja z vozilom na prehodu za pešce (41. člen), |
13. najvišje dovoljene hitrosti (46. člen), |
14. najvišje dovoljene hitrosti posameznih vrst vozil (47. člen), |
15. odpiranje vrat vozila (61. člen), |
16. zapustitev vozila (62. člen), |
17. označitev ustavljenih vozil (63. člen), |
18. ustavitev in parkiranje (65. člen), |
19. parkiranje na parkirnem mestu označenem za invalide (67. člen), |
20. območja kratkotrajnega parkiranja (68. člen), |
21. izjeme parkiranja na prostoru, kjer to ni dovoljeno (69. člen), |
22. pogoji za nalaganje in razlaganje tovora na cesti (77. člen), |
23. pogoji za opravljanje gospodarske vožnje (78. člen), |
24. udeležba pešcev v cestnem prometu (83. člen), |
25. označitev pešcev (84. člen), |
26. varstvo otrok (peti in deseti odstavek 87. člena), |
27. prevoz oseb (88. člen), |
28. jahač, gonič in vodič živali v prometu ter pogoji za udeležbo živali
v cestnem prometu (92. člen), |
29. pogoji za uporabo posebnih prevoznih sredstev v cestnem prometu
(97. člen), |
30. prometna signalizacija (98. člen) in |
31. svetlobni prometni znaki (99. člen). |
Občinski
redarji izvajajo nadzor nad 46. in 47. členom tega zakona izključno s
samodejnimi napravami in sredstvi za nadzor prometa, s katerimi se
prekrški slikovno dokumentirajo, pri tem pa, kot zakon določa, nimajo
pravice ustaviti voznika. |
Za
vodenje postopka o prekršku je pomembno določilo prvega odstavka
42. člena ZP-1, da postopka o prekršku zoper varnost cestnega prometa,
ki je bil ugotovljen s tehničnimi sredstvi in storilec s kršitvijo ni
bil seznanjen, ni dopustno začeti, če od dneva storitve prekrška preteče
več kot 30 dni. |
|
9.5 Pristojnosti MOR na podlagi Zakona o cestah |
|
Pooblastila in ukrepi občinskega redarstva se po ZCes-1 nanašajo na
pristojnosti redarjev na občinskih cestah, nekategoriziranih cestah, ki
se uporabljajo za javni cestni promet, in državnih cestah v naseljih. |
Pooblastila vključujejo nadzor nad: |
1. uporabo javnih cest (4. člen), |
2. prepovedjo ogrožanja varne uporabe javne ceste (5. člen), |
3. uporabo nekategoriziranih cest (6. člen), |
4. največjo dovoljeno osno obremenitvijo vozil na javnih cestah
(30. člen), |
5. največjo dovoljeno skupno in največjo dovoljeno maso vozil na javnih
cestah (31. člen), |
6. izrednim prevozom po javni cesti (32. člen), |
7. označitvijo vozil za izredne prevoze (34. člen), |
8. naležne ploskve na kolesih vozil (36. člen), |
9. na
izjeme pri omejitvi uporabe javne ceste – lokalni promet (37. člen). |
ZCes-1
določa tudi začasne ukrepe redarstva ob ugotovljenih pomanjkljivostih na
cesti. Občinsko redarstvo ob ugotovitvi pomanjkljivosti na občinski
cesti, državni cesti v naselju ali nekategorizirani cesti, ki se
uporablja za javni cestni promet, izvede začasne ukrepe, s katerimi se
prepreči ogrožanje udeležencev v prometu, in o tem obvesti pristojnega
izvajalca rednega vzdrževanja ceste, lastnika ceste ali od njega
pooblaščenega upravljavca ceste in pristojni inšpekcijski organ za
ceste. Občinsko redarstvo sme odrediti odstranitev objektov, drugih
naprav ali ovir s ceste, če slepijo udeležence v prometu, zmanjšujejo
preglednost ceste, zmanjšujejo vidnost prometne signalizacije ali
prometne opreme na cesti, zavajajo udeležence v prometu, ovirajo
udeležence v prometu ali zmanjšujejo pretočnost prometa in odvračajo
pozornost voznikov. |
Občinsko
redarstvo po ZCes-1 opravlja tudi nadzor izrednih prevozov po javni
cesti, izvaja tehtanje vozil in izvaja nadzor nad obveznostmi voznika.
Občinsko redarstvo lahko prepove nadaljnjo vožnjo in izloči vozilo iz
prometa. Občinsko redarstvo je po ZCes-1 tudi prekrškovni organ za
določene prekrške (30., 31., 32., 34., 36., 106. in 107. člena tega
zakona) storjene na cestah, ki jih nadzorujejo v okviru svoje
pristojnosti. |
Občinski
redarji nadzirajo izvajanje tega zakona v okviru nadzora cestnega
prometa. |
Skladno
z določbami ZCes-1 imajo občinski redarji naslednja pooblastila in
ukrepe: |
– 107. člen (začasni ukrepi policije in občinskega redarstva ob
ugotovljenih pomanjkljivosti na cesti), |
– 108. člen (nadzor izrednih prevozov po javni cesti), |
– 109. člen (tehtanje vozila), |
– 110. člen (obveznosti voznika vozila), |
– 111. člen (izločitev vozila iz prometa). |
|
9.6 Pristojnosti MOR na podlagi Zakona o zaščiti živali |
|
Zakon
med drugim ureja odgovornost ljudi za zaščito živali, določa pravila za
dobro ravnanje z živalmi, določa pogoje, ki jih je treba za zaščito
živali zagotoviti pri reji živali, ureja postopek, pravice in obveznosti
v primerih, ko gre za zapuščene živali, ureja nadzorstvo nad izvajanjem
tega zakona itd. |
Občinski
redarji lahko v okviru svojih pristojnosti in nalog preverijo
izpolnjevanje obveznosti lastnika psa iz prvega odstavka 6. člena tega
zakona, ki določa, da mora lastnik psa zagotoviti, da je pes do
dopolnjenega tretjega meseca starosti označen na predpisan način. |
Občinski
redarji izvajajo tudi nadzor nad izvajanjem določbe tretjega odstavka
11. člena tega zakona, ki določa, da mora skrbnik psa na javnem mestu
zagotoviti fizično varstvo psa tako, da je pes na povodcu. |
V
28. členu je določeno, da imetnik zavetišča pri opravljanju svojih nalog
sodeluje s pristojno veterinarsko službo in občinskimi redarji zlasti za
namen ugotavljanja lastništva zapuščenih živali. |
|
9.7 Pristojnosti MOR na podlagi Zakona o prekrških |
|
Občinski
redar je oseba, ki ima poseben status, ki mu ga določa ZORed in ostali
zakoni ter občinski predpisi, v katerih so opredeljena njegova
pooblastila. |
Prekrškovni organi oziroma organi za odločanje o prekrških so določeni v
45. členu ZP-1. |
Občinski
redarji in vodja občinskega redarstva so na podlagi prvega odstavka
5. člena ZORed pooblaščene uradne oseb in tudi v kazenskopravnem pomenu
po določbi 126. člena Kazenskega zakonika. Na podlagi prvega odstavka
4. člena ZORed pa je občinsko redarstvo občinski prekrškovni organ. |
|
9.8 Pristojnosti MOR na podlagi Zakona o lokalni samoupravi |
|
21. člen
zakona določa, da občine samostojno opravljajo lokalne zadeve javnega
pomena “(izvirne naloge)“, ki jih določi s splošnim aktom občina ali so
določene z zakonom. Občina te naloge opravlja za zadovoljevanje potreb
svojih prebivalcev. |
|
9.9 Pristojnosti MOR na podlagi občinskih odlokov |
|
Posamezne oziroma konkretne naloge občinskih redarjev lahko občina
opredeli tudi z občinskimi odloki. V določbi prvega odstavka 3. člena
ZP-1 je opredeljeno, da se lahko prekrški določijo tudi z odlokom
samoupravne lokalne skupnosti. Z odlokom samoupravne lokalne skupnosti
se smejo določiti prekrški in predpisati zanje globe samo v določenem
znesku ter samo za kršitve predpisov, ki jih same izdajajo v okviru
svojih pristojnosti, ter če jih zakon ali uredba še ne sankcionira. |
Pravice
in dolžnosti oziroma pristojnosti, ki izhajajo iz posameznih odlokov
občin Rogaška Slatina, Rogatec, Podčetrtek, Šmarje pri Jelšah in Kozje
in se nanašajo na pristojnosti MOR so navedene in zajete v drugih delih
SOPV. |
|
9.10 Pristojnosti MOR na podlagi Zakona v voznikih in Zakona o motornih
vozilih |
|
Kot
določata ZPrCP (25. člen) in smiselno tudi ZVoz (26. člen), imajo
občinska redarstva v zvezi s svojim delom pravico pridobiti in
uporabljati podatke o imetnikih vozniških dovoljenj, kandidatih za
voznike motornih vozil, podatke o vozilih, prekrških, prometnih nesrečah
in kaznivih dejanjih voznikov, storjenih v cestnem prometu, ter o
izrečenih sankcijah, kaznih in ukrepih. Organi in organizacije, ki
zbirajo podatke, potrebne za izvajanje ZPrCP, morajo poslati te podatke
občinskim redarstvom brezplačno. Osebni podatki, ki se vodijo v
evidencah in registrih, ki so vzpostavljeni v skladu z ZPrCP, se vodijo
zaradi obdelave podatkov, pomembnih za izvajanje ZPrCP, za vozila,
voznike in varnost v cestnem prometu. Vodijo se tudi zaradi njihovega
pošiljanja organom in organizacijam, ki imajo v zvezi s svojim delom te
podatke pravico pridobiti. Občinsko redarstvo ima na podlagi Zakona o
motornih vozilih pri svojem delu pravico do dostopa do podatkov iz
evidenc (evidenca homologiranih vozil, evidenca izdanih potrdil o
skladnosti, evidenca registriranih vozil, evidenca cestnega nadzora nad
tehnično brezhibnostjo vozil, evidenca opravljenih izpitov iz 60. člena
ZMV, evidenca izdanih potrdil tehničnim službam in strokovnim
organizacijam), ki jih potrebujejo pri opravljanju svojih nalog. |
|
10 POGOJI ZA DELOVANJE MEDOBČINSKEGA REDARSTVA |
|
Med
materialne in druge pogoje za delovanje MOR in redarjev lahko uvrščamo
prostore MOR, opremo, ki jo uporabljajo redarji MOR, uniformo, simbole
in oznake redarstva ter službeno izkaznico redarjev. Opremo redarjev
določa Pravilnik o opremi in načinu uporabe opreme občinskih redarjev
(Uradni list RS, št. 78/07), uniformo, simbole in oznake ter službeno
izkaznico pa določa Pravilnik o enotni uniformi, označbah in službeni
izkaznici občinskih redarjev (Uradni list RS, št. 103/07, 645/10), ki ju
je izdal minister za notranje zadeve oziroma minister za javno upravo. |
|
10.1 Prostori MOR |
|
Prostori
Medobčinskega redarstva in inšpektorata so v stavbi Občine Rogaška
Slatina, na naslovu Izletniška ulica 2, 3250 Rogaška Slatina. Prostori
se nahajajo v dveh pisarnah, ki ju uporabljajo tako občinski redarji,
kot tudi inšpektorji. Prostori so ustrezno opremljeni z računalniško in
drugo opremo ter označeni, tako, da jih občani lahko zlahka najdejo. V
prostorih MOR se trikrat tedensko izvajajo uradne ure. Termini uradnih
ur z vsemi kontaktnimi podatki so označeni pri vstopih v omenjene
prostore, prav tako pa na spletnih straneh občin. |
|
10.2 Oprema MOR |
|
Med
opremo redarjev se uvršča: |
– službena vozila, |
– tehnična oprema in |
– osebna
oprema. |
a) Službena vozila |
MOR
uporablja službeno vozilo z napisom »MEDOBČINSKO REDARSTVO« in simbol
medobčinskega redarstva. Izvedbe napisov in simbolov so odvisne od
velikosti in tipov službenih avtomobilov (isti tipi službenih
avtomobilov morajo biti enako označeni). MOR tako uporablja službeno
vozilo znamke Škoda Rapid, ki je ustrezno opremljeno s simboli. Za
potrebe inšpekcijske službe se v skupni občinski upravi uporablja tudi
civilno vozilo znamke Fiat Punto. |
MOR
lahko uporablja tudi motorna kolesa s tem, da se napis in simbol
medobčinskega redarstva določi na način, kot je določeno za službena
vozila. |
MOR
lahko uporablja tudi kolesa z motorjem in kolesa, ki so lahko različne
barve, brez nalepk, napisov in simbolov. |
b) Tehnična oprema redarja |
Tehnična
oprema redarjev MOR po navedenem pravilniku o opremi je: |
– oprema
za komunikacijo z zbirkami osebnih podatkov, |
– fotoaparat, |
– oprema
za izvajanje redarskih pooblastil, |
– oprema
za urejanje cestnega prometa in nadzor nad njim, |
– posebna tehnična sredstva in posebni tehnični pripomočki, |
– informacijska in telekomunikacijska oprema, |
– oprema
in pripomočki za usposabljanje, |
– prenosna naprava za brezžično radijsko zvezo. |
c) Osebna oprema redarja |
Med
osebno opremo redarja se šteje kovinske lisice, plastična zatega,
plinski razpršilec, delovni pas s torbico za lisice in torbico za
plinski razpršilec, službena torbica, odsevni brezrokavnik, piščalka z
vrvico, STOP loparček in žepna svetilka. |
Tipizacija oziroma tehnična specifikacija zgoraj navedene osebne opreme
za redarja je določena v prilogi, ki je sestavni del Pravilnika o opremi
in načinu uporabe opreme občinskih redarjev. |
Redarji
morajo opremo uporabljati in nositi tako, kot je predpisano v posebnih
aktih in navodilih proizvajalca. |
|
10.3 Uniforma redarja |
|
Redar
MOR mora med opravljanjem nalog nositi službeno uniformo. Uniforma
redarjev je v vseh občinah enotna. Uniformo redarjev in njene sestavne
dele lahko redar nosi le v skladu z njihovim namenom. |
Uniforma
redarja je zimska in poletna ter je po sestavi glede posameznih delov
različna za redarje in redarke. Sestavni deli uniforme redarja so tudi
dopolnilni deli uniforme (dežni plašč s kapuco, dežne hlače, delovni
pas, prevleka za kapo s ščitnikom in položajne oznake redarjev),
kolesarski komplet in komplet redarja motorista. |
|
10.4 Simboli in oznake redarjev |
|
Kot
simbol medobčinskega redarstva se uporablja grb in ime sedežne občine,
torej Občine Rogaška Slatina. Simbol Medobčinskega redarstva se nosi na
levem rokavu in je izvezen grb sedežne občine s pripisom »MEDOBČINSKO
REDARSTVO«. |
Nad
levim žepom delov uniforme redarja je dodatni našitek v rumeni barvi z
napisom »MEDOBČINSKO REDARSTVO«, nad desnim žepom pa našitek v rumeni
barvi s priimkom in začetno črko imena redarja. Velikost našitka in črk
je odvisna od vrste oblačila. |
Označbe
nazivov v obliki položajnih oznak uradnih oseb redarstva se nosijo na
epoletah in kot obesek na desnem žepu uniforme. Označbe nazivov so na
modri podlagi iz tkanine z izvezenimi znaki zlato rumene barve,
velikosti 20 mm. Določene so položajne oznake za vodjo redarstva,
položajne oznake za redarja I, redarja II, redarja III in položajna
oznaka za redarja pripravnika. |
a) Službena izkaznica redarjev |
Pooblaščena uradna oseba redarstva, torej tudi MOR, mora imeti službeno
izkaznico, ki jo mora imeti pri sebi med opravljanjem svojega dela na
terenu in jo mora pokazati na zahtevo posameznika, zoper katerega vodi
postopek za prekršek. Službeno izkaznico izda župan ob imenovanju v
naziv. PUO mora službeno izkaznico vrniti županu, če ji je prenehalo
delovno razmerje v MOR. |
Službena
izkaznica vsebuje naziv PUO MOR, njene identifikacijske podatke in
pooblastila. Službena izkaznica redarja je sestavljena iz
identifikacijske kartice in usnjenega ovitka iz črnega usnja. |
|
11 VRSTE IN OBSEG NALOG MEDOBČINSKEGA REDARSTVA |
|
11.1 Splošno o vrstah in obsegu nalog MOR |
|
Redarstvo ni tipična služba občinske, mestne oziroma medobčinske uprave.
Enako velja tudi za redarja, ki prav tako ni tipično delovno mesto
občinske oziroma mestne uprave. Redar je PUO (primerjava s policijo),
katerega delo je v večini represivnega značaja. Ker redar opravlja delo
na podlagi diskrecijske pravice odločanja iz področja svojega dela, je
podvržen najrazličnejšim pritiskom, konfliktom in celo fizičnim
obračunavanjem ter drugim neugodnim delovnim razmeram. Te posledice se
odražajo, tako v službenem, kot privatnem času. Redar opravlja svoje
naloge z zelo podobnimi metodami in način kot sorodne službe (policija,
inšpektorji, carina) s to razliko, da pri svojem delu nima takšne
količine ustreznih mehanizmov zaščite kot zgoraj navedeni pripadniki
represivnih organov. |
Z ZORed,
ZJRM-1, ZPrCP, ZCes-1, Pravilnikom o enotni uniformi, označbah in opremi
pooblaščenih delavcev občinskega redarstva ter sprejetimi odloki in
odredbami občin Rogaška Slatina, Rogatec, Podčetrtek, Šmarje pri Jelšah
in Kozje se je vrsta in obseg nalog spremenil tudi za MOR. |
|
11.2 Konkretne naloge glede na vrste in obseg nalog MOR |
|
MOR
občin Rogaška Slatina, Rogatec, Podčetrtek, Šmarje pri Jelšah in Kozje
izvaja preventivne in represivne naloge, glede na vrsto in obseg nalog
pa predvsem naslednje: |
– naloge
na področju zagotavljanja varnosti cestnega prometa v naseljih, |
– naloge
na področju zagotavljanja varnosti na občinskih javnih poteh,
rekreacijskih in drugih javnih površinah, |
– naloge
zagotavljanja varnosti javnega premoženja ter zgradb in drugih objektov
naravne in kulturne dediščine, |
– naloge
vzdrževanja javnega reda in miru, |
– naloge
na področju preprečevanja kaznivih dejanj in drugih kaznivih ravnanj in |
– naloge
na področju varstva okolja. |
Naloge
na področju zagotavljanja varnosti cestnega prometa v naseljih |
Naloge
na področju zagotavljanja varnosti cestnega prometa oziroma
zagotavljanja varnega in neoviranega cestnega prometa MOR opravlja
predvsem na ta način, da: |
– ureja
in nadzira promet na cestah občin Rogaška Slatina, Rogatec, Podčetrtek,
Šmarje pri Jelšah in Kozje in na državnih cestah v naseljih, |
– dosledno izvaja nadzor nad ustavljenimi in parkiranimi vozili ter
ovirami v naselju s tem, da v primeru zaznanih kršitev ustrezno in
zakonito ukrepa, |
– dosledno izvaja nadzor nad ravnanjem udeležencev cestnega prometa v
naselju, še zlasti pa v območju umirjenega prometa in območju za pešce
ter območjih kratkotrajnega parkiranja, |
– ugotavlja kršitve določb ZPrCP in ZCes-1 cestah v naselju in na
občinskih cestah zunaj naselja, |
– opravlja nadzor prometa s samodejnimi merilnimi napravami za nadzor
prometa, v katerih se prekrški slikovno dokumentirajo, |
– sodeluje v akcijskih oblikah dela, ki so nacionalnega pomena, |
– sodeluje v akcijah sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter |
– zagotavlja prometno ureditev ob varnostno zahtevnejših prireditvah in
praznikih ter skupnih akcijah s PP Rogaška Slatina in PP Šmarje pri
Jelšah. |
Naloge
na področju zagotavljanja varnosti na občinskih javnih poteh,
rekreacijskih in drugih javnih površinah |
Naloge
na področju zagotavljanja varnosti na občinskih javnih poteh,
rekreacijskih in drugih javnih površinah občin Rogaška Slatina, Rogatec,
Podčetrtek, Šmarje pri Jelšah in Kozje. MOR zagotavlja predvsem: |
– s
preventivnimi obhodi na javnih poteh, rekreacijskih in drugih javnih
površinah ter ugotavljanjem vseh tistih ravnanj udeležencev, ki se
kažejo predvsem kot kršitve javnega reda in miru, motenje rekreativnih
in zdravstveno rekreativnih dejavnosti, ali kažejo znake kaznivih dejanj
oziroma drugih kaznivih ravnanj, |
– z
ustnim opozarjanjem in opozarjanjem preko sredstev javnega obveščanja o
eventualnih nevarnostih in ogrožanjih, če se pojavijo na javnih poteh,
rekreacijskih in drugih javnih površinah in območjih, |
– s
stalnim sodelovanjem s policisti in organiziranjem skupnih akcij s PP
Rogaška Slatina in PP Šmarje pri Jelšah, katerih namen je preventivno
delovanje in opozarjanje na kršitve in druge nepravilnosti udeležencev
in |
– drugimi oblikami delovanja (obveščanjem pristojnih o poškodbah na
javnih poteh, o nezakonitih odstranitvah signalizacije …). |
Naloge
zagotavljanja varnosti javnega premoženja ter zgradb in drugih objektov
naravne in kulturne dediščine |
Naloge
zagotavljanja varnosti javnega premoženja ter naravne in kulturne
dediščine na območju občin Rogaška Slatina, Rogatec, Podčetrtek, Šmarje
pri Jelšah in Kozje MOR zagotavlja na ta način, da: |
– v
okviru svojih pristojnosti skrbi za preprečevanje ogroženosti in napadov
na javno premoženje ter zgradb in drugih objektov naravne in kulturne
dediščine, |
– poskrbi za zaščito sledov in zavarovanje kraja kaznivega dejanja ali
drugega kaznivega ravnanja, ter da na ustrezen način o tem ali
poškodovanju teh objektov obvesti PP Rogaška Slatina oziroma PP Šmarje
pri Jelšah, |
– sodeluje z zasebno varnostnimi službami (lastnimi ali pogodbeno
najetimi), ki varujejo zgradbe in druge objekte ki hranijo arhivsko
gradivo in predmete, ki predstavljajo kulturno dediščin saj je njihovo
varovanje obvezno glede na 69. člen Zakona o zasebnem varovanju, |
– da
opravlja druge naloge, s katerimi lahko prispeva k večji varnosti
javnega premoženja ter zgradb in drugih objektov naravne in kulturne
dediščine ter |
– sodeluje s Policijsko postajo Rogaška Slatina in Policijsko postajo
Šmarje pri Jelšah pri akcijskem in rednem delu varovanja zgradb in
objektov naravne in kulturne dediščine. |
Naloge
vzdrževanja javnega reda in miru |
Naloge
vzdrževanja javnega reda in miru so poleg zagotavljanja varnosti
cestnega prometa ene izmed osrednjih in pomembnejših nalog vseh
redarstev v Republiki Sloveniji. Ne nazadnje imajo redarstva in občinski
redarji pristojnosti, pooblastila in naloge, da se morajo aktivno in
dejavno vključiti v vse procese in aktivnosti kontinuiranega
zagotavljanja javnega reda in miru. |
Glede na
navedeno mora MOR na področju izvajanja nalog vzdrževanja javnega reda
in miru zlasti: |
– s
preventivnimi in drugimi ukrepi preprečevati izvrševanje prekrškov s
področja javnega reda in miru in drugih prekrškov, s katerimi se posega
v kakovost življenja in dela občanov občin Rogaška Slatina, Rogatec,
Podčetrtek, Šmarje pri Jelšah in Koze ter njihovih obiskovalcev, |
– s
preventivnimi in drugimi ukrepi preprečevati tudi druge kršitve javnega
reda, s katerimi se znižuje stopnja varnosti javnega prostora oziroma
območij občin, |
– ustrezno ukrepati po ZJRM-1 v primeru zaznave primerov nedostojnega
vedenja (7. člen), beračenja na javnem kraju (9. člen), uporabe nevarnih
predmetov (prvi odstavek 11. člena ZJRM); zaznave poškodovanj uradnih
napisov, oznak ali odločb (12. člen), zaznave pisanj po objektih
(13. člen) zaznav vandalizma (16. člen), zaznav nedovoljenega kampiranja
(18. člen) v primeru nedovoljene uporabe živali (19. člen), |
– ustrezno ukrepati v primeru neupoštevanja zakonitega ukrepa uradnih
oseb (prvi in tretji odstavek 22. člena ZJRM-1), |
– zagotoviti občasno fizično prisotnost redarja na tistih mestih in
krajih, ki so varnostno problematični glede na varnostno oceno ter
varnostna tveganja in |
– sodelovati s PP Rogaška Slatina in PP Šmarje pri Jelšah pri
preprečevanju kršitev javnega reda in miru in njihovih akcijah na
območju občin. |
MOR
oziroma redar mora na kraju dogodka zadržati storilca prekrška, če ga je
zalotil pri storitvi prekrška. Takšno pridržanje lahko traja do prihoda
policije, vendar največ 1 uro. |
Naloge
na področju preprečevanja kaznivih dejanj in drugih kaznivih ravnanj |
Naloge
na področju preprečevanja kriminalnih pojavov so naloge, s katerimi se
preprečuje izvrševanje kaznivih dejanj in drugih kaznivih ravnanj, kamor
med drugim sodijo tudi prekrški ter kršitve finančnih, davčnih in drugih
predpisov. |
MOR mora
na področju preprečevanja kaznivih dejanj in drugih kaznivih ravnanj ter
kriminalnih pojavov v okviru svojih pristojnosti zlasti: |
– s
preventivnimi in drugimi ukrepi preprečevati kazniva dejanja in druga
kazniva ravnanja, ter s tem prispevati k večji varnosti in kakovosti
življenja in dela v občinah Rogaška Slatina, Rogatec, Podčetrtek, Šmarje
pri Jelšah in Kozje, |
– zagotoviti občasno fizično prisotnost redarja na tistih mestih in
krajih, ki so varnostno problematični z vidika izvrševanja kaznivih
dejanj in drugih kaznivih ravnanj in glede na varnostno oceno na
področju preprečevanja kaznivih dejanj na območju občin in |
– sodelovati s PP Rogaška Slatina, PP Šmarje pri Jelšah in drugimi
organi pri akcijah in drugih organiziranih oblikah preprečevanja
kaznivih dejanj in drugih kaznivih ravnanj, kakor tudi sodelovati z
navedenimi organi in službami pri rednem opravljanju redarskih nalog. |
Poleg
navedenega pa imajo redarji na področju preprečevanja in odkrivanja
kaznivih dejanj še naslednji dve obveznosti: |
– redar
sme oziroma »mora« na kraju kaznivega dejanja zadržati storilca
kaznivega dejanja, ki ga je zalotil pri storitvi kaznivega dejanja in
sicer do prihoda policije, vendar največ eno uro, |
– redar
je dolžan v skladu z določbami zakona, ki ureja kazenski postopek,
obvestiti policijo (lahko tudi državno tožilstvo), če pri opravljanju
svojih nalog ugotovi, da se pripravlja, izvršuje ali je že izvršeno
kaznivo dejanje, za katerega se storilec preganja po uradni dolžnosti
ali na predlog oškodovanca. |
Naloge
na področju varstva okolja |
Varstvo
okolja je zelo široko področje, v katerega je mogoče posegati z
bagatelnimi dejanji in ravnanji, ki so varnostno manj problematična,
lahko pa tudi s hujšimi oblikami takšnih ravnanj (množična naklepna
poškodovanja, vandalizem, požigi …), največkrat pa se v okolje posega
zaradi nastalih izrednih dogodkov kot so naravne nesreče (potresi,
poplave, požari …), prometne nesreče z »ekološkimi posledicami«,
onesnaževanje okolja, poškodovanje zgradb in drugih objektov naravne in
kulturne dediščine ter drugo. |
Glede na
navedeno mora MOR na področju varstva okolja zlasti: |
– s
preventivnimi in drugimi ukrepi preprečevati vse možne oblike poseganja
v okolje ter s tem prispevati k večji varnosti in kakovosti življenja in
dela v občinah Rogaška Slatina, Rogatec, Podčetrtek, Šmarje pri Jelšah
in Kozje, |
– zagotoviti občasno fizično prisotnost redarja na tistih mestih in
krajih, ki so varnostno problematični z vidika varstva okolja in tistih
mestih, kjer pogosteje prihaja do nezakonitega in nedopustnega poseganja
v okolje, |
– storiti vse potrebno v okviru svojih pristojnosti za zmanjševanje
posledic (škod, poškodb in izgub) nastalih zaradi naravnih in drugih
nesreč ter izrednih dogodkov, |
– sodelovati s PP Rogaška Slatina, PP Šmarje pri Jelšah in drugimi
organi pristojnimi za varstvo okolja pri akcijah in drugih organiziranih
oblikah zagotavljanja varstva okolja, kakor tudi sodelovati z navedenimi
organi in službami pri rednem opravljanju redarskih nalog in |
– opravljati druge naloge na področju varstva okolja, s katerimi se
dviguje stopnja varnosti na javnih prostorih in območjih občin. |
Naloge v
zvezi z volilnimi in referendumskimi kampanjami |
Zakon o
volilni in referendumski kampanji (Uradni list RS, št. 41/07) določa, da
morajo organizatorji volilne in referendumske kampanje najkasneje v 15
dneh odstraniti vse svoje plakate in druge oglaševalske vsebine s
plakatnih mest. |
Po
poteku navedenega roka lahko inšpekcija lokalne skupnosti ali redarska
službe lokalne skupnosti odrediti odstranitev plakatov na stroške
volilne in referendumske kampanje in izreči tudi globo. |
Druge
naloge MOR |
Med
druge naloge MOR lahko štejemo predvsem: |
– naloge, določene v odlokih Občine Rogaška Slatina, Občine Rogatec,
Občine Podčetrtek, Občine Šmarje pri Jelšah in Občine Kozje; |
– izvajanje nadzora nad nepravilno ustavljenimi in parkiranimi vozili na
določenih mestih in krajih na območju občin Rogaška Slatina, Rogatec,
Podčetrtek, Šmarje pri Jelšah in Kozje, |
– naloge
na področju dinamičnega prometa, |
– prostorski obseg izvajanja nalog, |
– naloge
povezane z drugimi področji dela in |
– logistične in druge naloge MOR. |
Naloge
MOR po odlokih Občine Rogaška Slatina, Občine Rogatec, Občine
Podčetrtek, Občine Šmarje pri Jelšah in Občine Kozje |
Za
izvajanje SOPV so ključnega pomena predvsem Zakon o občinskem redarstvu,
Zakon o varstvu javnega reda in miru, Zakon o pravilih cestnega prometa,
Zakon o cestah, Zakon o zaščiti živali, Zakon o voznikih, Zakon o
motornih vozilih, Zakon o prekrških, Zakon o lokalni samoupravi in
občinski predpisi kot pravni akti, s katerimi občine določajo
pristojnosti medobčinskega redarstva. |
Odlok o
občinskih taksah v Občini Rogaška Slatina (Uradni list RS, št. 95/15)
predpisuje obveznost plačila občinskih taks na območju Občine Rogaška
Slatina, vrsto in višino takse, zavezance za plačilo takse, postopek
odmere, obračuna in plačila takse. Vrsta in višina takse je določena v
tarifi občinskih taks, ki je sestavni del tega odloka in se ne določi po
vrednosti predmeta, dejanskem prometu ali dejanskem dohodku. Občinsko
redarstvo ima pristojnost nadzirati, ali je uporaba oziroma namestitev
taksnega predmeta prijavljena, resničnost podatkov na prijavah taksne
obveznosti, skladnost izvajanja uporabe javnih površin v skladu s tem
odlokom, izreka opozorila in izdaja odločbe v skladu s predpisi, ki
urejajo inšpekcijski nadzor in s predpisi, ki urejajo prekrške, o
ugotovitvah obvesti pristojni občinski organ. Občinski redar ob
ugotovljenih kršitvah iz prvega odstavka tega člena obvesti nemudoma
medobčinski inšpektorat, kateremu posreduje tudi vse dokaze. |
Z
Odlokom o ureditvi cestnega prometa (Uradni list RS, št. 31/10) Občina
Rogaška Slatina ureja omejitve in prepovedi uporabe javnih prometnih
površin, mirujoči promet, prisotnost živali v prometu, posebne storitve
na prometnih površinah, odvoz nepravilno parkiranih, poškodovanih in
zapuščenih vozil ter počitniških prikolic, priklenitev nepravilno
parkiranih vozil, parkiranje koles, koles z motorjem in motornih koles
in postavitev in vzdrževanje zaščitnih ograj za pešce na nevarnih
mestih. Nadzorni organ je po odloku organ, pristojen za področje nadzora
ali urejanja prometa. To so občinski inšpektor, komunalni nadzornik in
občinski redar. |
Če pri
opravljanju nadzorstva mirujočega prometa občinski redar ugotovi, da je
kršen predpis, ima pravico in dolžnost na vozilo namestiti obvestilo o
prekršku, izreči mandatno kazen na kraju samem, izdati obvestilo o
prekršku in plačilni nalog, odrediti odvoz nepravilno parkiranega vozila
ugotoviti istovetnost osebe v zvezi z opravljanjem nadzora in obveščati
pristojne organe, če meni, da so potrebni ukrepi, za katere sam ni
pristojen. |
Po
Pravilniku o namestitvi in odstranitvi naprave oziroma lisic, ki
prepreči odpeljati vozilo, za blokado nepravilno parkiranega vozila v
Občini Rogaška Slatina (Uradni list RS, št. 72/10) občinski redar tudi
izda Odredbo za namestitev in odstranitev lisic za blokado nepravilno
parkiranega vozila (predvsem vozila, ki so parkirana na parkirnih
mestih, kjer je parkiranje s prometnim znakom izrecno prepovedano ter za
nepravilno parkirana vozila na mestih, rezerviranih za invalide). |
Prav
tako na podlagi Pravilnika o odstranjevanju nepravilno parkiranih,
pokvarjenih, poškodovanih, zapuščenih oziroma dotrajanih vozil v Občini
Rogaška Slatina, (Uradni list RS, št. 72/10) občinski redar izdaja
odredbe za odstranitev vozil pooblaščenemu izvajalcu, ki odredbo izvede.
O odvozu nepravilno parkiranega vozila uradna oseba obvesti Policijsko
postajo Rogaška Slatina. |
Na
področju varstva okolja Občina Rogaška Slatina ureja ukrepanje v primeru
nepravilno odloženih odpadkov z Odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki
v Občini Rogaška Slatina, (Uradni list RS, št. 91/09, 94/13). Če so na
zemljišču v lasti občine ali države nezakonito odloženi komunalni
odpadki, se odredi izvajalcu javne službe njihovo odstranitev, ta pa jih
mora odstraniti v skladu s predpisi o ravnanju z odpadki na račun
lastnika zemljišča, v primeru, da izvaja posest nad zemljiščem druga
oseba, pa na račun osebe, ki izvaja posest. |
Tudi
izvajanje določb in nadzor nad Odlokom o urejanju, vzdrževanju in
varstvu javnih in drugih zelenih površin na območju Občine Rogaška
Slatina (Uradni list RS, št. 45/03) opravlja občinski redar z namenom
ohraniti zasnovo in funkcionalnost zelenih površin in ohraniti estetski
videz in urejenost zelenih površin,ki jih je potrebno skrbno urejati,
varovati in vzdrževati. |
Odlok o
prodaji zunaj prodajaln in tržnem redu mestne tržnice Rogaška Slatina
(Uradni list RS, št. 49/15) redarstvu daje pristojnost, da medobčinsko
redarstvo v skladu s svojimi zakonskimi pooblastili opravlja nadzor nad
določbami 3., 6., 21., 23. in 24. člena tega odloka. Medobčinsko
redarstvo ob ugotovitvi kršitev iz prejšnjega odstavka lahko: začasno
prepove prodajo s potujočo prodajalno (drugi odstavek 3. člena), začasno
prepove prodajo na drugih občasnih tržnih mestih (tretji odstavek
3. člena), začasno prepove prodajo izven obratovalnega časa mestne
tržnice (prvi odstavek 6. člena), prepove nadaljnje skladiščenje in po
končanem obratovalnem času odredi odstranitev blaga (21. člen), odredi
vzpostavitev reda in čistoče na tržnici in drugih občasnih tržnih mestih
(23. člen), za zagotovitev javnega reda in miru začasno prepove
nadaljnjo prodajo (24. člen). |
Odlok o
občinskih cestah v Občini Rogaška Slatina (Uradni list RS, št. 29/14)
določa občinske ceste na območju Občine Rogaška Slatina in postopek
njihove kategorizacije, upravljanje, graditev, vzdrževanje in varstvo
občinskih cest in prometa na njih, način izvajanja vzdrževanja občinskih
cest kot obvezne lokalne gospodarske javne službe, inšpekcijsko in
redarsko nadzorstvo nad občinskimi cestami in sankcioniranje kršitev
tega odloka. V 46. členu odloka so navedene pristojnosti redarja. |
Odlok o
občinskih cestah v Občini Rogatec (Uradni list RS, št. 27/14) določa
občinske ceste na območju Občine Rogatec in postopek njihove
kategorizacije, upravljanje, graditev, vzdrževanje in varstvo občinskih
cest in prometa na njih, način izvajanja vzdrževanja občinskih cest kot
obvezne lokalne gospodarske javne službe, inšpekcijsko in redarsko
nadzorstvo nad občinskimi cestami in sankcioniranje kršitev tega odloka.
Za uresničevanje določb tega odloka in določb predpisov o cestah, ki se
neposredno uporabljajo za občinske ceste, je pristojen medobčinski
inšpektorat in redarstvo, v skladu s pooblastili, ki jim jih dajejo
predpisi o cestah, inšpekcijskem nadzoru in občinskem redarstvu. |
Z
Odlokom o varnosti cestnega prometa v naseljih Občine Rogatec (Uradni
list RS, št. 7/04) se zaradi zagotavljanja nemotenega in varnega prometa
določajo pravila omejitve prometa, omejitve hitrosti, varnost pešcev,
vrste javnih parkirnih prostorov in parkiranje ter drugi varnostni
ukrepi. Nadzor in izvajanje pooblastil po zakonu o pravilih varnosti
cestnega prometa opravljata občinski redar in občinski inšpektor. Če pri
opravljanju nadzorstva mirujočega prometa občinski redar ugotovi, da je
kršen predpis, ima pravico in dolžnost na vozilo namestiti obvestilo o
prekršku, izreči mandatno kazen na kraju samem, izdati obvestilo o
prekršku in plačilni nalog, odrediti odvoz nepravilno parkiranega vozila
ugotoviti istovetnost osebe v zvezi z opravljanjem nadzora in obveščati
pristojne organe, če meni, da so potrebni ukrepi, za katere sam ni
pristojen. |
Odlok o
ravnanju z zapuščenimi vozili v Občini Rogatec (Uradni list RS,
št. 7/04) ureja postopek in način odstranjevanja, varovanje ter prodajo
oziroma uničenje zapuščenih vozil, ki se nahajajo na javnih površinah v
Občini Rogatec, za izvajanje teh določil pa je po odloku pristojen
občinski redar. |
Medobčinsko redarstvo ima tudi pristojnost nad določbami Tržnega reda
tržnice v Rogatcu (Uradni list RS, št. 51/14). |
Nadzor
nad urejanjem javnih površin ter izgledom naselij v Občini Podčetrtek
opravljajo pristojne inšpekcijske službe in občinski redar na podlagi
Odloka o urejanju javnih površin ter o zunanjem izgledu naselij v Občini
Podčetrtek, Uradni list RS, št. 15/98). Ta odlok ureja zunanji videz ter
urejenost naselij, rejo živali v naseljih, urejanje, vzdrževanje in
varovanje zelenih površin, ki so v lasti občanov, čiščenje javnih
površin ter urejanje javnih poti in zelenih površin in varstvo pred
hrupom. |
Odlok o
občinskih cestah v Občini Podčetrtek (Uradni list RS, št. 38/14)
predpisuje, da je za uresničevanje določb tega odloka in določb
predpisov o cestah, ki se neposredno uporabljajo za občinske ceste,
pristojen medobčinski inšpektorat in redarstvo, v skladu s pooblastili,
ki jim jih dajejo predpisi o cestah, inšpekcijskem nadzoru in občinskem
redarstvu. |
Z
Odlokom o ureditvi zimske službe v Občini Podčetrtek (Uradni list RS,
št. 26/01) se določa način opravljanja, organiziranja ter izvajanja
zimske službe, ki je sestavni del vzdrževanja občinskih cest in drugih
javnih površin, kot obvezne gospodarske javne službe na območju Občine
Podčetrtek. Nadzor nad pravilnim izvajanjem tega odloka opravlja poleg
pooblaščene osebe občinske uprave tudi občinski redar. |
Odlok o
plakatiranju in reklamiranju v Občini Podčetrtek (Uradni list RS,
št. 6/02) ureja lepljenje in nameščanje plakatov, reklamnih panojev,
oglasov, transparentov in podobnih objav (v nadaljevanju: plakati),
postavitev in vzdrževanje objektov in naprav za plakatiranje (v
nadaljevanju: plakatna mesta). Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka
izvaja komunalna inšpekcija in redarji. |
Odlok o
plakatiranju in oglaševanju v Občini Šmarje pri Jelšah (Uradni list RS,
št. 34/00, 41/16) določa, da nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja
medobčinski inšpektorat in redarstvo, ki imata v primeru ugotovljenih
nepravilnosti pravico in dolžnost odrediti odstranitev nameščenega
plakata oziroma plakatnega mesta na njihove stroške, če je plakatiranje
izvedeno v nasprotju z določili odloka, izrekati opozorila in izdajati
odločbe v skladu s predpisi, ki urejajo inšpekcijski nadzor in s
predpisi, ki urejajo prekrške. |
Odlok o
občinskih taksah v Občini Šmarje pri Jelšah (Uradni list RS, št. 41/16)
določa, da nadzor nad izvajanjem odloka opravlja Medobčinski inšpektorat
in redarstvo. Medobčinski inšpektorat in redarstvo nadzirata ali je
uporaba oziroma namestitev taksnega predmeta prijavljena, resničnost
podatkov na prijavah taksne obveznosti, skladnost izvajanja uporabe
javnih površin v skladu s tem odlokom, izreka opozorila in izdaja
odločbe v skladu s predpisi, ki urejajo inšpekcijski nadzor in s
predpisi, ki urejajo prekrške, o ugotovitvah obvesti pristojni občinski
organ. Občinski redar ob ugotovljenih kršitvah iz prvega odstavka tega
člena obvesti nemudoma medobčinski inšpektorat, kateremu posreduje tudi
vse dokaze. |
Odlok o
občinskih cestah v Občini Šmarje pri Jelšah (Uradni list RS, št. 59/15)
v 40. členu določa, da inšpekcijski in redarski nadzor nad izvajanjem
določb tega odloka in določb predpisov o cestah, ki se neposredno
uporabljajo za občinske ceste, izvaja Medobčinski inšpektorat in
redarstvo. V nadaljevanju odlok določa, da nadzor nad določbami
23. člena tega odloka izvaja na občinskih cestah, nekategoriziranih
cestah, ki se uporabljajo za javni cestni promet in državnih cestah v
naseljih, občinski redar. Občinski redar ob ugotovitvi pomanjkljivosti,
ki neposredno ogrožajo varnost občinske ceste ali državne ceste v
naselju, ter promet na javni ali nekategorizirani cesti, ki se uporablja
za javni cestni promet, izvede začasne ukrepe, s katerimi se prepreči
ogrožanje udeležencev v prometu, in o tem obvesti občinsko upravo in
občinskega inšpektorja. V nadaljevanju je določeno, da sme občinski
redar odrediti odstranitev predmetov, objektov, drugih naprav ali ovir s
ceste, če slepijo udeležence v prometu, če zmanjšujejo preglednost
ceste, če zmanjšujejo vidnost prometne signalizacije ali prometne opreme
na cesti, če zavajajo udeležence v prometu, če ovirajo udeležence v
prometu ali zmanjšujejo pretočnost prometa in če odvračajo pozornost
voznikov. Občinski redar sme iz razlogov varnosti ceste in prometa na
njej odrediti, da se prepove promet na nekategorizirani cesti, ki ne
izpolnjuje pogojev iz 4. člena tega odloka. Prepoved prometa mora njen
lastnik oziroma upravljavec označiti s predpisano prometno signalizacijo
in traja do odprave razlogov za prepoved. Občinski redar izvaja tudi
nadzor nad opravljanjem izrednih prevozov v prometu. |
Občinski
redar prepove nadaljnjo vožnjo in izloči iz prometa motorno ali
priklopno vozilo, katerega voznik ne omogoči ali ne sodeluje pri
pregledu vozila, naprav, opreme ali tovora ali tehtanju vozila; ki je
obremenjeno nad največjo dovoljeno maso, skupno maso ali osno
obremenitvijo po določilih proizvajalca vozila; ki samo ali skupaj s
tovorom prekoračuje predpisane mere (širina, dolžina, višina) ali
dovoljeno osno obremenitev ali dovoljeno skupno maso, pa zanj ni bilo
izdano dovoljenje za izredni prevoz ali ne izpolnjuje posebnih pogojev,
določenih v dovoljenju za izredni prevoz; ki vozi po cesti, po kateri je
vožnja tovrstnih vozil prepovedana; s katerega odpada zemlja ali blato,
ki onesnažuje vozišče; ki vozi po cesti s takšnimi naležnimi ploskvami
koles, ki so ali bi lahko poškodovale vozišče; katerega največja
dovoljena masa presega dovoljeno. |
Odlok o
pravilih in ureditvi cestnega prometa v naseljih Občine Šmarje pri
Jelšah (Uradni list, št. 78/15) redarski službi daje pooblastila za
nadzor nad postavljanjem in vzdrževanjem prometne signalizacije,
omejitvami in prepovedmi uporabe javnih prometnih površin, ureditve
mirujočega prometa, prisotnosti živali v prometu, posebnimi storitvami
na prometnih površinah, nepravilno parkiranimi vozili, odvozi
poškodovanih in zapuščenih vozil ter počitniških prikolic, parkiranjem
koles, koles z motorjem in motornih koles, postavitvijo in vzdrževanjem
zaščitnih ograj za pešce na nevarnih mestih. |
Odlok o
plakatiranju v Občini Kozje (Uradni list RS, št. 83/97) ureja pogoje in
način postavitve stalnih in premičnih objektov, namenjenih za
oglaševanje in plakatiranje ter vzdrževanje teh objektov (plakatna
mesta) in pogoje in način nameščanja plakatov, reklamnih oglasov,
transparentov, obvestil ter drugih oblik oglaševanja. Nadzor nad
izvajanjem tega odloka opravlja komunalna inšpekcija in komunalni redar
občine. Organ nadzora lahko v primeru nepravilne namestitve plakata
takoj odredi odstranitev plakata. |
Tržni
red na javni tržnici Kozje (Uradni list RS, št. 65/02) določa
upravljanje javne tržnice, obratovalni čas, dneve za prodajo, seznam
blaga, s katerim se trguje in postopek za pridobitev soglasja za
prodajo. Nadzor nad določbami odloka opravlja občinski redar. |
Pri
izvajanju navedenih nalog redarji MOR po potrebi sodelujejo s Policijsko
postajo Rogaška Slatina, Policijsko postajo Šmarje pri Jelšah in drugimi
organi in službami Občine Rogaška Slatina, Občine Rogatec, Občine
Podčetrtek, Občine Šmarje pri Jelšah in Občine Kozje. |
Izvajanje nadzora nad nepravilno ustavljenimi in parkiranimi vozili na
določenih mestih in krajih na območju občin Rogaška Slatina, Rogatec,
Podčetrtek, Šmarje pri Jelšah in Kozje |
ZPrCP v
15. členu daje občinskim redarjem neposredno pooblastilo za
zagotavljanje varnega in neoviranega cestnega prometa na cestah v
naselju in na občinskih cestah zunaj naselja ter varstva cest in okolja
na občinskih cestah. Med ostalimi pooblastili MOR izvaja nadzor nad
nepravilno ustavljenimi in parkiranimi vozili in izreka mandatne kazni v
primeru kadar je vozilo: |
– na
prehodu za pešce, pločniku ali v območju za pešce (če je s predpisano
prometno signalizacijo dovoljeno parkiranje na pločniku, mora biti za
pešce zagotovljen najmanj 1,60 m širok del pločnika, ki ne sme mejiti na
vozišče); |
– na
prehodu za kolesarje; |
– na
razdalji manj kot 5 m pred prehodom za pešce ali kolesarje. Če so na
vozišču pred prehodom označena parkirna mesta, mora biti prepoved iz te
točke označena s predpisano označbo na vozišču; |
– na
kolesarski stezi, kolesarski poti, pešpoti ali kolesarskem pasu; |
– na
prehodu ceste čez železniško progo in na razdalji manj kot 15 m od
najbližje železniške tirnice; |
– na
križišču in na razdalji manj kot 15 m od najbližjega roba prečnega
vozišča pred križiščem, razen če je drugače določeno s predpisano
prometno signalizacijo; |
– v
predoru, galeriji in podvozu, ter na viaduktu, mostu in nadvozu; |
– na
zaznamovanem mestu na vozišču ali na zaznamovani niši, ki je rezervirana
za avtobuse ali avtotaksi vozila. Zaradi vstopa ali izstopa potnika je
dovoljena ustavitev na postajališču, ki je zunaj vozišča, če s tem ni
oviran javni prevoz potnikov v cestnem prometu; |
– na
ozkem ali nepreglednem delu ceste (v ovinku, pod vrhom klanca ipd.); |
– na
delu ceste, kjer bi bil prost prehod med ustavljenim oziroma parkiranim
vozilom in neprekinjeno ločilno črto ali usmerjevalnim poljem na vozišču
ali nasprotnim robom vozišča ali kakšno drugo oviro na cesti širok manj
kot 3 m; |
– na
mestu, na katerem bi vozilo zakrivalo postavljeni prometni znak; |
– na
vozišču v naselju, kjer poteka dvosmerni promet in ločilne črte niso
vrisane; |
– na
vozišču ceste zunaj naselja; |
– na
smernem vozišču ceste v naselju z dvema ali več prometnimi pasovi; |
– na
vseh prometnih površinah, ki niso namenjene prometu vozil ali niso
namenjene prometu tovrstnih vozil (npr. cestno telo, cestni otok,
odstavni ločilni in robni pas, bankina itd.); |
– na
mestu, na katerem bi parkirano vozilo onemogočilo vključitev v promet že
parkiranemu vozilu ali onemogočilo dovoz na dvorišče stavbe, do garaže,
skladiščnega prostora ali drugega podobnega objekta ali do zasebnega
zemljišča. Dovoz na dvorišče, v objekt ali k objektu, pred katerim je
prepovedana ustavitev ali parkiranje, mora biti na vhodu označen s
predpisano prometno signalizacijo, če pa so na vozišču pri vhodu
označena parkirna mesta, pa tudi s predpisano označbo na vozišču; |
– na
označenem parkirnem prostoru za invalide, razen za osebe iz prvega
odstavka 66. člena tega zakona; |
– na
označenih poteh, namenjenih intervencijskim vozilom; |
– nad
priključkom za vodovodno omrežje (hidrant). Prepoved iz te točke mora
biti označena s predpisano prometno signalizacijo; |
– v
območju umirjenega prometa, razen kjer je izrecno dovoljeno s predpisano
prometno signalizacijo. |
Naloge
MOR na področju dinamičnega prometa |
ZPrCP na
področju dinamičnega prometa določa dve pomembni pristojnosti redarjev,
ki se nanašajo na določilo, da: |
– občinski redarji izvajajo nadzor zaradi zagotavljanja varnega in
neoviranega cestnega prometa na cestah v naselju in na občinskih cestah
zunaj naselja ter varstva cest in okolja na občinskih cestah in |
– izvajajo nadzor nad upoštevanjem najvišje dovoljene hitrosti
(46. člen) in najvišje dovoljene hitrosti za posamezne vrste vozil
(47. člen). Občinski redarji izvajajo nadzor nad omenjenima členoma
izključno s samodejnimi napravami in sredstvi za nadzor prometa, s
katerimi se prekrški slikovno dokumentirajo, pri tem pa nimajo pravice
ustaviti voznika. |
Poleg
omenjenih določil lahko občinski redar tudi prepove nadaljnjo vožnjo in
izloči iz prometa motorno ali priklopno vozilo, nadzira pravilno vožnjo
z vozilom po cesti in vožnjo z vozilom na prehodu za pešce. |
Pri
izvajanju navedenih nalog redarji MOR po potrebi sodelujejo s PP Rogaška
Slatina in PP Šmarje pri Jelšah ter drugimi organi in službami obeh
občin. |
Prostorski obseg izvajanja nalog MOR |
Z
realnim pogledom na prostorsko zaokroženost občin Rogaška Slatina,
Rogatec, Podčetrtek, Šmarje pri Jelšah in Kozje ter s predpostavko, da
je intenziteta nadzora določena predvsem na območja v centru večjih
naselij, se okolico mest pokriva predvsem na podlagi ugotavljanja
potreb, sporočanja ter zbiranja obvestil. Tako je prostorski obseg dela
MOR vezan predvsem na center, ter občasno tudi na območja, ki s
problematiko niso varnostno problematična. |
Takšno
odločitev utemeljujejo tudi uradni podatki o obsegu dela na nekaterih
področjih občin Rogaška Slatina, Rogatec, Podčetrtek, Šmarje pri Jelšah
in Kozje, kar je razvidno iz Ocene varnostnih razmer na območju občin in
iz poročil o delu MOR. |
Naloge
medobčinskega redarstva povezane z drugimi področji dela |
Pri
nalogah MOR, ki so povezane z drugimi področji dela, gre za
preprečevanje kršitev predpisov, za katere izvajanje in nadzorovanje ni
pristojno MOR. Ne glede na to pa gre za kršitve predpisov, ko lahko MOR
s preventivnimi in drugimi oblikami izvajanja nalog, v okviru svojih
pristojnosti, ukrepa tako, da kršilce opozarja na kršitve in o tem
obvešča pristojne lokalne in državne organe ter službe. |
V to
kategorijo predpisov sodijo tisti zakonski in podzakonski predpisi, za
katere izvrševanje so pristojni drugi organi in službe, MOR pa lahko ob
kršitvah teh predpisov izreka opozorila in podatke o kršitvah in
kršilcih sporoča pristojnim organom in službam, ki lahko kasneje
ustrezno ukrepajo v skladu s svojimi pristojnostmi ter vplivajo na
preprečevanje oziroma odpravljanje takšnih kršitev. |
Logistične in druge naloge medobčinskega redarstva |
V okviru
vrste in obsega nalog MOR so bile do sedaj predstavljene predvsem
operativne naloge MOR in naloge redarjev oziroma PUO MOR. |
Ob
učinkovitem in uspešnem delu redarjev na terenu se zaradi načina in
metodologije dela in izvajanja nalog hote ali nehote zbira množica
podatkov (podatki o kršitvah, operativne informacije, zaznave kaznivih
dejanj …), ki brez nadaljnje obdelave ne predstavljajo nikakršne
analitične vrednosti ali pomena. Navedeni podatki so zelo pomembni za
pripravo ustrezne strategije delovanja MOR ter pripravo konkretnih
načrtov za odzivanje na kršitve in preventivno delovanje tam, kjer so
gostitve negativnih pojavov in tam kjer se posega v kvaliteto življenja
in dela v občinah. |
Prav
zaradi tega je v MOR v organizacijskem in vsebinskem smislu
vzpostavljena ustrezna logistična (oprema, vozila, osebna oprema …) in
informacijska podpora operativnemu delu in delu prekrškovnega organa. |
Najbolj
obsežna računalniško informacijska podpora je namenjena obdelavi
podatkov v zvezi z vodenjem prekrškovnih postopkov. Glede na to, da je
prekrškovni postopek kompleksen in sestavljen iz različnih vej obdelave,
je MOR pri posodabljanju dela izhajalo iz nekaterih temeljnih izhodišč
in usmeritev občin: |
– povečati strokovnost dela, |
– zagotoviti takšno tehnologijo, ki bo ne glede na količino podatkov,
časovno sposobna njihove obdelave (pri tem se je upoštevalo predvsem
zakonite roke), |
– zmanjšati čas administrativnega dela redarja, |
– zmanjšati število napak v procesu dela in |
– znižati stroške pri obdelavi podatkov, zlasti pa pri vodenju
prekrškovnih postopkov. |
Za
izvedbo zastavljenih temeljnih izhodiščih in usmeritev občin je potrebno
nenehno spremljati, razvijati in posodabljati informacijske in druge
programe za kvalitetno in učinkovito delo MOR, seveda v skladu z
razvojem informacijskih in drugih tehnologij v svetu. |
|
12 NAČIN IZVAJANJA ZAKONSKIH POOBLASTIL |
|
12.1 Splošno o izvajanju zakonskih pooblastil redarja MOR |
|
Pooblastila lahko opredelimo kot mandat, ki ga redarji potrebujejo za
uspešno opravljanje nalog, ki so določene zakonom in občinskimi
predpisi. Takšna upravičenja oziroma posebne pravice niso zgolj pravice,
temveč največkrat istočasno predstavljajo tudi dolžnosti, saj
zakonodajalec od tistega, ki ima pooblastila zahteva, da jih tudi mora
uporabiti ob pogojih, ki jih določa zakon in na način, ki je določen v
zakonu in podzakonskih aktih. |
Pooblastila v najširšem pomenu pomenijo pravico, največkrat tudi
dolžnost določenih oseb, da lahko ali pa morajo opraviti uradno dejanje
oziroma izvršiti določene ukrepe ali opravila. Pooblastilo je pravica in
dolžnost določenih oseb, da v primerih določenih z zakonom in na način,
ki je določen z zakonom, izvajajo proti osebam določene ukrepe in
opravila oziroma je pravica, da kdo uradno veljavno opravi oziroma
opravlja kako pravno dejanje. |
ZP-1
določa, da o prekrških odločajo prekrškovni organi, katerih del so tudi
pooblaščene uradne osebe občinskih redarstev, s čimer je občinskim
redarjem dano pooblastilo, da odločajo o prekrških v postopku s
plačilnim nalogom in hitrem postopku z odločbo, v ZORed pa so določena
tista pooblastila, s katerimi je redarjem zagotovljeno izvajanje nalog
javne varnosti in javnega reda na območju občine. |
Trenutno
potekajo zakonodajni postopki za spremembe ZORed, ki bi redarjem
povečala pooblastila. Glede na trenutno veljavne določbe ZORed lahko
redarji uporabljajo naslednje ukrepe: |
– opozorilo, |
– ustno
odredbo, |
– ugotavljajo istovetnost, |
– varnostni pregled osebe, |
– zaseg
predmetov, |
– zadržanje storilca prekrška in kaznivega dejanja, |
– fizično silo ter sredstva za vklepanje in vezanje ter |
– plinski razpršilec. |
Opozorilo |
ZORed v
10. členu določa, da ima redar pri opravljanju nalog pooblastilo
izrekanja opozorila. Drugi odstavek istega člena določa, da se za
izvajanje pooblastila opozorila uporabljajo tudi določbe ZNPPol in
podzakonski predpisi, ki urejajo načela in način uporabe istovrstnih
pooblastil policistov. |
Zakon o
nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol) določa v 38. členu, da smejo
policisti opozoriti fizične in pravne osebe ter državne organe na
okoliščine, ravnanja ali opustitev ravnanj, ki ogrožajo ali bi lahko
ogrožale javni red, življenje, osebno varnost ali premoženje. |
Opozorila so lahko ustna, pisna oziroma dana z drugimi primernimi
sredstvi. Vselej morajo biti jasna, kratka, korektna in nedvoumna ter
morajo vsebovati razlog in namen opozarjanja. |
Pri tem
je bistveno, da je potrebno pooblastilo opozorilo ločiti od pooblastila
ukaz, ki ga je dovoljeno dajati le za ukrepe in dejavnosti, od katerih
je neposredno odvisno uspešno opravljanje nalog policije, in za toliko
časa, kolikor je potrebno, da se lahko te naloge opravijo. Ob
upoštevanju navedenega je potrebno upoštevati, da gre pri uporabi
opozorila kot pooblastila redarja za pooblastilo, ki ga ima redar na
podlagi ZORed. Tako lahko redar pooblastilo opozorilo uporabi v
primerih, ko osebo v postopku seznanja (opozarja) na nevarnosti. Za
neupoštevanje opozorila, ki ga izreče redar na podlagi določil ZORed,
niso določene nobene posledice. |
Poudariti je treba, da imajo redarji možnost izreka opozorila tudi po
ZP-1, ki določa, da lahko pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa
namesto izreka sankcije, kršitelja opozori, če je storjeni prekršek
neznatnega pomena in če pooblaščena uradna oseba oceni, da je glede na
pomen dejanja opozorilo zadosten ukrep. O izrečenih ukrepih se lahko
vodi evidenca, vendar obdelava osebnih podatkov pri tem ni dovoljena. |
Ustna
odredba |
ZORed v
10. členu določa, da ima redar pri opravljanju svojih nalog pooblastilo,
da lahko izreka ustne odredbe. Podrobneje je pooblastilo za izrek ustne
odredbe opredeljeno v 11. členu ZORed, ki določa, da z ustno odredbo
redar daje obvezna navodila in prepovedi, odreja ukrepe in dejavnosti,
od katerih je neposredno odvisno uspešno opravljanje nalog iz
pristojnosti redarstva. Z odredbo se zahteva, da mora kdo kaj storiti
ali opustiti zaradi zagotovitve teh nalog. |
Delno je
mogoče pooblastilo izrekanja ustne odredbe primerjati s pooblastilom
»ukazovanja«, ki ga imajo policisti na podlagi določb 39. člena ZNPPol,
ki določa, da z ukazom policisti dajejo posameznikom, državnim organom,
gospodarskim družbam, samostojnim podjetnikom posameznikom, organom,
organizacijam in skupnostim navodila in zahteve za ukrepe in dejavnosti,
ki jih mora kdo storiti ali opustiti, da bi se zavarovalo življenje
ljudi, varovalo premoženje pred uničenjem, poškodovanjem, tatvino in
drugimi oblikami škodljivega ravnanja, zagotovila varnost prometa,
preprečili neredi, nemiri in druge podobne kršitve javnega reda ali
odvrnile škodljive posledice naravnih in drugih nesreč, v skladu z
odločitvami organov, pristojnih za varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami. |
Ustno
odredbo kot pooblastilo uporabi redar v tistih primerih, ko mora od koga
zahtevati, da ta nekaj stori ali opusti in je to nujno potrebno, da
lahko redar uspešno opravi nalogo iz svoje pristojnosti in s tem poskrbi
za javno varnost in javni red na območju občine. |
Ugotavljanje istovetnosti |
ZORed v
10. členu določa, da ima redar pri opravljanju nalog pooblastilo
ugotavljanja istovetnosti. Ugotavljanje istovetnosti je ukrep, dejanje
oziroma opravilo, s katerim se ugotavlja, ali je določena oseba resnično
tista, za katero se izkazuje ali za katero se misli, da je. To opravilo
je v policiji znano kot legitimiranje, to pa je uradno dejanje, s
katerim policisti, smiselno pa tudi redarji, ugotavljajo istovetnost in
osebne podatke svojih oseb v postopku. |
Podrobneje je pooblastilo za ugotavljanje istovetnosti opredeljeno v
12. členu ZORed, ki določa, da redar ugotavlja istovetnost osebe, ki s
svojim obnašanjem in ravnanjem na določenem kraju ali ob določenem času
vzbuja sum, da bo ogrozila varnost ljudi ali premoženja, izvršuje ali je
izvršila prekršek ali kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni
dolžnosti. |
Istovetnost oseb se ugotavlja na podlagi vpogleda v osebno izkaznico ali
drugo veljavno listino, ki je opremljena s fotografijo in ki jo je izdal
državni organ. Istovetnost je mogoče ugotavljati tudi na podlagi tuje
potne listine ali druge javne listine, ki je opremljena s fotografijo,
na podlagi katere je mogoče ugotoviti istovetnost ali na podlagi drugih
dokumentov, ki vsebujejo podatke o osebi, ali ob pomoči drugih, ki osebo
poznajo. |
Osebo,
katere istovetnost ugotavlja, je redar dolžan seznaniti z razlogi za
ugotavljanje istovetnosti. Če redar ne more ugotoviti istovetnosti
osebe, jo zadrži in obvesti policijo, ki mora prevzeti nadaljevanje
identifikacijskega postopka. |
Redar
lahko pri opravljanju nalog zagotavljanja varnega in neoviranega
cestnega prometa zahteva od voznika motornega vozila vozniško dovoljenje
in prometno dovoljenje, od drugega udeleženca cestnega prometa pa
listino, s katero ugotovi njegovo istovetnost. Udeleženec cestnega
prometa mora izročiti redarju zahtevano listino na vpogled. |
Varnostni pregled osebe |
ZORed v
10. členu določa, da ima redar pri opravljanju nalog pooblastilo
izvajanja varnostnega pregleda osebe. Drugi odstavek istega člena
določa, da se za izvajanje pooblastil varnostnega pregleda, uporabljajo
določbe ZNPPol in podzakonskih predpisov, ki urejajo načela in način
uporabe istovrstnih pooblastil policistov. |
Ob
upoštevanju navedenega, morajo redarji pri izvajanju pooblastila
»varnostni pregled«, poznati vsebino enakega pooblastila iz ZNPPol, ki v
51. členu določa, da smejo policisti pri opravljanju policijskih nalog
opraviti varnostni pregled osebe, če je glede na okoliščine mogoče
pričakovati njen napad ali samopoškodbo. Pod istimi pogoji lahko
opravijo varnostni pregled tudi redarji. Iz navedenega torej izhaja, da
lahko, pooblastilo varnostnega pregleda uporabijo zgolj in samo iz
varnostnih razlogov. |
Varnostni pregled obsega pregled osebe, njenih stvari in prevoznega
sredstva, pri čemer policisti ugotavljajo, ali je oseba oborožena in ali
ima pri sebi oziroma s sabo druge nevarne predmete ali snovi. Pri
varnostnem pregledu osebe policisti z rokami pretipajo njena oblačila,
rokavice, pokrivalo in lase ter pregledajo obutev. Varnostni pregled
osebe ne obsega telesnega pregleda niti osebne preiskave. Pri varnostnem
pregledu stvari policisti pregledajo predmete, ki jih ima oseba pri sebi
in bi lahko bilo v njih skrito orožje ali drugi nevarni predmeti ali
snovi. |
Policisti lahko opravijo varnostni pregled prevoznega sredstva, ki je v
neposredni bližini in dostopen osebi, ki jo varnostno pregledujejo,
pregledajo njegovo notranjost, prtljažnik in druge prostore za prtljago
ali opremo vozila. Pri tem ne smejo pregledovati skritih delov vozila. |
Pred
namestitvijo osebe v prostor za pridržanje policisti opravijo
podrobnejši varnostni pregled osebe. Pri tem podrobneje pretipajo in
pregledajo predvsem notranjost obuval, žepe, notranje dele in prikrita
mesta oblačil ali pokrival, ki jih ni mogoče pregledati z otipom, vanje
pa je mogoče skriti manjše nevarne predmete ali snovi. Če je potrebno,
smejo zahtevati, da oseba posamezna vrhnja oblačila sleče, da jih
podrobneje pregledajo. Pri tem policisti podrobno pregledajo tudi
vsebino stvari, ki jih ima oseba pri sebi oziroma s sabo. Varnostni
pregled osebe mora opraviti oseba istega spola, razen če varnostnega
pregleda ni mogoče odložiti. Pri varnostnem pregledu smejo policisti
uporabljati tehnična sredstva ali službenega psa za iskanje eksplozivnih
in drugih nevarnih sredstev ali snovi. Če policisti pri varnostnem
pregledu otipajo oziroma odkrijejo orožje, nevaren predmet ali snov, to
ne glede na mesto najdbe odvzamejo, osebi pa vrnejo po koncu
policijskega postopka, razen če ne najdejo predmeta, ki mora biti
zasežen po zakonu, ki ureja kazenski postopek, zakonu, ki ureja postopek
o prekrških, ali po drugem zakonu. V takih primerih policisti po
varnostnem pregledu nadaljujejo postopek po teh predpisih. |
Pri tem
je potrebno opozoriti, da varnostni pregled po ZNPPol obsega pregled
osebe, njenih stvari in prevoznega sredstva, pri čemer se ugotavlja, ali
je ta oseba oborožena in ali ima pri sebi oziroma s seboj druge nevarne
predmete. |
Podrobneje je način izvedbe pooblastila varnostnega pregleda določen s
podzakonskim predpisom, ki ga predpiše minister pristojen za notranje
zadeve, po pridobitvi predhodnega mnenja Varuha človekovih pravic. |
Zadržanje storilca prekrška in kaznivega dejanja |
ZORed v
10. členu določa, da ima redar pri opravljanju nalog pooblastilo
zadržanja storilca na kraju prekrška ali kaznivega dejanja. V 13. členu
ZORed pa je določeno, da sme redar na kraju dogodka zadržati storilca
prekrška in osebo, zaloteno pri kaznivem dejanju, katerega storilec se
preganja po uradni dolžnosti ali na predlog. Zadržanje sme trajati do
prihoda policistov, vendar najdalj eno uro. |
Ukrep je
podoben policijskemu ukrepu omejitve gibanja na določenem prostoru, ki
pomeni prepoved zapustitve določenega prostora oziroma območja do
prihoda policije. Tudi s tem ukrepom se posega v človekove pravice in
temeljne svoboščine kot smo omenili pri drugih ukrepih. Ukrep zadržanja
oseb do prihoda policije lahko izvršijo redarji proti storilcu prekrška
in proti osebi, ki je bila zalotena pri kaznivem dejanju, katerega
storilec se preganja po uradni dolžnosti ali na predlog oškodovanca, do
prihoda policije. Takšna dikcija je povzeta po Zakonu o kazenskem
postopku, ki določa, da tistemu, ki je zasačen pri kaznivem dejanju,
katerega storilec se preganja po uradni dolžnosti, sme vsakdo vzeti
prostost s tem, da ga mora takoj izročiti preiskovalnemu sodniku oziroma
policiji. |
Po ZORed
sme redar zadržati do prihoda policije le tistega, ki ga zaloti pri
storitvi prekrška ali pri izvrševanju kaznivega dejanja, katerega
storilec se preganja po uradni dolžnosti ali na predlog oškodovanca.
Takšno zadržanje sme glede na 13. člen ZORed trajati najdalj eno uro. S
tem zakonodajalec ne zavezuje le redarja, temveč tudi policijo, da le-ta
storilca tudi prevzame čim prej. Zalotitev redarja pomeni tudi
zasledovanje osebe, če ta ob zalotitvi pobegne s kraja, kjer je bila
zalotena, do kraja, na katerem ji redar pobeg onemogoči in jo od tega
trenutka dalje zadrži do prihoda policije. |
V vseh
drugih primerih, ko storilec izvrši kaznivo dejanje oziroma kaznivo
ravnanje ali kako drugače ogroža varnost ljudi ali premoženja, sme redar
ukrepati v skladu z zakonom in uporabiti druge ukrepe, ki jih ima na
voljo, seveda le v skladu z zakonom in če so izpolnjeni vsi pogoji. |
Ob
zadržanju osebe do prihoda policije mora redar ugotoviti njeno
istovetnost in pridobiti podatke o zadržani osebi, in sicer: |
– osebno
ime, rojstne podatke, naslov stalnega ali začasnega prebivališča
zadržane osebe, |
– razlog
zadržanja, |
– čas in
kraj zadržanja, |
– čas
obveščanja policije in čas predaje zadržane osebe policiji, |
– morebitne telesne poškodbe in uporabo sredstev za vklepanje. |
Če so
podani razlogi, zaradi katerih redar ne more ugotoviti istovetnosti
osebe ali bi bilo nevarno, da na kraju zadržanja ugotavlja istovetnost
zadržane osebe, sme redar z ugotavljanjem istovetnosti in pridobivanjem
zgoraj navedenih podatkov počakati do prihoda policije. |
Pri
izvajanju tega pooblastila je potrebno omeniti, da je s pooblastilom
zadržanja storilca prekrška in kaznivega dejanja neposredno povezano
pooblastilo izrekanja ustne odredbe. Da bi se zagotovila jasna
opredelitev med posameznimi dejanji oziroma fazami izvajanja postopka
redarja je nujno, da se ga poveže s pooblastilom izdajanja ustne
odredbe, s katero se storilcu jasno pove oziroma odredili zadržanje. Od
izrečene odredbe dalje pa teče tudi enourni rok, ki ga ima redar na
voljo za izvajanje pooblastila zadržanja. |
Zakon o
kazenskem postopku določa v 160. členu, da sme tistemu, ki je zasačen
pri kaznivem dejanju, za katero se storilec preganja po uradni
dolžnosti, vsakdo vzeti prostost. Osebo, ki ji je bila na tej osnovi
vzeta prostost se mora takoj izročiti preiskovalnemu sodniku ali
policiji, če tega ni mogoče storiti, pa je potrebno o tem takoj
obvestiti nekoga od teh organov. |
Zaseg
predmetov in ravnanje z zaseženimi predmeti |
ZORed
določa, da imajo redarji pooblastilo za zaseg predmetov, pri tem pa
morajo uporabljati določbe ZNPPol in podzakonske predpise, ki urejajo
načela in način uporabe istovrstnega pooblastila policistov. ZNPPol
določa v 46. členu, da smejo policisti pri opravljanju policijskih nalog
zaseči predmete, primerne za napad ali samopoškodbo, ter tudi predmete,
s katerimi se lahko huje ogrozi javni red ali splošna varnost ljudi ali
premoženja. |
Policisti predmet zasežejo tako, da ne povzročijo nepotrebne škode. Za
zasežene predmete izdajo osebi potrdilo o zasegu. Do izdaje potrdila
mora biti predmet pod vidnim nadzorom osebe, ki ji je bil predmet
zasežen, ali v zapečatenem ovoju. |
Predmete
morajo policisti izročiti pristojnemu organu, pri katerem poteka
nadaljnji postopek. Če zoper osebo, ki so ji bili predmeti zaseženi, ni
bil uveden postopek pred pristojnim organom, morajo predmete osebi
vrniti, razen če gre za nevarne predmete ali predmete, ki jih je po
zakonu treba odvzeti. |
Nevaren
predmet ali predmet, ki ga je bilo po zakonu treba odvzeti in ki ni bil
vrnjen osebi, morajo policisti komisijsko uničiti ali odstopiti
subjektu, ki je pristojen za njegovo uničenje, ter o tem napisati
zapisnik. O uničenju policisti obvestijo osebo, ki ji je bil predmet
zasežen. |
Podrobneje je način izvedbe pooblastila zasega predmetov določen s
podzakonskim predpisom, ki ga predpiše minister po pridobitvi
predhodnega mnenja Varuha človekovih pravic. |
ZP-1
določa, da se smejo odvzeti predmeti, ki so bili uporabljeni ali
namenjeni za prekršek, ali pa so nastali s prekrškom, če so storilčeva
last, ali če z njimi razpolaga pravna oseba, ki je storilec prekrška.
Predmeti se smejo vzeti tudi, če niso storilčeva last, ali z njimi ne
razpolaga pravna oseba, ki je storila prekršek, če to terjajo splošna
varnost, varovanje življenja in zdravja ljudi, varstvo okolja in
ohranjanje narave, gospodarska razmerja ali razlogi morale, kot tudi v
drugih primerih, ki jih določa zakon. S tem pa ni prizadeta pravica
drugih, terjati odškodnino od storilca. |
Tudi z
zakonom, ki določa prekršek, se sme določiti odvzem predmetov. Pri
odvzemu predmetov po navedenih zakonih morajo biti redarji še posebej
pozorni na to, kakšni pogoji so določeni za odvzem. Bistveno je, kaj je
določeno. Ali se morajo, ali se lahko, odvzamejo oziroma zasežejo. |
ZJRM-1
določa, da lahko redar zaseže brez odločbe pristojnega organa acetilen
(karbid) ali druge plinske zmesi za pokanje, če je pri njihovi uporabi
prišlo do vznemirjenja ali občutka ogroženosti ljudi. ZPrCP določa, da
lahko redar odvzame neupravičeno uporabljeno parkirno karto. |
Opozoriti je potrebno, da tudi občinski predpisi določajo prekrške, za
katere je lahko predpisan tudi ukrep oziroma pooblastilo odvzema
predmetov. |
Pogoje
in način uporabe fizične sile, sredstev za vklepanje in vezanje ter
plinskega razpršilca so opisani v naslednjem poglavju. |
|
13 NAČIN UPORABE PRISILNIH SREDSTEV |
|
13.1 Splošno o načinu uporabe prisilnih sredstev |
|
ZORed v
prvem odstavku 10. člena določa, da ima redar pri opravljanju nalog
pravico in dolžnost uporabiti tudi prisilna sredstva. Drugi odstavek
istega člena pa določa, da se za uporabo prisilnih sredstev uporabljajo
določbe zakona in podzakonski predpisi, ki urejajo načela in način
uporabe istovrstnih pooblastil policistov, če Zakon o občinskem
redarstvu ne določa drugače. V nadaljevanju pa navedeni zakon določa, da
sme redar uporabiti sledeča prisilna sredstva: |
– fizično silo, |
– sredstva za vklepanje in vezanje ter |
– plinski razpršilec. |
Fizično
silo in plinski razpršilec sme redar uporabiti samo v primeru, če
drugače ne more od sebe ali koga drugega odvrniti istočasnega
protipravnega napada, sredstva za vklepanje in vezanje pa zoper osebo,
ki jo sme v skladu z Zakonom o občinskem redarstvom zadržati, če se
upira zadržanju ali želi pobegniti. |
Uporaba
fizične oziroma telesne sile |
Fizična
sila je, glede na ZORed, skrajni ukrep redarja, ki ga lahko uporabi le,
če drugače ne more od sebe ali koga drugega odvrniti istočasnega
protipravnega napada. Kot je razvidno, je pogoj za uporabo fizične sile
zelo natančno opredeljen, zakon pa ne opredeljuje kaj sodi v okvir
uporabe fizične sile. To opredeljuje ZNPPol, ki določa, da smejo
policisti uporabiti telesno silo, če ne morejo drugače obvladati
upiranja osebe, odvrniti napada ali preprečiti samopoškodbe osebe. Za
uporabo telesne sile se šteje neposredna uporaba sile policistov s
strokovnimi prijemi, udarci in meti, strokovni pritiski, individualna
ali skupinska uporaba telesne sile za potiskanje, odrivanje, prenašanje
ali razdvajanje oseb. Za uporabo telesne sile se šteje tudi, če
policisti pri individualni ali skupinski uporabi telesne sile uporabijo
ščit za potiskanje, odrivanje ali razdvajanje oseb ali palico za izvedbo
strokovnih prijemov, pritiskov, potiskanje, odrivanje, prenašanje ali
razdvajanje oseb. Za obvladovanje pasivnega upiranja policisti uporabijo
udarce in mete le, če ugotovijo, da s strokovnimi prijemi ali z uporabo
telesne sile iz drugega odstavka tega člena ne bodo dosegli namena
uporabe. |
Glede na
navedeno in določilo 10. člena ZORed, da se za uporabo prisilnih
sredstev uporabijo določbe zakona in podzakonski predpisi, ki urejajo
načela in način uporabe istovrstnih pooblastil policistov, se za uporabo
fizične oziroma telesne sile štejejo strokovnimi prijemi, udarci in
meti. Za uporabo telesne sile se štejejo tudi strokovni pritiski,
individualna ali skupinska uporaba telesne sile za potiskanje,
odrivanje, prenašanje ali razdvajanje oseb. Za uporabo telesne sile se
šteje tudi, če policisti pri individualni ali skupinski uporabi telesne
sile uporabijo ščit za potiskanje, odrivanje ali razdvajanje oseb ali
palico za izvedbo strokovnih prijemov, pritiskov, potiskanje, odrivanje,
prenašanje ali razdvajanje oseb. Za obvladovanje pasivnega upiranja
policisti uporabijo udarce in mete le, če ugotovijo, da s strokovnimi
prijemi ali z uporabo telesne sile ne bodo dosegli namena uporabe. |
Pri
fizični sili je potrebno poudariti, da se sme fizična sila uporabiti
samo strokovno. To seveda pomeni, da morajo biti redarji za to ustrezno
usposobljeni in izurjeni. O uporabi fizične sile zato ni mogoče govoriti
pri nestrokovnih udarcih, klofutah, brcah in podobnem. Dejstvo je, da
zakonodajalec uvršča redarje med tiste osebe, ki smejo pri opravljanju
svojih nalog uporabiti tudi silo, torej fizično silo. To je dopustno le
nekaterim, ki jih mora zakon vselej izrecno določiti, kar pomeni, da se
tisti, proti kateremu redar uporabi fizično silo, zoper to silo ne sme
upreti oziroma upirati. Torej se nima pravice sklicevati na silobran, da
se brani, da odvrača protipravni napad, ker fizična sila, ki jo uporabi
redar, ni protipravni napad, ni protipravno dejanje, temveč pravno
oziroma zakonito dejanje oziroma ravnanje redarja. |
Redar
ima torej pravico, da uporabi fizično silo z namenom, da zagotovi
izvršitev svoje naloge oziroma ukrepa, ki ga je dolžan izvršiti. Pri tem
gre v prvi vrsti za uporabo fizične sile, ki jo poznamo kot prisilno
sredstvo, ki ga sme uporabiti policist. Ob dosledni uporabi pravil, ki
veljajo za policiste, bi to pomenilo, da morajo tudi redarji najprej
uporabiti strokovne prijeme, nato strokovne mete in strokovne udarce. To
za redarja pomeni, da mora, če je glede na okoliščine dopustno uporabiti
različne oblike fizične sile, uporabiti najprej strokovni prijem in
šele, ko ugotovi, da s strokovnimi prijemi ne bo dosegel zakonitega
namena, lahko uporabi strokovne udarce in mete. To seveda velja samo
takrat, ko redar uporabi fizično silo zato, da odvrne od sebe ali koga
drugega istočasni protipravni napad. |
Pred
uporabo fizične sile mora redar skrbno in preudarno oceniti okoliščine
in razloge za njeno uporabo ter opozoriti osebo, da se z upoštevanjem
njegovih zahtev izogne posledicam. Tako bo v konkretnem primeru redar
izrekel opozorilo na primer na naslednji način: zahtevam, da prenehate s
kršitvijo javnega reda in miru, ali zahtevam, da prenehate groziti, ali
zahtevam, da prenehate z napadom. |
Redar je
dolžan uporabljati fizično silo tudi tako, da z najmanjšimi posledicami
doseže zakoniti namen, z uporabo pa mora prenehati takoj, ko prenehajo
razlogi, zaradi katerih je bila fizična sila uporabljena, ali ob
ugotovitvi, da zakonitega namena na ta način ni mogoče uresničiti. Če
redar pri uporabi fizične sile osebe telesno poškoduje, je dolžan
poskrbeti, da takšna oseba čim prej dobi medicinsko pomoč, o tem pa mora
obvestiti vodjo MOR in ravnati v skladu s 16. členom ZORed. |
Sredstva
za vklepanje in vezanje |
Sredstva
za vklepanje in vezanje lahko redar v skladu z drugim odstavkom
14. člena ZORed uporabiti zoper osebo, ki jo sme v skladu tem zakonom
zadržati, če se upira zadržanju ali želi pobegniti. Namen teh sredstev
je, da se osebi oziroma kršitelju onemogoči ali omeji gibanje, prepreči
beg, upiranje in napad ali samopoškodovanje. Uporaba sredstev za
vklepanje in vezanje se uvršča med milejša prisilna sredstva, vendar se
z njimi še vedno posega v osebno svobodo, dostojanstvo in integriteto
osebe, proti kateri se uporablja tovrstna prisilna sredstva. Slednje
redarja zavezuje, da uporablja sredstva za vklepanje in vezanje zakonito
ter strokovno. Ta ukrep je časovno omejen do prihoda policije in na
omejitev, da ne sme trajati več kot eno uro. |
Med
sredstva za vklepanje in vezanje lahko pri policistih štejemo lisice,
plastično zatego, vrvico in druga primerna sredstva. Uporaba drugih
primernih sredstev za vezanje je načeloma dovoljena samo, če policist
nima pri sebi katerega od naštetih sredstev za vklepanje in vezanje.
Druga sredstva, primerna za vezanje, so lahko hlačni ali drugi pas,
kravata, primerne čvrste in raztegljive nogavice, čvrste in močne
vezalke, gumijasti trak ali lepilni trak in temu primerna sredstva. Pri
uporabi vseh sredstev za vklepanje in vezanje velja osnovno načelo, da
je potrebno, kolikor je le mogoče, spoštovati človekovo dostojanstvo. |
Redar
mora paziti na to, da osebam, ki jih vklene ali zveže, ne prizadene
nepotrebnih poškodb, predvsem pa mora paziti na to, da ne zaustavlja
pretoka (cirkulacije) krvi na okončinah, kjer izvaja vklepanje oziroma
»vezanje«. O uporabi sredstev za vklepanje mora redar ustrezne podatke o
tem vnesti v poročilo o uporabi sredstev za vklepanje ali vezanje in ga
predložiti vodji MOR. |
Plinski
razpršilec |
Ob
upoštevanju določb 10. člena ZORed, ki določa uporabo »plinskega
razpršilca« kot uporabo prisilnega sredstva, je potrebno poznati tudi
določbe ZNPPol, ki v zvezi navedenega prisilnega sredstva določajo, da
lahko plinski razpršilec policist uporabi, če ne more drugače obvladati
upiranja osebe, ki ne izpolnjuje zakonitih ukazov, moti javni red, ali
upiranja osebe, ki jo je treba prijeti, privesti ali ji odvzeti
prostost, kot tudi, če mora odvrniti napad na osebe ali objekte, ki jih
varuje, ali napad na sebe ali koga drugega. |
Za
redarja pa ZORed v 14. členu določa, da lahko plinski razpršilec uporabi
samo v primeru, če drugače ne more od sebe ali koga drugega odvrniti
istočasnega protipravnega napada. |
Kaj se
šteje za uporabo plinskega razpršilca podrobneje določa podzakonski
predpis, ki ga predpiše minister pristojen za notranje zadeve. |
Način
uporabe plinskega razpršilca je določen z navodili proizvajalca, ki
poleg načina uporabe predpisuje tudi mere varnosti, nudenje prve pomoči
in rok trajanja ter način razgradnje plinskega sredstva. Obstaja več
vrst plinskih razpršilcev, zato se mora redar pred njihovo uporabo
prepričati na kakšni osnovi deluje, saj je delovanje plinskega
razpršilca na poprovi osnovi popolnoma drugačno od plinskega razpršilca,
ki deluje na osnovi solzilnega plina (npr. CS). V nadaljevanju je
predstavljena uporaba plinskega razpršilca, ki deluje na osnovi organske
oljnate smole iz kajenske in drugih vrst pekoče paprike (t.i. pepper
spray). Plinski razpršilec povzroča vnetje, solzenje, takojšnje otekanje
oči in sluznice v dihalnih poteh. Zaradi navedenih efektov bo kršilec
oziroma storilec prisiljen opustiti napad, ki ga je pred tem izvajal. Po
uporabi razpršilca oziroma takoj, ko okoliščine to dopuščajo, mora redar
osebo odstraniti z nevarnega območja (prostora) in mu nuditi prvo pomoč.
Učinke uporabe plinskega razpršilca se najučinkovitejše odpravi s
sprejem za dekontaminacijo, če pa tega redar nima, pa je osebi potrebno
sprati obraz in oči s hladno vodo. Učinek plinskega razpršilca preneha
delovati po približno 30 minutah, v kolikor se oči spira z vodo. Oči se
izpira izključno s čisto vodo. |
|
13.2 Obveščanje o zadržanju in uporabi prisilnih sredstev |
|
O
izvedbi pooblastila zadržanja osebe in uporabi prisilnih sredstev mora
redar napisati poročilo in ga predložiti v pregled vodji MOR oziroma
svojemu nadrejenemu ali osebi, ki jo ta pooblasti. Na podlagi izkušenj,
ki jih ima policija pri pisanju tovrstnih poročil je smiselno, da
poročilo redarja o zadržanju in uporabi fizične sile vsebuje predvsem
sledeče: |
– datum,
čas in kraj uporabe prisilnega sredstva oziroma odreditve zadržanja, |
– vrsto
uporabljenega prisilnega sredstva, |
– podatke o osebi proti kateri je bilo sredstvo uporabljeno, |
– pooblastilo, ki ga je izvajal pred uporabo prisilnega sredstva oziroma
zadržanja, |
– vzrok
in način uporabe prisilnega sredstva oziroma zadržanja, |
– posledice uporabe prisilnega sredstva in druge okoliščine, ki so
pomembne za oceno zakonitosti in strokovnosti uporabe prisilnega
sredstva oziroma zadržanja. |
V
primeru, da je oseba zoper katero je redar uporabil prisilno sredstvo, v
postopku telesno poškodovana, ji mora redar nuditi nujno pomoč in ji v
najkrajšem možnem času zagotoviti ustrezno medicinsko pomoč. V primeru,
da je osebi med postopkom povzročena telesna poškodba ali smrt, je vodja
MOR dolžan nemudoma oziroma takoj obvestiti župana Občine Rogaška
Slatina in župana občine, na katerega območju je bila povzročena telesna
poškodba ali smrt. |
V
obvestilu županu mora vodja MOR navesti podatke o osebi, razlogu, času
in kraju zadržanja, uporabi prisilnega sredstva, vrste uporabljenega
prisilnega sredstva ter podatke o drugih okoliščinah in dejstvih, ki so
pomembna za oceno zakonitosti in strokovnosti ravnanja redarja MOR. |
|
13.3 Ocenjevanje uporabe prisilnih sredstev |
|
Na
podlagi poročila ocenjuje zakonitost in strokovnost ravnanja redarja
vodja MOR. V primeru ugotovitve kršitve je dolžan sprožiti postopek za
ugotavljanje odgovornosti. V primeru da je uporaba prisilnih sredstev
imela za posledico telesno poškodbo ali smrt, ali je bilo prisilno
sredstvo uporabljeno proti več kot trem osebam, oceno ravnanja redarja
opravi komisija, ki jo imenuje župan Občine Rogaška Slatina. Župan mora
imenovati neodvisno, največ petčlansko komisijo za oceno zakonitosti in
strokovnosti ravnanj MOR. V komisiji morajo biti direktor občinske
uprave, predstavnik policije in predstavniki nevladnih organizacij,
zainteresiranih za nadzor nad varstvom človekovih pravic in svoboščin. |
Navedena
komisija obravnava tudi pritožbe zoper delo MOR, lahko pa obravnava tudi
druge primere uporabe prisilnih sredstev v postopkih MOR, kadar oceni,
da je to potrebno. Komisija lahko k sodelovanju povabi tudi druge
strokovnjake, če oceni, daje takšno sodelovanje potrebno in pomembno za
odločitev v konkretnem primeru. |
|
13.4 Odločanje o pritožbah zoper postopek redarjev MOR |
|
Posameznik, ki meni, da so mu bile z dejanjem ali opustitvijo dejanja
redarja kršene njegove pravice ali svoboščine, se lahko v 30 dneh
pritoži županu občine Rogaška Slatina, Rogatec, Podčetrtek, Šmarje pri
Jelšah ali Kozje. Glede na ZORed mora župan takšno pritožbo proučiti in
o ugotovitvah in ukrepih v 30 dneh pisno obvestiti tistega, ki je podal
pritožbo. Župani občine Rogatec, Podčetrtek, Šmarje pri Jelšah in Kozje
pa morajo o ugotovitvah in ukrepih obvestiti tudi župana Občine Rogaška
Slatina, kot župana sedežne občine MOR. |
|
13.5 Disciplinska in druga odgovornost redarjev |
|
Pri
svojem delu so redarji dolžni ravnati zakonito, strokovno ter v skladu z
ZORed ter drugimi predpisi, ki urejajo njihovo delovno področje ter
njihove pravice in dolžnosti oziroma pooblastila. V primeru nezakonitega
dela in nestrokovnega dela lahko redarja ob disciplinski odgovornosti
doleti tudi odškodninska oziroma materialna odgovornost in kazenska
odgovornost, katera se ugotavlja v skladu s predpisi, ki urejajo to
področje. |
O
disciplinskih kršitvah oziroma o disciplinski odgovornosti redarjev pa
se odloča v disciplinskem postopku v skladu z zakonom, ki ureja položaj
javnih uslužbencev. |
|
14 SISTEM DELA MEDOBČINSKEGA REDARSTVA |
|
14.1 Razpored in odprava na delo |
|
Delo MOR
se načrtuje z mesečnim in tedenskim razporedom dela. V slednjem se
konkretizira posamezne naloge redarja in območje njihovega delovanja
glede na stanje varnostnih razmer in drugih potreb. V kolikor bodo
narekovale varnostne potrebe bo v prihodnje potrebno redarje razporejati
na delo tudi v popoldanskem času, v nedeljo ali praznikih. |
Redar
MOR ima pred nastopom službe odpravo na delo, in sicer se na odpravi
določi oziroma konkretizira naloge, ki jih mora opraviti določenega dne.
Prav tako se redarju določijo območja nadzora in se ga seznani s
posebnostmi na njih. Območja nadzora so lahko razdeljena na cone, ki
zajemajo posamezne sklope ulic ali zaokrožena območja. |
Način
dela redarja je tudi intervencijski, kar pomeni, da reagira na podlagi
obvestil občanov in pristojnih organov in služb, kjer gre predvsem za
izvajanje konkretnih pooblastil, ki jih ima redar. Seveda pa redar
izvajajo svoje naloge na podlagi delovnih nalog in lastne zaznave
kršitev za katere so pristojni. Prav slednje pa se največkrat nanaša na
izdajanje obvestil o prekršku. |
|
14.2 Naloge v zvezi s prekrškovnimi postopki |
|
Naloge v
zvezi s prekrškovnimi postopki so vodenje in odločanje v prekrškovnem
postopku (odločbe, sklepi, pozivi ipd.) in vodenje predpisanih evidenc o
izrečenih ukrepih v zvezi s prekrškovnim postopkom. Redar je dolžan
voditi evidence vestno in sprotno. Vse obrazce mora izpolnjevati
strokovno in na način, da je akt, ki ga je izdal, zakonit in kršitelju
razumljiv. |
|
15 SODELOVANJE MOR S POLICIJSKO POSTAJO ROGAŠKA SLATINA IN POLICIJSKO
POSTAJO ŠMARJE PRI JELŠAH |
|
MOR že
po naravi dela ter glede na svoja pooblastila in obseg nalog sodeluje s
PP Rogaška Slatina, ki deluje na območju Občine Rogaška Slatina in
Občine Rogatec, PP Šmarje pri Jelšah, ki deluje na območju Občine Šmarje
pri Jelšah, Občine Podčetrtek in Občine Kozje ter s Postajo mejne
policije Rogatec in Postajo mejne policije Bistrica ob Sotli). To
sodelovanje je nujno potrebno zaradi celovitega zagotavljanja varnosti
na območju občin. |
Prav
zaradi tega je skrb za varnost in kakovost življenja ter dela občanov in
skrb za dvig stopnje varnosti javnega prostora v obeh občinah tako
pomembna, da je na področju zagotavljanja varnosti nujno potrebno
usklajeno delovanje vseh varnostnih subjektov, ki v občinah skrbijo za
javno varnost in javni red. V ta namen je priloga Skupnega občinskega
programa varnosti Občine Rogaška Slatina, Občine Rogatec, Občine
Podčetrtek, Občine Šmarje pri Jelšah in Občine Kozje tudi Pisni protokol
s Policijsko postajo Rogaška Slatina in Policijsko postajo Šmarje pri
Jelšah. |
Sodelovanje s PP Rogaška Slatina, ki deluje na območju Občine Rogaška
Slatina in Občine Rogatec, sodelovanje s PP Šmarje pri Jelšah, ki deluje
na območju občine Šmarje pri Jelšah, Podčetrtek in Kozje, ter
sodelovanje s policisti na terenu je opredeljeno v tem SOPV, v katerem
so naloge MOR opredeljene glede na vrsto in obseg nalog. Pri tem je
sodelovanje s PP Rogaška Slatina in PP Šmarje pri Jelšah (policisti)
opredeljeno zelo konkretno po posameznih vsebinskih področjih, in sicer
za: |
– naloge
na področju zagotavljanja varnosti cestnega prometa v naseljih, |
– naloge
na področju zagotavljanja varnosti na občinskih javnih poteh,
rekreacijskih in drugih javnih površinah, |
– naloge
zagotavljanja varnosti javnega premoženja ter zgradb in drugih objektov
naravne in kulturne dediščine, |
– naloge
vzdrževanja javnega reda in miru, |
– naloge
na področju preprečevanja kaznivih dejanj in drugih kaznivih ravnanj, |
– naloge
na področju varstva okolja in |
– za
druge naloge MOR. |
V
navedenem poglavju je sodelovanje opredeljeno tudi prostorsko (v
naseljih, javnih poteh, zgradbe in objekti naravne in kulturne dediščine
…) in časovno (prazniki, vnaprej planirane velike prireditve, ob
planiranih akcijah s policijo …). Časovno in prostorsko sodelovanje pa
se planira tudi sprotno, glede na varnostne potrebe, izhajajoče iz
konkretnih varnostnih razmer v posamezni občini. |
|
16 SODELOVANJE MOR Z OBČINSKIMI REDARSTVI IN OBČINSKIMI REDARJI
SOSEDNJIH OBČIN |
|
ZORed in
drugi predpisi, ki redarstvom ter redarjem določajo pravice in dolžnosti
oziroma pooblastila ter jim nalagajo določene obveznosti temeljijo na
predpostavki, da je zagotavljanje javne varnosti in javnega reda na
območju občine, ne le skrb redarstva in drugih organov in služb občine,
temveč tudi države s svojimi organi in službami. |
Iz tega
razloga je zakon zelo jasen glede razmejevanja pristojnosti med
redarstvi in drugimi državnimi in lokalnimi organi ter službami, ki v
okviru svojih pristojnosti izvajajo varnostne naloge. Zato so tudi v
Skupnem občinskem programu varnosti zajeti določeni dogovori o
sodelovanju med navedenimi organi. |
Zelo
pomembno pa je sodelovanje Medobčinskega redarstva z občinskimi
redarstvi in občinskimi redarji sosednjih občin. To sodelovanje je
izredno pomembno pri zagotavljanju javne varnosti in javnega reda, saj
ogrožanje varnosti ljudi in premoženja, varnosti cestnega prometa,
varnosti javnega reda in miru ter varnosti drugih vrednot, ne pozna
državnih meja, kaj šele občinskih meja. |
Zato je
zelo pomembno, da sosednje občine ter občine Rogaška Slatina, Rogatec,
Podčetrtek, Šmarje pri Jelšah in Kozje samostojno in preko MOR
vzpostavijo takšno sodelovanje med občinami in redarstvi, ki zagotavlja
uspešno zoperstavljanje vsem oblikam ogrožanja javne varnosti in javnega
reda na tem širšem območju in na mejnih območjih obeh občin. To
sodelovanje mora temeljiti predvsem na: |
– medsebojnem obveščanju o vseh varnostno zanimivih informacijah, ki so
iz varnostnega vidika pomembne za posamezne občine, |
– medsebojni izmenjavi podatkov, ki so pomembni za javno varnost in
javni red v posamezni občini, |
– medsebojnih delovnih srečanjih in sestankih, kjer se lahko oblikuje
skupna varnostna politika pri zagotavljanju varnosti na mejnih območjih
in področjih, ki so skupnega pomena, |
– skupnih varnostnih akcijah, intervencijah in medsebojnem sodelovanju
pri obravnavi konkretnih varnostnih problemov in |
– drugih
oblikah sodelovanja in konkretnem operativnem delu. |
Ne glede
na navedeno bo Medobčinsko redarstvo sprejelo pisni dogovor o
sodelovanju z občinskimi redarstvi sosednjih občin. |
|
17 POVEZANOST MOR Z DEŽURNO SLUŽBO POLICIJSKE POSTAJE ROGAŠKA SLATINA,
POLICIJSKE POSTAJE ŠMARJE PRI JELŠAH IN REGIJSKIM CENTROM ZA OBVEŠČANJE |
|
V skladu
z Zakonom o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami so pristojni
organi občin na področju zaščite, reševanja in pomoči, župani občin in
poveljniki civilne zaščite v občinah. |
Veljavni
način obveščanja navedenih organov ob naravnih in drugih nesrečah je
tak, da tisti, ki obvešča, pokliče regijski center za obveščanje (RECO –
112). Ta nato po seznamu odgovornih oseb občine za obveščanje ob
naravnih in drugih nesrečah obvesti pristojne v občini – po prioritetnem
vrstnem redu do prvega, s katerim vzpostavi kontakt. Ta nato naprej
obvesti druge pristojne organe občine, vključno s Skupnim organom
občinske uprave za Civilno zaščito in požarno varnost in MOR. S tem se
šteje, da so pristojni organi občine obveščeni v skladu z Zakonom o
varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. Skupna občinska upravo za
civilno zaščito in požarno varnost občin Bistrica ob Sotli, Kozje,
Podčetrtek, Rogaška Slatina, Rogatec in Šmarje pri Jelšah v nadaljevanju
izvede aktivnosti v skladu s svojimi pristojnostmi in po presoji obvešča
poveljnika civilne zaščite občine, župana občine in vodjo MOR. |
Pristojno službo občine za civilno zaščito, reševanje in civilno obrambo
je praviloma potrebno obvestiti o vseh požarih in drugih nesrečah, pri
katerih: |
– je
potrebno posredovanje treh ali več enot javnih gasilskih služb, |
– je ali
bi utegnil biti potreben umik ljudi iz objekta, |
– je
prišlo do poškodbe pripadnika katerekoli reševalne službe, |
– je
potrebna evakuacija in namestitev ljudi, |
– je
potrebno zagotavljati osnovne življenjske pogoje, |
– je
potrebno alarmiranje ogroženih ljudi ali je to bilo izvedeno, |
– je
požar v javnih objektih (vzgoja, izobraževanje, zdravstvo, uprava,
objekti z velikim številom ljudi), |
– v
drugih primerih po oceni Republiškega centra za obveščanje (RECO). |
V
primeru dvoma, če je pristojno službo za civilno zaščito, reševanje in
civilno obrambo potrebno obvestiti ali ne, se obveščanje izvede. S tem,
ko je obvestilo predano pristojni službi se šteje, da je obveščen
pristojni organ občine (župan, direktor občinske uprave, vodja MOR …). |
|
18 SODELOVANJE MOR V OBČINSKEM SISTEMU ZAŠČITE IN REŠEVANJA |
|
Osnovno
načelo sodelovanja vseh oddelkov in služb v Občini Rogaška Slatina,
Občini Rogatec, Občini Podčetrtek, Občini Šmarje pri Jelšah in Občini
Kozje v sistemu zaščite in reševanja je, da le-ti opravljajo enake
naloge, kot je to določeno z aktom o organizaciji in sistemizaciji. Iz
tega izhaja, da mora MOR v primeru naravnih in drugih nesreč skrbeti za
javno varnost in javni red, in sicer mora: |
– vzpostavljati javni red in mir, |
– zagotavljati varen in neoviran cestni promet, |
– zagotoviti varovanje javnega premoženja in |
– sodelovati pri zbiranju informacij o posledicah oziroma vzpostavljanju
ocene posledic nesreče, takoj po nesreči. |
Posebno
navodilo za ukrepanje občinskih redarjev MOR ob izrednih dogodkih ne
obstaja. Po nekaterih ocenah poseben akt ni potreben, ker se aktivnosti
odvijajo v okviru pristojnosti, ki jih določa Zakon o varstvu pred
naravnimi in drugimi nesrečami. Usklajevalno telo v sistemu zaščite in
reševanja pa je Štab civilne zaščite v občinah. |
|
19 NAČINI SODELOVANJA MOR IN VARNOSTNIKOV ZASEBNO VARNOSTNIH SLUŽB |
|
Zasebno
varovanje je varovanje ljudi in premoženja, ki ga ne zagotavlja država
in ga kot pridobitno gospodarsko dejavnost opravljajo gospodarske družbe
in samostojni podjetniki posamezniki oziroma zasebno varnostne službe,ki
so registrirane za opravljanje dejavnosti zasebnega varovanja v skladu z
Zakonom o zasebnem varovanju in zakonom, ki ureja gospodarske družbe. |
Zasebno
varovanje kot dejavnost se lahko opravlja v naslednjih oblikah: |
– varovanje oseb, |
– varovanje ljudi in premoženja, |
– prevoz
in varovanje gotovine ter drugih vrednostnih pošiljk, |
– varovanje javnih zbiranj, |
– varovanje prireditev v gostinskih lokalih, |
– upravljanje z varnostno-nadzornim centrom, |
– načrtovanje varnostnih sistemov in |
– izvajanje sistemov tehničnega varovanja. |
Zgoraj
naštete dejavnosti, ki so določene glede na osnovne storitve v
dejavnosti zasebnega varovanja in so primerljive s tujimi zakonodajami,
dejansko predstavljajo temeljne oblike zasebnega varovanja v Republiki
Sloveniji. |
Zaradi
narave svojega dela, predvsem interventnih patrulj varnostnikov
(prisotnost v okolju, kjer prihaja do deviantnih pojavov v dnevnem in
nočnem času ter ob dela prostih dneh, hitra mobilnost, kvalitetna in
stalna komunikacijska povezanost s svojim varnostno nadzornim centrom,
strokovna usposobljenost in sposobnost zaznavanja dogodkov, uporaba sile
itd.), lahko varnostniki tudi veliko prispevajo k večji varnosti v
občinah. Ne da lahko, varnostniki tudi v resnici s svojo prisotnostjo ob
varovanju pomembnih objektov, zgradb, gospodarskih družb in drugih
organov in organizacij, pomembno prispevajo k večji varnosti v občinah. |
Seveda
pa poteka sodelovanje predvsem na klasični način, tako, da zasebni
varnostniki o zaznavah ogrožanj javne varnosti in javnega reda na
območju občin, pravočasno obveščajo MOR, po potrebi pa tudi PP Rogaška
Slatina in PP Šmarje pri Jelšah. Obveščanje o kršitvah oziroma o sumih
kršitev pa se bo največkrat nanašalo na kršitve, ki so v pristojnosti
redarjev. |
Seveda
pa lahko varnostniki ukrepajo tudi samostojno izven njihovega varovanega
območja v smislu t.i. »državljanske aretacije« – odvzem prostosti pri
zalotitvi oseb pri storitvi hujših kaznivih dejanj, za katere se
storilec preganja po uradni dolžnosti (160. člen Zakona o kazenskem
postopku). |
Med MOR
in zasebno varnostnimi službami, ki delujejo na območju občin Rogaška
Slatina, Rogatec, Podčetrtek, Šmarje pri Jelšah in Kozje se sklene pisni
dogovor o sodelovanju z varnostniki subjektov zasebnega varovanja. |
|
20 ZAGOTAVLJANJE STROKOVNE POMOČI |
|
Strokovno pomoč pri pripravi in izvajanju občinskega programa varnosti
in tudi pri skupnem občinskem programu varnosti daje v skladu z
8. členom Zakona o občinskem redarstvu Ministrstvo za notranje zadeve. |
Strokovno pomoč pri pripravi in izvajanju OPV daje MNZ (8. člen ZORed)
na naslednjih segmentih: |
a) Usmerjanje pri pripravi ocen varnostnih razmer oziroma ocen
ogroženosti in varnostnih tveganj ter oblikovanja varnostnih potreb
občine, |
b) Usklajevanje občinskih odlokov z ZORed, |
c) Uporaba prisilnih sredstev, |
d) Sodelovanje med občinskimi redarji in policisti, |
e) Sodelovanje med občinskimi redarji in varnostniki, |
f) Strokovna pomoč pri organiziranju in izvedbi usposabljanja vodij
občinskih redarstev in občinskih redarjev, |
g) Opozarjanje na napake in pomanjkljivosti in |
h) Načini nadziranja občinskega redarstva. |
Strokovna pomoč se lahko realizira v obliki predavanj, odgovorov na
ustna in pisna vprašanja ter v obliki pregledov OPV. |
Ob tem
ZORed v 7. členu določa tudi uskladitev občinskih programov varnosti in
skupnih občinskih programov varnosti s predpisi, programskimi dokumenti
Ministrstva za notranje zadeve in policije na področju javne varnosti
ter s potrebami varnosti v občini. V drugem odstavku istega člena pa je
določeno, da za uskladitev občinskih programov ter za zagotovitev
rednega medsebojnega sodelovanja medobčinskega redarstva in policije,
skrbijo župan in vodja organizacijske enote policije, pristojne za
območje občine. To pomeni, da so za občine Rogaška Slatina, Rogatec,
Podčetrtek, Šmarje pri Jelšah in Kozje za to področje dejavnosti
pristojni župani in komandirja obeh pristojnih policijskih postaj.
Komandirja obeh policijskih postaj sta tudi sodelovala pri usklajevanju
SOPV. |
|
21 IZVAJANJE IN NADZOR NAD IZVAJANJEM OBČINSKEGA PROGRAMA VARNOST |
|
V
operativnem smislu pa to pomeni, da morata pri zagotavljanju javne
varnosti in javnega reda v občinah Rogaška Slatina, Rogatec, Podčetrtek,
Šmarje pri Jelšah in Kozje sodelovati MOR ter Policijska postaja Rogaška
Slatina in Policijska postaja Šmarje pri Jelšah. Zato mora biti med
vsemi organi vzpostavljena ustrezna komunikacija. |
|
21.1 Pristojnost državnih organov |
|
Nadzorstvo nad zakonitostjo dela občinskih organov, občinskih uprav in
občinskih redarstev pri izvrševanju ZORed opravlja MNZ (prvi odstavek
30. člena ZORed). |
Nadzorstvo nad zakonitostjo izvrševanja posameznih pooblastil občinskih
redarstev in organ, pristojen za nadzor, določa zakon, s katerim so ta
pooblastila določena (drugi odstavek 30. člena ZORed). |
|
21.2 Pristojnost občinskih organov |
|
Občinski
organi najmanj enkrat letno ocenijo izvajanje OPV (tretji odstavek
6. člena ZORed). Župan, občinski svet in nadzorni odbor so trije
samostojni, vendar medsebojno odvisni organi. Zakon o lokalni samoupravi
določa njihove temeljne naloge in pristojnost, zato je potreben med
njimi ustrezen dogovor kdo in na kakšen način opravi letno ocenjevanje. |
Zaradi
transparentnosti in merjenja dela občinskega redarstva je potrebno
zagotoviti zbiranje ustrezno evidentiranje dela občinskega redarstva,
vključno s statističnimi podatki (mesečna in letna poročila). Postopek
zbiranja in hranjenja teh podatkov mora potekati v skladu predpisi o
varstvu osebnih podatkov. Zbrani statistični podatki se bodo uporabljali
tudi kot pomoč pri ugotavljanju, kako se uresničujejo cilji, ki so
zapisani v OPV. |
Za
nadzorstvo nad izvrševanjem nalog občinskega redarstva, določenih z
občinskimi predpisi, je pristojen župan (31. člen ZORed). |
|
21.3 Proces izvajanja SOPV |
|
SOPV
ima, glede na določbe ZORed, značaj dokumenta trajne narave. To pomeni,
da upošteva potrebo po trajnosti, zato ga je treba dosledno izvajati od
dneva njegovega sprejema. Občinski organi najmanj enkrat letno ocenijo
izvajanje SOPV (tretji odstavek 6. člena ZORed), zato je tudi omogočeno
obdobno ocenjevanje njegovega izvajanja oziroma merjenje rezultatov.
Ocenjevanje izvajanja SOPV bo omogočilo ovrednotenje vsebinskih,
operativnih, organizacijskih in finančnih ukrepov za zagotavljanje javne
varnosti in javnega reda v občini. |
Ocenjevanje SOPV poteka tako, da se dosledno preverja izpolnjevanje
ukrepov, ki so opredeljeni za dosego konkretnega cilja, ki je opredeljen
v SOPV. Takšen način ocenjevanja pa se zagotovi z izdelavo mesečnih in
drugih obdobnih poročil o delu občinskega redarstva. |
SOPV se,
glede na novo nastale varnostne razmere v občini, ažurira oziroma
ustrezno spremeni in dopolni. To pomeni, da odgovorna oseba v primeru
spremenjenih varnostnih razmer v občini, ustrezno spremeni in dopolni
oceno varnostnih razmer in tveganj, nato pa še SOPV. Ustrezna in
temeljita varnostna ocena je podlaga za opredelitev obsega in vrste
nalog občinskega redarstva (prvi odstavek, 6. člena ZORed). |
|
21.4 Sodelovanje in komunikacija |
|
Za
uskladitev SOPV ter za sodelovanje občinskega redarstva in policije
skrbijo župan in komandir območne policijske postaje, ki je pristojna za
območje občine (drugi odstavek 7. člena ZORed). |
Zakonska
določba zavezuje občinsko redarstvo in policijo, da morata pri
zagotavljanju javne varnosti in javnega reda nujno sodelovati. Zato mora
biti med obema organoma vzpostavljena ustrezna komunikacija. |
Komunikacija mora potekati na več nivojih. Tako mora komunikacija
potekati na: |
a) lokalnem nivoju: |
– komunikacija znotraj MOR, |
– komunikacija med MOR in občinskimi organi in službami, |
– komunikacija MOR in sosednjimi ter drugimi redarstvi, |
– komunikacija med MOR in PP Rogaška Slatina in PP Šmarje pri Jelšah, |
– komunikacija med MOR in inšpekcijami, |
– komunikacija med MOR in zasebno varnostnimi službami, |
– komunikacija med MOR in redarskimi službami sosednjih občin, |
– komunikacija med MOR in naravovarstvenimi nadzorniki Javnega zavoda
Kozjanki park, |
– komunikacija med MOR in ostalimi službami (zaščita in reševanje,
gasilske službe …) |
b) državnim nivoju: |
– komunikacija med MOR in ministrstvi (Ministrstvo za notranje zadeve,
Ministrstvo za javno upravo – Služba za lokalno samoupravo, Ministrstvo
za infrastrukturo, Ministrstvo za pravosodje …). |
Sodelovanje in komunikacija pomenita predvsem to, da MOR pri opravljanju
svojega dela z naštetimi službami izmenjuje strokovna mnenja, stališča,
predlaga izvedbo skupnih akcij na terenu, se odziva na pobude za izvedbo
akcij, analizira skupno varnostno problematiko in drugo problematiko ter
podobno. |
|
22 ADMINISTRACIJA IN VODENJE EVIDENC |
|
V MOR
administracija in pooblaščene uradne osebe vodijo evidence, ki jih
predpisuje zakonodaja. Evidence se vodijo v elektronski obliki v
informacijskem sistemu MOR, in sicer: |
– evidence po Zakonu o občinskem redarstvu, |
– evidence po Zakonu o prekrških (vpisniki), |
– Uredbi
o upravnem poslovanju. |
|
23 INFORMACIJSKI SISTEM MOR |
|
MOR
uporablja pri svojem delovanju dva povezana informacijska sistema, in
sicer: |
– za
shranjevanje in obdelavo podatkov o prekrških in |
– za
zajem podatkov o prekrških na terenu |
– register vozil in prometnih listin |
– register voznikov |
– Uprava
za javne prihodke (UJPNET) |
– informacijski sistem za elektronsko poslovanje s Finančno upravo
Republike Slovenije |
– evidenca MNZ (dostop do aplikacije E-RISK) osebnih podatkov v
evidencah osebnih podatkov, s katerimi upravlja Ministrstvo za notranje
zadeve; |
– geografski informacijski sistem (GIS). |
|
24 INTERNO NADZORSTVO NAD IZVRŠEVANJEM NALOG MOR |
|
Interno
nadzorstvo nad izvrševanjem nalog MOR je določeno v Odloku o ustanovitvi
organa skupne občinske uprave Medobčinskega inšpektorata in redarstva
občin Rogaška Slatina, Rogatec, Podčetrtek, Šmarje pri Jelšah in Kozje
in v Dogovoru o pravicah in obveznostih, odgovornostih in drugih
razmerij občin Rogaška Slatina, Podčetrtek, Rogatec, Šmarje pri Jelšah
in Kozje. |
Vodja
MIR (vodja inšpektorata in redarstva) je odgovoren za delo MOR županu
občin, hkrati pa vodja MIR opravlja notranji nadzor nad delom redarjev
in inšpektorjev. |
Notranja
revizija lahko po pooblastilu župana izvaja nadzorstvo nad poslovanjem
in delom MOR in izdela poročilo o morebitnih nepravilnostih in
tveganjih, ki jih mora vodja odpraviti v določenem roku z izdelavo
odzivnega poročila. V ZORed so določene tudi neposredne pristojnosti
župana pri oceni zakonitosti in strokovnosti ravnanja MOR, kakor tudi
pri obravnavanju pritožbe nad delom redarja, ko posameznik meni, da so
mu bile z dejanjem ali opustitvijo dejanja redarja kršene njegove
pravice ali svoboščine. |
|
24.1 Inšpekcijsko in drugo upravno ter strokovno nadzorstvo nad delom
MOR |
|
Inšpekcijsko nadzorstvo nad zakonitostjo dela občinskih organov,
občinskih uprav in občinskih redarstev pri izvrševanju Zakona o
občinskem redarstvu upravlja Ministrstvo za notranje zadeve (prvi
odstavek 30. člena). Navedeno nadzorstvo, glede na 2. člen Zakona o
občinskem redarstvu, opravlja Ministrstvo za notranje zadeve tudi nad
mestnim redarstvom in medobčinskim redarstvom. To pomeni, da pod ta
nadzor sodi tudi MOR, ki te naloge opravlja za občine Rogaška Slatina,
Rogatec, Podčetrtek, Šmarje pri Jelšah in Kozje. |
Glede
nadzorstva nad zakonitostjo izvrševanja posameznih pooblastil
medobčinskega redarstva oziroma občinskih redarjev (opozorilo, varnostni
pregled, zaseg predmetov in za uporabo prisilnih sredstev) je pristojen
organ, ki ga določa zakon, s katerim so navedena pooblastila določena.
To določa drugi odstavek 30. člena Zakona o občinskem redarstvu. Za ta
pooblastila in uporabo prisilnih sredstev pa Zakon o občinskem redarstvu
v drugem odstavku 10. člena določa, da se za uporabo teh sredstev in
pooblastil uporabljajo določbe ZNPPol in podzakonski predpisi, ki
urejajo načela in način uporabe istovrstnih pooblastil policistov. Tako
je za nadzorstvo nad zakonitostjo izvrševanja navedenih pooblastil
(opozorilo, varnostni pregled in zaseg predmetov) in za uporabo
prisilnih sredstev MOR in njihovih redarjev pristojna policija v okviru
svojih pristojnosti. |
Nadzorstvo nad zakonitostjo v zvezi s prekrški, ki so določeni v ZORed
je pristojna inšpekcija za notranje zadeve (Inšpektorat Republike
Slovenije za notranje zadeve). |
ZORed v
31. členu določa, da je za nadzorstvo nad izvrševanjem nalog
medobčinskega redarstva, določenih z občinskimi predpisi, pristojen
župan. Enako seveda velja za župana Občine Rogaška Slatina, ki je
pristojen za nadzor nad izvrševanjem nalog MOR kot župan sedežne občine,
župani Občine Rogatec, Občine Podčetrtek, Občine Šmarje pri Jelšah in
Občine Kozje pa so v okviru nadzorstvene pravice pristojni v okviru
svojih pooblastil. |
|
25 OCENA FINANČNIH POSLEDIC |
|
Sredstva
za izvajanje OPV se zagotovijo v proračunih občin (četrti odstavek,
6. člena ZORed). Glede na navedeno zakonsko določbo so občine obvezane,
da pri proračunskem načrtovanju zagotovijo ustrezna finančna sredstva za
izvajanje OPV oziroma za delovanje občinskega redarstva. |
|
26 ZAKLJUČEK |
|
Skupni
občinski program varnosti občin Rogaška Slatina, Rogatec, Podčetrtek,
Šmarje pri Jelšah in Kozje ima glede na določbe Zakona o občinskem
redarstvu značaj dokumenta trajne narave. To pomeni, da upošteva potrebo
po trajnosti, zato ga je treba dosledno izvajati od dneva njegovega
sprejema. Organi občin najmanj enkrat letno ocenijo izvajanje SOPV, zato
je tudi omogočeno obdobno ocenjevanje njegovega izvajanja oziroma
merjenje rezultatov. Ocenjevanje izvajanja SOPV omogoča ovrednotenje
vsebinskih, operativnih, organizacijskih, finančnih in drugih ukrepov za
zagotavljanje javne varnosti in javnega reda v občinah Rogaška Slatina,
Rogatec, Podčetrtek, Šmarje pri Jelšah in Kozje. |
Ocenjevanje SOPV poteka tako, da se dosledno preverja izpolnjevanje
ukrepov, ki so opredeljeni za dosego konkretnega cilja, ki je opredeljen
v SOPV. Takšen način ocenjevanja pa se zagotovi z izdelavo mesečnih in
drugih obdobnih poročil o delu MOR. |
SOPV se
glede na novo nastale varnostne razmere v vseh petih občinah sprotno
dopolnjuje in spreminja. To pomeni, da odgovorna oseba v primeru
spremenjenih varnostnih razmer v občinah ustrezno spremeni in dopolni
oceno varnostnih razmer, nato pa še SOPV, če je to potrebno. Ustrezna in
temeljita ocena varnostnih razmer je podlaga za opredelitev obsega in
vrste nalog MOR. |
Št. 0320-0009/2016 |
Rogaška
Slatina, dne 16. januarja 2017 |
Župan |
Občine
Rogaška Slatina |
mag.
Branko Kidrič l.r. |
|
Župan |
Občine
Rogatec |
Martin
Mikolič l.r. |
|
Župan |
Občine
Podčetrtek |
Peter
Misja l.r. |
|
Župan |
Občine
Šmarje pri Jelšah |
Stanislav Šket l.r. |
|
Županja |
Občine
Kozje |
Milenca
Krajnc l.r. |
|