Na podlagi 38. in 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt-1B, Uradni list RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09, 80/10-ZUPUDPP, 106/10-popr., 57/12, 76/14 odl. US, 14/15-ZUUJFO), Pravilnika o podrobnejši vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij (Uradni list RS, št. 99/07) in 17. člena Statuta Občine Prevalje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 18/06, 19/06-popr, 34/07, 15/10, 12/13, 12/13) je Občinski svet Občine Prevalje na 8. redni seji, dne 21.7.2015 sprejel

ODLOK

 O OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU OBČINE PREVALJE

I.       Uvodne določbe

1. člen

(predmet odloka)

(1) S tem odlokom se sprejme Občinski prostorski načrt za Občino Prevalje (v nadaljnjem besedilu:OPN).

(2) OPN je izdelan pod številko projekta UD/432-82/10.

2. člen

(namen OPN)

(1) OPN določa cilje in izhodišča prostorskega razvoja občine, določa in ureja prostorske ureditve lokalnega pomena ter določa pogoje umeščanja objektov v prostor ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih aktov, razvojnih potreb Občine Prevalje (v nadaljnjem besedilu: Občina) in varstvenih zahtev.

3. člen

(cilj OPN)

(1) Cilj OPN je omogočiti skladen prostorski razvoj in dolgoročno zadovoljevanje razvojnih in ostalih potreb ter usklajevanje teh potreb z javnimi koristmi na področjih varstva okolja, ohranjanja narave in kulturne dediščine, varstva naravnih virov, obrambe ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

4. člen

(vsebina OPN)

(1) OPN vsebuje strateški in izvedbeni del ter je izdelan v digitalni in analogni obliki. Tekstualni del obsega naslednja poglavja:

·       Uvodne določbe;

·       Strateški del;

·       Izvedbeni del;

·       Prehodne in končne določbe.

(2) Grafične del OPN vsebuje:

1.    Strateški del:

·       Karta 1: Zasnova prostorskega razvoja občine (M 1:50.000);

·       Karta 2: Zasnova gospodarske javne infrastrukture (M 1:50.000);

·       Karta 3: Zasnova okvirnih območij naselij, razpršene gradnje in razpršene poselitve (M 1:50.000);

·       Karta 4: Usmeritve za razvoj poselitve (M 1:50.000);

·       Karta 5: Usmeritve za razvoj v krajini (M 1:50.000);

·       Karta 6: Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč (M 1:50.000);

·       Karta 7: Območja s posebnimi usmeritvami (M 1:50.000).

2.    Izvedbeni del:

2.1.      Pregledna karta Občine Prevalje z razdelitvijo na liste (M 1:50.000);

2.2.      Pregledna karta s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture (M 1:50.000);

2.3.      Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev (M 1:5.         000);

2.4.      Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture (M 1:5.000).

(3) Grafični prikazi izvedbenega dela so prikazani na DKN v merilu (M 1:5.000), strateške karte pa na državni topografski karti (M 1:25.000).

5. člen

(obvezne priloge OPN)

1. Izvleček iz hierarhično višjih planskih aktov;

2. Utemeljitev in obrazložitev OPN;

3. Strokovne podlage na katerih temelji OPN in Urbanistični načrt;

4. Prikaz stanja prostora;

5. Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora;

6. Povzetek za javnost;

7. Okoljsko poročilo.

6. člen

(uporabljeni izrazi in pojmi)

(1) V odloku uporabljeni izrazi in pojmi so povzeti iz veljavnih predpisov s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov.

(2) Dodatna obrazložitev uporabljenih izrazov, vezanih na zakonodajo iz prvega odstavka tega člena, je podana v 7. in 8. členu tega odloka.

7. člen

(pomen kratic)

8. člen

(pomen izrazov)

Gradbena parcela je zemljišče sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel in je z občinskim prostorskim načrtom namenjena za graditev objektov in pripadajočih funkcionalnih površin;

Primarne dejavnosti so kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo;

Sekundarne dejavnosti so industrija, proizvodne dejavnosti in gradbeništvo;

Terciarne dejavnosti so trgovina, promet, gostinstvo, turizem in storitve;

Kvartarne dejavnosti so zdravstvo, socialno in otroško varstvo, šport in rekreacija, šolstvo, kultura, uprava, cerkev in svobodni poklici;

Viri elektromagnetnega sevanja so visokonapetostni transformator, razdelilna transformatorska postaja, nadzemni ali podzemni vod za prenos električne energije, odprt oddajni sistem za brezžično komunikacijo, radijski ali televizijski oddajnik, radar ali druga naprava ali objekt, katerega uporaba ali obratovanje obremenjuje okolje;

Kota ±0'00 predstavlja gotovi tlak pritličja;

Sekundarna bivališča so stanovanjske stavbe, ki jih lastnik uporablja za lastne potrebe in mu ne služijo za trajno bivanje in na njih lastniki ali uporabniki nimajo trajnih naslovov;

Kolenčni zid je obodni zid, ki se meri od gotovega tlaka zadnje etaže do točke loma vertikale v poševni del zaključnega sloja strešne konstrukcije.

Stenski oziroma fasadni pomol je konstrukcija, ki moli izven ravnine fasadnega zidu.

Frčada je strešno okno izven nivoja strehe;

Prizidek (dozidava, nadzidava) je stavba, ki se dogradi osnovnemu objektu znotraj pripadajoče gradbene parcele in ne sme presegati polovice BTP osnovne stavbe;

Trajnostni prostorski razvoj pomeni zadovoljiti trenutne potrebe, ne da bi pri tem ogrožali zadovoljevanje potreb prihodnjih generacij;

Mansarda (M) je del stavbe pod poševno streho z višino kolenčnega zidu največ 1,40 m;

Klet (K) je del stavbe katere prostori se nahajajo od pritličja navzdol;

Pritličje (P) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo neposredno nad zemeljsko površino ali največ 1,40 m nad njo;

Faktor izrabe (FI) parcele, namenjene gradnji, se določi kot razmerje med bruto tlorisno površino objekta in celotno površino parcele, namenjene gradnji, pri čemer je bruto tlorisna površina objekta skupna površina vseh etaž objekta, ki so nad nivojem terena in pod njim, samo nad nivojem terena ali samo pod njim;

Faktor zazidanosti (FZ) parcele, namenjene gradnji, se določi kot razmerje med zazidano površino vseh objektov (vključno z enostavnimi in nezahtevnimi stavbami) in celotno površino parcele, namenjene gradnji.

Delež odprtih bivalnih površin (DOBP) se izrazi kot razmerje med površino odprtih bivalnih površin in celotno površino parcele, namenjene gradnji. Za odprte bivalne površine se štejejo zelene površine in tlakovane površine, namenjene zunanjemu bivanju, ki ne služijo kot prometne površine ali komunalne funkcionalne površine (npr. dostopi, dovozi, parkirišča, prostori za ekološke otoke).

Območja prepoznavnih arhitekturnih kvalitet so območja kulturnih spomenikov, območja naselbinske dediščine in območja kulturne krajine.

9. člen

(območje OPN)

(1) Z OPN se ureja celotno območje Občine Prevalje. Meja območja urejanja poteka po meji Občine Prevalje.

II.      Strateški del

Splošne določbe

10. člen

(namen strateškega dela)

(1) Strateški del OPN podaja temeljna izhodišča razvoja v prostoru, ki temeljijo na analizi stanja, teženj in možnosti ter razvojnih potreb v občini in širši regiji. Strateški del je podlaga za pripravo izvedbenega dela OPN in usmeritev za OPPN. V zasnovi je določeno tudi urbano območje, za katerega je izdelan UN.

11. člen

(izhodišča OPN)

(1) Temeljno izhodišče Občine Prevalje je trajnostni prostorski razvoj, kar pomeni zagotavljanje take rabe prostora in prostorskih ureditev, ki ob varovanju okolja, ohranjanju narave in trajnostni rabi naravnih dobrin omogoča zadovoljitev potreb sedanje generacije brez ogrožanja prihodnjih generacij. Občina se bo zavzemala za usklajen prostorski razvoj, ki bo zagotavljal ohranjanje narave, kulturne dediščine in drugih kakovosti naravnega in bivalnega okolja. Uravnotežen razvoj se bo zagotavljal z usklajevanjem gospodarskih, okoljskih in družbenih vidikov.

(2) Prostorski razvoj na obmejnem območju z Republiko Avstrijo se izkoristi kot priložnost vzdrževanja in utrjevanja čezmejnih vezi, hkrati pa krepitev nacionalne in lokalne značilnosti kulturnega prostora. Območje nekdanjega mejnega prehoda se nameni za skupne projekte s sosednjo čezmejno Mestno občino Pliberk/Bleiburg.

(3) Strategija prostorskega razvoja Slovenije mesto Prevalje uvršča med središča, ki se razvijajo kot središče medobčinskega pomena.

(4) Izhodišče vzdržnega razvoja poselitve je možnost zagotavljanja ustrezne opremljenosti z družbenimi funkcijami (šolstvo, zdravstvo, oskrba) in GJI. Tak razvoj poselitve se uveljavi zlasti ob upoštevanju potreb demografskega prirastka ter hkratnem omejevanju pritiskov širitve razpršene gradnje. V hribovitem zaledju se ohranja razpršeno poselitev, kot prepoznano kvaliteto obravnavanega prostora. Zaradi težnje po ohranjanju specifične kulturne krajine, se na kmetijah spodbuja razvoj dopolnilnih dejavnosti in turizma na kmetiji. Nova poselitev se usmerja v urbana območja, kot zapolnitve oz. zaokrožitve obstoječih stavbnih zemljišč, z možnostjo zagotovitve vse potrebne infrastrukture.

(5) Zagotavlja se učinkovito omrežje družbene javne infrastrukture, kot so šolstvo, zdravstvo, socialno varstvo, kulturne in informativne dejavnosti. V okviru dvigovanja bivalnega standarda ter nadaljnjega razvoja turizma in prostočasnih dejavnosti se razvija prostorske možnosti za šport in rekreacijo. Omogoči se nove prenočitvene kapacitete in nadgradnjo turistične infrastrukture.

(6) Spodbuja se razvoj gospodarstva, ki v povezavi s kmetijstvom in gozdarstvom omogoča ohranjanje vzorca poselitve. Spodbuja se policentričen model poselitve ob upoštevanju hierarhije naselij v širšem prostoru. Nova oziroma spremenjena dejstva glede umestitve v evropskem sistemu narodov zahtevajo tudi spremenjene nastavke poselitve. Slednje posledično pomeni, da se sedanja osrednja dolinska konglomeracija seli oziroma cepi tudi v smeri Podjune.

(7) Upošteva se omejitve v prostoru z namenom varovanja ljudi in njihovega premoženja pred naravnimi in drugimi nesrečami.

12. člen

(vizija prostorskega razvoja)

(1) Zagotavlja se usklajen in uravnotežen prostorski razvoj, ki bo omogočil uresničevanje razvojnih pobud in ob tem ohranil naravne in kulturne kakovosti ter druge kakovosti bivalnega okolja. Občina si bo prizadevala za uveljavitev in prepoznavnost znotraj Koroške regije, v širšem slovenskem prostoru ter na območju Avstrijske Koroške.

13. člen

(cilji prostorskega razvoja)

(1) Cilji nadaljnjega prostorskega razvoja so:

1.    vključevanje občine v regionalne in čezmejne razvojne projekte, zlasti kot podpora ureditve regionalnega sistema podjetniških con, visokošolskih dejavnosti, gospodarjenja z odpadki, razvoja mreže kolesarskih in pešpoti ter pridobivanja sredstev za gospodarski in socialni razvoj;

2.    uravnotežen razvoj Prevalj in drugih naselij glede na njihovo vlogo v omrežju naselij v smislu zagotavljanja kvalitetnega bivanja, dela in storitev ter ohranjanje avtohtone razpršene poselitve;

3.    krepitev centralnih dejavnosti v večjih naseljih, ki se oblikujejo v kvalitetno mrežo javnega in zasebnega prostora ter dopolnjevanje manjših naselij (vsako naselje ima drugo funkcijo, ki skupaj tvorijo samozadostno območje);

4.    izboljšanje dostopnosti in prometne opremljenosti naselij ter gospodarskih con, se zagotavlja s prenovami obstoječih oziroma izgradnjo novih prometnic, pešpoti, kolesarskih poti, z zagotavljanjem ustreznih prometnih ureditev v naseljih za povečanje prometne varnosti ter z izboljšanjem dostopnosti z izgradnjo 3. razvojne osi;

5.    ohranjanje prepoznavnosti prostora, se zagotavlja z usmerjanjem novogradenj v obstoječa naselja, s preprečevanjem razpršene gradnje ter s pazljivim umeščanjem novih ureditev in objektov v krajino;

6.    ohranjanje sklenjenosti gozdnih površin in stabilnost gozdnih ekosistemov s poudarkom na ohranjanju habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo (ekološko pomembna območja in posebna varstvena območja);

7.    ohranjanje naravnih in kulturnih kakovosti, kot aktivno vključevanje naravnih vrednot in kulturne dediščine v usklajen prostorski razvoj;

8.    načrtovanje prostorskih ureditev in dejavnosti na območju voda in obvodnih zemljiščih mora zagotavljati varstvo pred škodljivim delovanjem voda;

9.    raba mineralnih surovin se načrtuje racionalno z uporabo že obstoječih območij izrabe mineralnih surovin in njihove širitve. Obstoječe opuščene kope v območjih z naravnimi kakovostmi, se prednostno sanira (brez izkoriščanja mineralnih surovin) s povrnitvijo v naravno stanje ali vsaj deloma uredi kot nadomestni habitat;

10.   razvoj turističnih in prostočasnih (rekreacijskih) dejavnosti na regionalnem nivoju s spodbujanjem dopolnilnih dejavnosti na kmetijah ter vključevanjem naravnih vrednot in kulturne dediščine v turistično ponudbo ter njihovo nadgradnjo z zdraviliškim in igralniškim turizmom. Rekreacijske površine, ki zahtevajo velike površine, večje gradbene posege in predstavljajo večje onesnaževanje se načrtujejo izven občutljivih območij.

Zasnova prostorskega razvoja občine

14. člen

(zasnova prostorskega razvoja)

(1) Občina z uravnoteženim razvojem krepi svojo vlogo na obmejnem območju, kjer imajo čezmejni odnosi velik pomen na področju družbene in ekonomske integracije na med regionalni in meddržavni ravni. Ohranjanje prepoznavnih značilnosti prostora je eno od temeljnih izhodišč zasnove prostorskega razvoja občine.

(2) Občinsko središče Prevalje se razvija v nižinskem delu ob glavni komunikacijski osi, kjer se krepijo glavne funkcije občinskega središča z največjo koncentracijo prebivalstva v občini. Pri razvoju poselitve ter gradnji na prostih zemljiščih za stanovanjsko pozidavo se pretehta omejitve v prostoru, glede na reliefne razmere, dostopnost do GJI in javnega potniškega prometa ter druge kriterije zagotavljanja kakovostnega bivalnega okolja. Na obstoječih stanovanjskih površinah se zagotavlja visok standard komunalne opremljenosti. V naselju se krepijo centralne, oskrbne, kulturne ter druge družbene dejavnosti.

(3) Manjša središča ožjega pomena predstavljajo naselja Poljana, Šentanel in Leše. Tukaj se razvijajo oskrbne in družbene dejavnosti širšega hribovitega zaledja, za katerega je značilna razpršena poselitev.

(4) Na Poljani se z izgradnjo predvidenega mokrega zadrževalnika ustvarijo možnosti za razvoj turizma, z velikim potencialom za razvoj ob izgradnji tretje razvojne osi. Šentanel in Leše sta manjši središči severnega in južnega, hribovitega dela občine. V teh dveh naseljih se poleg bivanja razvijajo še oskrbne in družbene dejavnosti v funkciji oskrbe širšega hribovitega zaledja z značilno razpršeno poselitvijo.

(5) Revitalizacija naselij ob glavni komunikacijski osi (čezmejnega regijskega območja) zajema naselja Holmec, Kraljev Križ, Malinek, Lokovica in Štoparjev Most. Na omenjeni osi se na novo oblikuje programsko poselitvena struktura, ki se oblikuje okoli že zgrajene oziroma predvidene višje stopnje komunalne in družbene opremljenosti (kanalizacijsko omrežje, čistilne naprave, šola). Zaradi ekonomike se zaokroži in tudi minimalno razširi še obstoječe stavbne strukture.

(6) Za hriboviti severni in južni del je značilna avtohtona razpršena poselitev, kot avtohtoni poselitveni vzorec, ki se ga v največji možni meri ohranja. Spodbuja se turistični razvoj na podeželju skupaj s trajnostnim razvojem kmetijstva ter oživitvijo domačih obrti.

15. člen

(območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti)

(1) V naseljih se krepi razvoj različnih dejavnosti, s čimer se dosega mešanje funkcij in vzpostavitev samooskrbe naselij. Dejavnosti se razporejajo tako, da so medsebojno združljive in v skladu z vlogo v omrežju naselij. Razvoj osrednjih oskrbnih, storitvenih in družbenih dejavnosti se usmerja v vodilno naselje v občini. Prevalje se razvijajo kot pomemben zaposlitveni center z razvito rekreacijsko infrastrukturo v obliki kakovostnega grajenega javnega dobra ter urejenimi odprtimi zelenimi površinami.

(2) Zagotavljajo se zadostne prostorske možnosti za stanovanjsko gradnjo, z različnimi tipi stanovanj. Pri tem se zagotavlja visok bivalni standard, z urejenimi zelenimi površinami in območji za rekreacijo, zadostno osončenostjo prostora, opremljenost z gospodarsko javno infrastrukturo ter dostopnost do oskrbnih, družbenih funkcij in javnega potniškega prometa. Pri stanovanjski gradnji se spodbuja energetsko varčno gradnjo, izrabo alternativnih virov energije ter razvoj stanovanjskih območij s cenovno racionalnim priključevanjem na komunalno in drugo infrastrukturo. Na območjih avtohtone razpršene poselitve, se ohranja zadostne stavbne površine za vitalnost kmetij.

(3) Razvoj gospodarskih dejavnosti se koncentrira na obstoječih območjih za proizvodne dejavnosti v Prevaljah, na predvideni obrtno-industrijski coni »Lahovnik«, na lokaciji Hobrovega mlina. Območje sedanjega komunalnega odlagališča na Lokovici se izkoristi za pridobivanje energije iz alternativnih virov.

(4) Oskrbne, storitvene in družbene dejavnosti se usmerja v Prevalje, kjer je zagotovljena dobra dostopnost, javni potniški promet in največja koncentracija poselitve. Spodbuja se nove ureditve za te dejavnosti z namenom, da se zagotovi primerna oskrba občanov. Na Prevaljah se krepi zdravstvena oskrba po načelu javno – privatnega partnerstva. Sorazmerno s potrebami se omogočajo prostorske možnosti za širitev ponudbe fizioterapije in za širitev obstoječega doma za starejše občane. Obstoječa mreža stanovanj za posebne namene (sklop t.i. upokojenskih blokov, varovana stanovanja Na fari ipd.) se prenovi in preuredi na obstoječi lokaciji. Omogoča se možnost za gradnjo varstveno socialnega objekta za potrebe ljudi s posebnimi potrebami. Na območju občinskega središča Prevalje se pristopi k integriranem načinu vzpostavitve javnih mestnih površin. Pristopi se k izgradnji centralnega vrtca na Prevaljah, obstoječa objekta vrtca pa se po preselitvi namenita za centralne dejavnosti oziroma za stanovanjsko gradnjo. Zaokrožena območja za centralne dejavnosti se neposredno navežejo na urejene javne zelene površine, ki se povežejo v prepoznaven sistem javnih površin.

(5) V okviru razvoja prostočasnih dejavnosti se spodbuja razvoj potrebne infrastrukture za rekreacijo, z ureditvijo zelenih površin, kolesarskih, trim, izletniških in pešpoti. Te se bodo povezale v širši sistem poti znotraj občine, kot tudi preko mejno na regionalnem in državnem nivoju. Za dvig kvalitete bivanja se ureja javne zelene površine v vseh naseljih, ki bodo prebivalcem služile za oddih, rekreacijo in šport, v okviru tega se uredijo tudi obstoječe neurejene in dotrajane površine. Obstoječi turizem na kmetiji, pohodništvo in kolesarstvo se dopolnjuje z zdraviliškim in igralniškim turizmom ter z aktivnim vključevanjem kulturne in naravne dediščine v turistično ponudbo.

(6) Gospodarska javna infrastruktura se razvija tako, da se zagotavlja primerna komunalna oskrba ter dostopnost, skladno z uravnoteženim družbenim in prostorskim razvojem. Nova pozidava za stanovanja se pogojuje z zakonsko predpisano opremljenostjo z gospodarsko javno infrastrukturo. Občina se zavzema za iskanje novih vodnih zajetij ter zaščito le teh, obstoječa pa poveže v enovit sistem. Kanalizacijske vode mešanega sistema se rekonstruira v ločen sistem odvajanja voda tam, kjer se izkaže za smiselno in ekonomsko upravičeno. Občina se zavzema za optimizacijo elektro omrežja ter za kabliranje zračnih vodov. Na področju telekomunikacij se izboljša širokopasovno omrežje na območju celotne občine.

(7) Prometna infrastruktura se razvija z namenom izboljšanja dobre dostopnosti ter zagotavljanja kvalitetnih pogojev za bivanje. Spodbuja se razvoj ureditev za peš promet in kolesarski promet ter večjo učinkovitost in uporabo javnega potniškega prometa, tudi s potencialnim razvojem železniškega prometa znotraj širše regije. S tretjo razvojno osjo bo občina krepila povezave na regionalni, med regionalni in državni ravni. Pri cestah se izboljša spremljajoča urbana oprema, na nekaterih lokacijah se zasadi drevorede in se vzpostavi varovalne zelene koridorje.

(8) Spodbuja se racionalno ravnanje z odpadki, z ločenim zbiranjem odpadkov, zmanjševanjem odpadkov na izvoru, z zmanjševanjem količine odpadkov, ponovno uporabo in reciklažo odpadkov. Odvoz odpadkov se ureja v okviru sistema KOCEROD.

(9) Obstoječe nelegalne kope: dva nelegalna kopa na območju Kot pri Prevaljah in Brinjeva gora, se v skladu z določili okoljske zakonodaje bodisi sanira (brez izkoriščanja mineralnih surovin) s povrnitvijo v naravno stanje ali nameni za izkoriščanje mineralnih surovin. Ta območja so opredeljena z osnovno namensko rabo prostora kot območje mineralnih surovin (s podrobnejšo namensko rabo nadzemnega pridobivalnega prostora). Za namen izkoriščanja mineralnih surovin je potrebno sprejeti občinski podrobni prostorski načrt (OPPN).

(10) Princip vzdržnega razvoja, glede ravnanja z inertnimi odpadki, se razvija v sodelovanju s sosednjimi občinami v smeri odprtja skupnega odlagališča inertnih odpadkov, kot območja obnovljivih virov gradbenih materialov.

16. člen

(omrežje naselij)

(1) Omrežje naselij se razvija skladno s sprejeto Strategijo RS in z izhodiščem, da se občanom zagotovi enakopravna dostopnost do javnih funkcij, storitev, delovnih mest in čezmejnega sodelovanja.

(2) Vloga in funkcija v omrežju naselij temelji na razporeditvi dejavnosti po naseljih:

1.    Mesto Prevalje predstavlja lokalno središče - občinsko središče;

2.    Poljana, Leše in Šentanel so naselja z okrepljenimi funkcijami (manjša središča ožjega pomena);

3.    Holmec, Kraljev Križ, Malinek, Lokovica in Štoparjev Most so ostala manjša naselja na urbaniziranem podeželju, ki se zaradi regionalnega čezmejnega sodelovanja, s skupnimi prostorskimi možnostmi, razvijajo ob glavni komunikacijski osi;

4.    Svojevrstno vlogo v omrežju naselij predstavlja avtohtona razpršena poselitev: kmetije v obliki celkov.

17. člen

(vloga in funkcija posameznih naselij)

(1) Občinsko središče – Prevalje se razvija kot pomembno oskrbno in zaposlitveno središče, z upoštevanjem razvojnih potencialov središča, ki bo širilo svoj vpliv tudi na čezmejna območja. Izkoristi se ugodna lega ob pomembnih prometnih koridorjih – tretji razvojni osi in železnici. Zagotovi se trajnostni prostorski razvoj in sanacija degradiranih območij, ki so posledica opuščene rabe objektov ali delov naselja, neprimerne rabe, prostorsko ali fiskalno zgrešenih ureditev ali pomanjkljive komunalne opremljenosti. V naselju se dolgoročno zagotavlja obnovo, dograditev ter izboljšanje učinkovitosti urejanja s komunalno, energetsko in komunikacijsko infrastrukturo.

(2) Naselja Leše, Šentanel in Poljana se razvijajo kot oskrbna, kulturno-turistična, zaposlitvena in upravna središča. Krepijo se funkcije osnovne oskrbe z njihovimi gravitacijskimi območji. Stanovanjska gradnja je predvidena znotraj obstoječih stavbnih zemljišč z omogočanjem izrabe še prostih, oziroma neizrabljenih površin v okviru OPPN. Sočasno z intenzivnejšo in prostorsko zaokroženo izrabo stanovanjskih območij, se zagotavlja uravnotežen obseg zelenih površin in ureditev za oddih, šport in rekreacijo. Izboljšuje se osnovna oskrba, kvaliteta bivanja ter prometna, komunalna in energetska infrastruktura. V Šentanelu se krepi vloga turistične vasi. Poljana ima strateško lego ob razcepu pomembnih prometnih koridorjev, ki bo še dodatno poudarjena z realizacijo 3. razvojne osi. Predviden je razvoj centralnih in športno rekreacijskih površin, z ureditvijo vodnega zadrževalnika ter dopolnilnih turističnih dejavnosti.

(3) Ostala naselja so: Holmec, Kraljev Križ, Malinek, Lokovica in Štoparjev Most, ki se urejajo kot homogena in samozadostna središča. Polek bivanja se krepijo funkcije dnevne oskrbe in storitev ter dejavnosti družbene infrastrukture, ki pomenijo dvig kakovosti bivanja. Ta naselja se prvenstveno razvijajo znotraj poselitvenih območij. Širitev naselij se vrši v okviru prostorskih zmožnosti in skladno s prostorsko usklajenimi razvojnimi pobudami.

1.    Holmec je manjše poselitveno območje ob nekdanjem mednarodnem mejnem prehodu z Republiko Avstrijo. Obstoječi mejni plato se preoblikuje v območje centralnih čezmejnih dejavnosti. Obstoječe proste stavbne površine se namenijo za stanovanja z dopolnilno dejavnostjo stanovanjskih stavb za posebne namene.

2.    Kraljev Križ z zametki centralnih in gospodarskih dejavnosti, ki jih Občina še krepi in širi.

3.    Malinek se ohranja kot bivalno naselje. Obstoječi poselitveni vzorec se smiselno zaokroži, poveča se učinkovitost izrabe prostorskih rezerv. Izboljša se prometno, energetsko in komunikacijsko infrastrukturo.

4.    Na Lokovici se obstoječe stanovanjske površine zapolnjuje, dotrajane objekte obnavlja ter zagotavlja učinkovitejše urejanje z gospodarsko javno infrastrukturo. Območje odlagališča komunalnih odpadkov v zapiranju se dolgoročno nameni za predelovalnico končnih nenevarnih odpadkov, izdelavo sistemov solarne energije ter inštitute s področji ekologije, ekonomike naravnih virov in varstva okolja.

5.    Štoparjev Most ohranja obstoječo gospodarsko vlogo v omrežju naselij.

(4) Razpršena poselitev se ohranja kot avtohtoni poselitveni vzorec v obliki samotnih kmetij. Poleg primarne dejavnosti (kmetijstvo in gozdarstvo) se krepijo tudi dopolnilne dejavnosti na kmetiji.

18.člen

(temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji)

(1) Skozi občino potekata glavna cesta GII-112/1255 in regionalna cesta RII-425/1265, ki se križata na Poljani. Glavna cesta povezuje Prevalje s sosednjo občino Ravne na Koroškem na vzhodu v smeri občine Dravograd z nekdanjim mejnim prehodom Holmec na meji z Avstrijo, na severozahodu. Območje nekdanjega mednarodnega mejnega prehoda se ureja kot vstopna točka v državo. Na Poljani se od glavne ceste GII-112 odcepi regionalna cesta RII–425 proti Mežici in še naprej proti Črni na Koroškem.

(2) V okviru državnih prostorskih aktov se načrtuje ureditev nove prometne navezave v okviru 3. razvojne osi, ki bo okrepila konkurenčnost območja z izboljšanjem dostopnosti do slovenskega dela X. evropskega cestnega koridorja (A1 Šentilj–Koper). S 3. razvojno osjo se bodo tako izboljšale povezave med Hrvaško (Karlovec) – Belo krajino (Črnomelj, Metlika) – Dolenjsko (Novo mesto) – Štajersko (Celje, Velenje) – Koroško (Slovenj Gradec, Ravne na Koroškem, Prevalje) in Avstrijo.

(3) Rekonstrukcija glavne ceste GII-112, kot tudi regionalne ceste RII–425, bo omogočila boljše in bolj neposredne povezave z občinami Mežica in Črna na Koroškem, kar je izhodišče za boljšo integracijo znotraj Koroške regije.

(4) Regionalna železniška proga št. 34, Maribor – Prevalje d.m. predstavlja premalo izkoriščen potencial povezovanja z vidika javnega potniškega in tovornega prometa na regionalnem in meddržavnem nivoju.

(5) Znotraj občine se izvaja sistem krožnih povezav (t.i. »loop«) med mestom Prevalje in lokalnimi središči ožjega pomena ter območji razpršene poselitve. Obstoječe ne kategorizirane ceste se vključi v povezovalni sistem zaledja in podeželja ob predhodni kategorizaciji.

19. člen

(območja razvoja dejavnosti v krajini)

(1) Ohranjanje prepoznavnosti prostora se zagotavlja z ohranjanjem prostorskih značilnosti tako v urbaniziranem dolinskem delu ob reki Meži, kot tudi v hribovitem zaledju severno in južno od občinskega središča. Z ohranjanjem poseljenosti podeželja in tradicionalne rabe prostora na območju celkov se bo ohranjalo prepoznavne značilnosti kulturne krajine, ki je pomemben dejavnik tudi za razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti.

(2) Spodbuja se celovito prostorsko načrtovanje z namenom ohranjanja narave: območja naravnih vrednot, ekološko pomembna območja in posebna varstvena območja (Natura 2000). Občina se bo zavzemala za ohranjanje biotske raznovrstnosti v krajini ter umeščanje novih ureditev v prostor na način, da se čim manj vpliva na naravne kakovosti.

(3) Kulturno dediščino se vključuje v sistem prostorskega načrtovanja. Spodbuja se trajnostno rabo dediščine tako da se razvoj usmerja na način in v obsegu, ki ne povzroča degradacije dediščine ali celo izgubo dediščinskih lastnosti.

(4) Skladno z načeli trajnostnega razvoja se spodbuja varstvo okolja in sicer z upoštevanjem ranljivosti okolja za umestitev oziroma razvoj posameznih dejavnosti v prostoru. Prostorski razvoj se usmerja k ciljem zagotovitve zdravega in varnega bivalnega okolja, varstva narave ter varstva naravnih virov. Stremi se k sanaciji razvrednotenj oziroma virov razvrednotenj v prostoru, pri čemer se upošteva okoljske zmogljivosti in ranljivost posameznih sestavin okolja tudi v luči podnebnih sprememb.

(5) Na erozijskih območjih na katerih bi razvoj ali gradnja poslabšala razmere ali povečala tveganje za nastanek naravnih nesreč, se preprečuje posege v prostor oziroma se posege dovoljuje po izdelavi predhodnih strokovnih podlag glede občutljivosti širšega območja. Na erozijskih območjih z enostavnejšimi proti erozijskimi ukrepi, se pri načrtovanju novogradenj upošteva posebne omejitve in varstvene ukrepe.

(6) Na poplavnih območjih se preprečuje razvoj dejavnosti, ki bi poslabšale razmere, oziroma povečale tveganje za nastanek naravnih nesreč ter škod na objektih. Izvedejo se strokovno predpisani protipoplavni ukrepi na ogroženih območjih.

Zasnova gospodarske javne infrastrukture

20. člen

(prometna infrastruktura)

(1) Prometno omrežje je sestavljeno iz cestnega prometnega sistema, železniškega omrežja ter površin za mirujoči promet. Prenavlja se obstoječe prometno omrežje ter razvija nove cestne povezave (3. razvojna os), ki bodo izboljšale povezanost središč regionalnega, nacionalnega in mednarodnega pomena.

(2) Nadaljnji razvoj prometne infrastrukture se ureja z zagotavljanjem večje pretočnosti cest, boljšo opremljenostjo prometne infrastrukture z namenom zagotovitve večje varnosti za vse udeležence v prometu (kolesarji, pešci) in zagotavljanjem kvalitete bivanja ob prometnih koridorjih. Usmerjen razvoj prometne infrastrukture, s poudarkom na izgradnji 3. razvojne osi, se bo odražal v pozitivnem razvoju poselitve, manjših negativnih učinkih prometa na bivalno okolje ter pospešenem razvoju gospodarstva.

(3) Omrežje državnih cest se izgrajuje in rekonstruira z upoštevanjem podatkov o povprečnem letnem dnevnem prometu (PLDP). Posledično se skladno s tem usmerja razvoj cestnega omrežja v kontekstu celotne regije.

(4) Državna cesta znotraj UN Prevalje se rekonstruira z namenom izboljšanja povezav, z rekonstrukcijo ceste pa se omogoči tudi nove koridorje za pešce in kolesarje. Na Poljani se zaradi predvidenega stičišča več prometnic predvidi krožišče.

(5) Pri urejanju križanj državnih cest z lokalnimi cestami se bo Občina zavzemala za uporabniku prijazno ureditev križišč s ciljem zagotovitve prometne varnosti priključkov oziroma križanj.

(6) Lokalno cestno omrežje se vzdržuje, prenavljala ter dopolnjuje s cestno opremo z namenom zagotovitve enakopravne dostopnosti ter varnosti. Pred novogradnjami, oziroma novimi kategorizacijami (izjemo predstavljajo zaključeni sklopi GJD znotraj posameznih OPPN oziroma njihovih pripadajočih cestnih površin), se uredi geodetsko in lastniško stanje obstoječih kategoriziranih občinskih cest. Asfaltiranje obstoječih lokalnih in javnih poti se izvaja skladno z načrtom, v smislu ureditve cestne pentlje na relaciji: Prevalje-Brinjeva gora–Breznica-Suhi vrh–Šentanel–Jamnica (Štoparjev Most) in Prevalje – Brančurnik–Kot–Leše–Mežica. Na posameznih odsekih lokalnih cest in poteku le teh skozi naselja se izvaja ukrepe za umirjanje prometa.

(7) Na kategoriziranih občinskih cestah podeželja se ob rekonstrukciji predvidijo »obvoznice« v primerih, ko ceste na območju razpršene poselitve potekajo po stavbnih zemljiščih celkov oziroma dvoriščih.

(8) Kolesarska infrastruktura je na območju občine razvita in sicer kot delno izveden sistem daljinske kolesarske steze ob glavnih in regionalnih cestnih koridorjih na odsekih: Holmec – Poljana, Poljana – Mežica in Poljana – Prevalje ter naprej proti občini Ravne na Koroškem. V pripravi je vzpostavitev novih obcestnih linij znotraj mesta Prevalje in odsek od Štoparjevega mostu do Poljane. Razvito je tudi omrežje gorskih kolesarskih poti, ki se navezuje na daljinsko dolinsko omrežje in se povezuje v enoten sistem za rekreativne in turistične namene. Spodbuja se razvoj obvodne kolesarske poti ob Meži od Prevalj do občinske meje z Mežico. Uvede se enoten sistem označevanja kolesarskih in peš povezav vseh kategorij.

(9) Na reki Meži se, na lokaciji Račel-Log v smeri Papirnica - Pokopališče Barbara, umesti pešaški oziroma kolesarski most. Podoben most je potreben tudi za nadaljevanje kolesarskih poti pri Šurnikovih travnikih na Poljani.

(10) Na vseh obstoječih mostovih na reki Meži se vzpostavi stanje brez arhitekturnih ovir skladno z zakonodajo.

(11) Na območju mesta Prevalje se poišče nove lokacije za umestitev mostov na reki Meži za potrebe lokalnega prometa. Prednostna lokaciji sta Čibron/Nicina in na zaključku OPPN Račel-Loga v smeri obrtno-industrijske cone Log v Občini Ravne na Koroškem.

(12) Mirujoči promet se zagotavlja v okviru javnih površin ob javnih objektih, oziroma na območjih javnih in oskrbnih dejavnosti. Na območju obstoječih stanovanjskih in večstanovanjskih stavb oziroma v okviru gradnje novih stavb je možna gradnja podzemnih garaž. Gradnja novih objektov, oziroma spremembe namembnosti objektov, se pogojuje z zagotovitvijo ustreznega števila parkirnih mest.

(13) Javni potniški promet je vezan na avtobusni in železniški promet. Z namenom spodbujanja rabe avtobusnega JPP se avtobusne postaje uredijo in posodobijo. Spodbuja se vzpostavitev ustreznega voznega reda avtobusnega potniškega prometa v smeri večjih zaposlitvenih centrov širše regije (Slovenj Gradec, Ravne na Koroškem, Dravograd), kot tudi časovno uravnoteženih povezav v smeri Celja, Maribora in Ljubljane. Spodbuja se rabo železniškega prometa ter kombiniranega prometa, z zagotovitvijo zadostnih parkirnih površin ter ureditvijo kolesarnice na območju železniške postaje.

(14) Železniško omrežje se obnavlja z namenom spodbujanja večje izrabe za potniške in tovorne namene. Na področju urejanja železniške infrastrukture se spodbuja izboljšanje varnosti na nivojskih prehodih ceste z železnico tudi z urejanjem izven nivojskih križanj s cestnim omrežjem.

(15) Občina se bo zavzemala za urejanja sedaj zapostavljenih zemljišč v okviru območja železniške postaje Prevalje.

21. člen

(okoljska infrastruktura)

(1) Spodbuja se rekonstrukcijo, nadgraditev in posodobitev obstoječih infrastrukturnih omrežij, z namenom zagotovitve zakonsko določene energetske in komunalne opremljenosti, varstva okolja ter visoke kakovosti bivalnega okolja.

(2) Na območju občine so organizirane naslednje komunalne funkcije: sistem zbiranja komunalnih in ostalih odpadkov KOCEROD, vzdrževanje kategoriziranih občinskih cest (zbirne in lokalne ceste ter javne poti), delno vzdrževanje parkovnih površin, pokopališke in pogrebne dejavnosti in oskrba z vodo.

(3) Med najpomembnejše ukrepe urejanja in nadgrajevanja infrastrukture sodi dograditev kanalizacije in ureditev čistilnih naprav. Novogradnje in rekonstrukcije na stavbnih zemljiščih se pogojuje z zakonsko določeno minimalno opremljenostjo z GJI. S sočasnim opremljanjem novih območij poselitve z energetsko in komunalno infrastrukturo se omogoča tudi urejanje komunalne infrastrukture na območjih razpršene poselitve.

22. člen

(odvajanje in čiščenje odpadne vode)

(1) Javni kanalizacijski sistem je zgrajen na območju mesta Prevalje ter v naseljih: Štoparjev Most, Šentanel ter deloma v naseljih Leše, Holmec in Malinek. Dogradi in posodobi se sistem odvajanja in čiščenja odpadne vode z rekonstrukcijo obstoječih komunalnih vodov, izgradnjo delno ločenega sistema odvajanja komunalne in meteorne vode na strnjenih območjih poselitve. Istočasno se rešuje problem zalednih voda ter odvoda voda iz vseh javnih utrjenih in zelenih površin (drenažne vode).

(2) Občina se bo zavzemala za izboljševanje oskrbe odvajanja in čiščenja odpadnih vod v občinskem središču Prevalje ter lokalnih središčih širšega pomena: Poljana, Leše in Šentanel ter ožjega pomena: Holmec, Malinek, Kraljev Križ, Doga Brda in Štoparjev Most. Dograditev in ureditev infrastrukture se izvaja tudi v okviru sanacije razpršene gradnje.

2.1.      Do obstoječih čistilnih naprav mora biti zgrajena ustrezno kategorizirana občinska cesta.

(3) Za območje mesta Prevalje z najširšo okolico, je predvidena izgradnja centralne čistilne naprave (CČN) na območju Račel-Log. Poleg CČN se v občini načrtuje tudi izvedba več lokalnih MČN. S kanalizacijskim sistemom upravlja komunalno podjetje JKP Log d.o.o.

3.1.  Posamezne gospodarske družbe na Prevaljah imajo zgrajene lastne MČN na območju proizvodne dejavnosti.

(4) Na območju razpršene poselitve se novogradnje pogojuje z izgradnjo MČN, obstoječa razpršena poselitev pa se, glede na aglomeracije (pod 50 PE), ureja s skupnimi MČN.

(5) Na območjih, kjer ureditev MČN ni racionalna, se odpadne vode zbira v vodotesne greznice oziroma v individualne sisteme čiščenja odpadnih vod, ki se jih prazni na ČN. Greznice se evidentira v obliki obvezne priglasitve pristojni občinski strokovni službi ter z vrisom v kataster GJI oziroma v občinski prostorski sistem ter vključi v sistem nadzora. Vzpostavi se sistem nadzora, kjer se preverja kvaliteta in stopnja čiščenja odpadne vode z operativnim programom, oziroma skladno z veljavno zakonodajo.

23. člen

(odvajanje meteornih in zalednih voda)

(1) Padavinske vode z urbaniziranih območij je potrebno prioritetno ponikati, v kolikor sestava tal tega ne dopušča pa padavinske vode voditi v površinske vodotoke, z zadrževanjem.

24. člen

(varstvo vodnih virov in oskrba s pitno vodo)

(1) Varuje in ščiti se vse vire pitne vode, to so z odloki evidentirana in zaščitena vodovarstvena območja nad Šentanelom, Lešami ter na Stražišču nad Prevaljami (občinski nivo). Morebitne nove vodne vire pod Uršljo goro, na območju Kota in Leš, je treba v skladu z zakonodajo zaščititi pred onesnaženjem.

(2) Oskrba s pitno vodo ni zadovoljivo urejena, zato se spodbuja aktivacijo novih virov pitne in požarne vode. Vodovodno omrežje ima v upravljanju JKP Log d.o.o., ki naselja Prevalje, Farna vas, Poljana, Dolga Brda, Lokovica, Leše in Šentanel oskrbuje s pitno vodo iz javnega vodovodnega omrežja. Vodna zajetja in infrastrukturna omrežja se obnovi ter dogradi na območjih razvoja poselitve. Skozi občino poteka magistralni vodovod za industrijsko vodo ter vodovod, ki oskrbuje Občino Ravne na Koroškem.

(3) Na območjih razpršene poselitve je dovoljena oblika zagotavljanja pitne vode tudi z zbiranjem padavinske vode, pri čemer je za lastno oskrbo s pitno vodo treba pridobiti vodno dovoljenje za neposredno rabo vode.

(4) Za zagotovitev primanjkljaja rezerv pitne vode je na območju občine nujna izgradnja novega vodohrana.

25. člen

(oskrba s požarno vodo)

(1) Občina bo ureditev oskrbe s požarno vodo, zlasti na območju razpršene poselitve, reševala na operativni ravni vzporedno z urejanjem virov pitne vode.

26. člen

(oskrba z energijo)

(1) Oskrba z električno energijo in njen razvoj se odvija v okviru elektroenergetskega sistema Slovenije, Občina pa se bo zavzela za izvajanje LEK. Na celotnem območju se zagotavlja učinkovita in racionalna oskrba z energijo. Oskrba in proizvodnja električne energije se lahko zagotavlja tudi iz obnovljivih virov energije (kogeneracija – so proizvodnja toplote in električne energije) z visokim izkoristkom.

1.1   Občina se bo zavzemala za umestitev novih vodnih elektrarn na reki Meži v energetski koncept RS.

1.2   Za pridobivanje električne energije v malih hidroelektrarnah se že izkoriščata Barbarski potok in Jamniški potok, potencial pa se izkazuje na celotnem porečju Meže, zato bo občina preverjala možnost namestitve novih.

(2) Pri načrtovanju energetskih sistemov imajo prednost alternativni sistemi, decentralizirani sistemi na podlagi obnovljivih virov, so proizvodnje toplotne in električne energije, toplotne črpalke, daljinsko ogrevanje ali hlajenje ter izraba obnovljivih virov energije (lesna biomasa, sončna energije, bioplin). Sistem ogrevanja z lesno biomaso se spodbuja na Lešah in Šentanelu. Na Holmcu se preveri obstoječe primarne sisteme ogrevanja oziroma ugotoviti možnost izrabe metana z obstoječega odlagališča komunalnih odpadkov. Spodbuja se rabo alternativnih virov energije (sončna energija, rabo biomase in bioplina) na območjih predvidenih in obstoječih gospodarskih in obrtnih con.

(3) Elektrifikacija območja občine se bo razvijala skladno s potrebami po izboljšanju napetostnih razmer, oziroma razvoja poselitve. Na vseh poselitvenih območjih je potrebna evidenca obremenjenosti obstoječih trafo postaj (TP) za potrebe optimizacije električne mreže, oziroma za načrtovanje morebitnih razbremenitev. Preko občine poteka DV 2x220 kV Podlog – Obersielach (Avstrija), načrtuje pa se izgradnja daljnovoda DV 1x110 kV Ravne - Mežica s sprejemom medobčinskega OPPN. Na območju Koroške regije se za potrebe izboljšave napetostnih razmer in zmanjšanja motenj elektroenergetskega omrežja predvideva izgradnja priključnega DV 220 kV ter nove RTP 220/110 kV Ravne.

(4) Izraba sončne energije (sončne elektrarne) se umešča na nepozidano območje odlagališča komunalnih odpadkov Lokovica v zapiranju.

(5) Magistralni plinovod oskrbuje občino Prevalje in občino Ravne na Koroškem. Glavni odjemalec je industrija, v velikem delu pa se tovrstna energija izkorišča tudi za ogrevanje stanovanjskih območij ter območij centralnih dejavnosti.

(6) Gradnja objektov za oskrbo z energijo se izvaja skladno s sprejetim programom komunalnega opremljanja. Na območjih razpršene poselitve je oskrba z električno energijo dovoljena tudi z izrabo alternativnih virov energije.

27. člen

(komunikacijsko omrežje)

(1) Uvaja se novejše tehnologije v okviru obstoječih TK storitev: bakreno (simetrično) omrežje, kabelska TV, optično omrežje različnih ponudnikov itd. Za zagotavljanje nemotenega dostopa do svetovnega spleta se uvaja sistem širokopasovnih povezav, sočasno pa se v poselitvenih jedrih vzpostavlja sistem informacijskih točk.

(2) Za dvig kvalitete življenja na podeželju se spodbuja javno zasebno partnerstvo za namene umeščanja širokopasovnih povezav.

(3) Za potrebe zagotovitve navezav različnih ponudnikov distribucije svetovnega spleta, oziroma hibridih TK sklopov, se razširi obstoječo TK centralo v stavbi Pošte na Prevaljah oziroma prouči vzpostavljanje disperzijskih TK central.

(4) Izvedba TK omrežja mora omogočati možnost priklopa vseh objektov na področju Občine Prevalje skladno z zakonodajo, ki ureja elektronske komunikacije.

(5) Poštna enota SI 2391 se nahaja na Prevaljah. Sistem poštnih storitev je zadovoljiv, kljub temu se spodbuja nadgraditev z digitalnimi ponudbami dostopnosti izven časa običajnih službenih ur v sistemu 24/7 in za ponudbo TK terminalov tako za običajne, še posebej pa primarne digitalne storitve v naseljih Šentanel, Leše, Poljana in Holmec.

(6) Pokritost z mobilnim signalom (GSM) je zadovoljiva, izkazuje se težnja po izgradnji novih baznih postaj UMTS. Obstoječe bazne postaje mobilne telefonije se nahajajo na ne stanovanjskih stavbah (npr. objekti gasilskega doma, Družbenega doma/Občine Prevalje ipd). Mikrolokacije novih baznih postaj se določi na način, da ne bodo vidno izpostavljene ter ne bodo posegale v območja z varstvenimi režimi.

28. člen

(odlagališča odpadkov)

(1) Odlagališče komunalnih odpadkov je urejeno na obstoječi deponiji Lokovica, nenevarnih pa na deponiji Zmes. Odlagališče komunalnih odpadkov Holmec – Lokovica se bo zaprlo po odprtju odlagališča nenevarnih komunalnih odpadkov Dolga Brda – Zmes in bo reševalo problematiko odpadkov celotne Koroške regije v okviru sistema KOCEROD. Na območju Lokovice, pri obstoječem odlagališču, je zgrajen zbirni center odpadkov za občine Prevalje, Ravne na Koroškem, Mežica in Črna na Koroškem.

29. člen

(pokopališča)

(1) Osrednje pokopališče občine se nahaja na JV delu Prevalj in ima urejen pokopališki objekt z več mrliškimi vežicami. Pokopališče je tudi osrednji pokopališki prostor za občino Ravne na Koroškem. Možna širitev območja pokopališča je na obstoječi lokaciji, na S delu Zagrada.

(2) Vaško pokopališče je še na Šentanelu v samem vaškem jedru ki na obstoječi lokaciji nima možnosti širitve.

Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo

30. člen

(usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo)

(1) Razvoj naselij temelji na obstoječi vlogi v omrežju naselij ter ob ohranjanju vzorca avtohtone razpršene poselitve. Upošteva se obstoječa morfologija naselij ter preprečuje širitev poselitve na območja reliefnih ali drugih prostorskih omejitev. Razvoj naselij je usmerjen navznoter tako, da se najprej izkoristijo vsa prosta in komunalno opremljena zemljišča ter se izrabijo obstoječi opuščeni ali slabo izkoriščeni objekti.

(2) Večje proste/nezazidane stavbne površine znotraj obstoječih naselij se ureja z OPPN. Pri tem se za zgostitve poselitve upoštevajo kriteriji za zagotavljanje kakovostnega bivalnega okolja, dostopnost do osrednjih in družbenih dejavnosti, združljivost dejavnosti, osončenje, upoštevanje reliefnih in morfoloških značilnosti, prometne dostopnosti ter bližine javnega potniškega oziroma drugega organiziranega prometa. Zaradi racionalne rabe prostora, varčevanja z energijo se stanovanjsko in ne stanovanjsko gradnjo usmerja v območja, kjer je možno ob racionalnih stroških zagotoviti komunalno opremljanje. Prav tako je urejanje z OPPN obvezno za območja z neurejeno ali pomanjkljivo urejeno infrastrukturo ter območja sanacije razpršene gradnje.

(3) Ob umeščanju novih dejavnosti ali razširitvi obstoječih, se upošteva omejitvene dejavnike: varovanje vodnih virov, poplavna območja, naravne in kulturne kakovosti ter infrastrukturne koridorje. Nadaljnjo stihijsko pozidavo stanovanjskih in počitniških stavb se preprečuje z usmerjanjem pozidave na obstoječa poselitvena območja.

31. člen

(notranji razvoj naselij)

(1) Naselja se razvijajo navznoter, na proste površine za gradnjo. Gradnja se usmerja na stavbna zemljišča, kjer je možna racionalna ureditev in posodobitev komunalne in druge infrastrukture ter na tista območja, ki so bolj sprejemljiva z vidika prostorskih omejitev: geoloških, morfoloških značilnosti, ogroženost zaradi poplav, visoke talne vode, nestabilnosti tal, varstva narave ali kulturne dediščine ter infrastrukturnih koridorjev.

(2) Pri načrtovanju notranjega razvoja naselij in rabe urbanih površin je treba izboljšati raven opremljenosti z GJI in zagotavljati urejenost javnega prostora, ki ga sestavljajo kakovostne javne odprte površine in grajeno javno dobro: prometne površine, igrišča, osrednji prostori naselij, parkovne površine itd. Zagotovi se splošna in tehnična dostopnost zelenih in drugih javnih odprtih površin za vse prebivalce ter njihova raznolikost glede vloge in funkcije. Celovito se urejajo nove parkovne poteze in druge zelene površine v naseljih Prevalje, Leše in Šentanel, ki se jih povezuje v prepoznaven zeleni sistem.

(3) Urejajo se jedra naselij oziroma prostorsko in programsko najpomembnejše točke v naseljih. V središčih naselij se umeščajo javne dejavnosti (oskrbne, družbene, storitvene) v kombinaciji s stanovanji in zelenimi ter drugimi odprtimi javnimi površinami.

(4) Opuščeni ali neprimerni objekti v naseljih se prenovijo ali nadomestijo z bolj sprejemljivimi, glede namembnosti in oblikovnih, oziroma urbanistično-arhitekturnih značilnosti.

(5) Podeželska naselja se razvijajo na podlagi izhodišča, da se izboljša razmere za bivanje, delo ter opravljanje kmetijske dejavnosti. Prenove in novogradnje se prilagajajo tradicionalnemu urbanističnemu in arhitekturnemu oblikovanju, ohranja se obstoječo strukturo poselitve. Proste površine za gradnjo se namenja za potrebe kmečkih gospodarstev ali kmetij.

(6) Selitev perspektivnih kmetij iz naselij se zagotovi na podlagi preveritev s kmetijskega, prostorskega, krajinskega in okoljskega vidika. Določijo se zemljišča za razvoj kmetije izven strnjenega območja naselja, kjer bo omogočen nadaljnji razvoj in obratovanje kmetije.

(7) Ohranjajo se kakovostni robovi naselij ter vidno izpostavljeni poudarki v prostoru, pasovi obvodne vegetacije (zeleni pas ob Meži, Šentanelski reki in Barbarskem potoku) ter druga kvalitetna območja, ki so pomembna za prepoznavno podobo naselij.

(8) Večja kompleksna območja se urejajo z OPPN (Holmec, Kraljev Križ, kompleksna ureditev osrednjega območja za šport in rekreacijo Na Polju na Prevaljah, ureditev naselij na severnih pobočjih nad železnico, območji predvideni za stanovanjsko gradnjo nad nogometnim igriščem na Lešah, zapolnitve nepozidanih stanovanjskih površin v Šentanelu).

32. člen

(prenova naselij)

(1) S prenovo se izkoristijo notranje rezerve naselja. V luči trajnostnega razvoja, ima prenova prednost pred novogradnjo. Prenovo v naseljih ali tistih delih naselja bo Občina izvajala, kjer je potrebno fizično izboljšanje stanja, arhitekturnih in urbanističnih značilnosti, izboljšanje socialne in gospodarske strukture ter krepitev identitete prostora.

(2) Prenova naselij se izvaja z namenom doseganja predpisanega bivalnega standarda s sanacijo negativnih vplivov in odpravo omejitev za urbani razvoj: hrup zaradi prometne infrastrukture ali gospodarske dejavnosti, poplavna območja, vodovarstvena območja, nestabilna tla, slaba osončenost. Prenova temelji na izhodišču, da se z urejanjem zagotovi višjo kakovost bivalnega okolja tudi z urejanjem javnih in zelenih površin v naselju ter navezavo na odprte površine v širšem zaledju.

(3) Prenova delov naselij, ki so ohranili ruralne značilnosti ali elemente kulturne dediščine, se ohranja v skladu z njihovimi prepoznavnimi značilnostmi ter usmeritvami pristojne službe za varovanje kulturne dediščine. Ohranja se morfološka struktura naselja, pri čemer se dopušča urejanje s sodobnimi arhitekturnimi principi.

(4) Razvrednotena območja se sanirajo z umeščanjem ustreznejših rab in dejavnosti, ki se jim prilagodi tudi opremljanje zemljišč s komunalno in prometno infrastrukturo. Spodbujajo se spremembe namembnosti in prenove trajnostno ali ekonomsko neizkoriščenih ali opuščenih objektov. Sanacija posameznih neustreznih objektov ali delov naselij se sanira tudi z zasaditvami vegetacije ali odstranitvijo oziroma kvalitativno obnovo objektov.

33. člen

(širitve, zaokrožitve, zgostitve pozidave)

(1) Nova območja za pozidavo (širitve, zaokrožitve) se zagotavljajo na območjih, kjer je z vidika racionalnosti možno urediti komunalno opremo ter zagotoviti varovanje kulturnih in naravnih kakovosti prostora in varstvo okolja. Širitve se omogoči zgolj takrat, kadar so sprejemljive z urbanističnega, krajinskega, okoljskega ali drugega relevantnega vidika.

(2) Večja kompleksna območja širitev, zaokrožitev in zgostitev se bodo urejala z OPPN.

34. člen

(razvoj dejavnosti po naseljih)

(1) V naselja se umešča različne dejavnosti, nemoteče za bivalno okolje, z namenom zagotovitve oskrbe prebivalstva, dviga kvalitete bivanja in zagotovitve novih delovnih mest v občini. Stanovanja in z njimi združljive dejavnosti se umeščajo v območja, ki so z namensko rabo predvidena za stanovanja in spremljajoče oziroma dopolnilne dejavnosti. V občini se zagotavljajo območja za različne oblike bivanja in sicer: večstanovanjski objekti, vrstne oziroma atrijske ter prosto stoječe hiše.

(2) Med posebne oblike stanovanj sodi dom starejših občanov, katerega lokacija omogoča morebitno širitev. Na južni strani doma za starejše na Fari se nahaja obstoječi sklop varovanih stanovanj. Sklop t.i. Upokojenskih blokov, ki se nahajajo na Strojnikovih travnikih, je treba obnoviti skladno z zahtevami gradnje objektov brez arhitekturnih ovir: izgradnja dvigal, preureditev notranjih in zunanjih skupnih površin ipd. Na območju se omogoča vzpostavitev dodatnih varovanih stanovanj, bodisi v novih stavbah, ali z rekonstrukcijo obstoječih.

(3) Na območju med Holmcem in Poljano se za potrebe vzpostavitve študijskih sistemov izobraževanja omogoči apartmajski način pozidave (tipa CC-SI-11300).

(4) V naseljih, oziroma delih naselij z vaškim značajem, se ohranja dejavnosti povezane s kmetijstvom in dopolnilnimi dejavnostmi na kmetiji, s poudarkom na turizmu ter tiste dejavnosti, ki za kmetijstvo in bivanje niso moteče. Mogoč je razvoj centralnih dejavnosti ter družbenih in oskrbnih dejavnosti: vrtec, šola, zdravstvena oskrba, trgovina, mirna obrt in storitve, kot dodatne dejavnosti znotraj bivalnega okolja.

(5) Oskrbne, storitvene, in družbene dejavnosti se usmerja v občinsko središče ali središča lokalnega pomena, kjer se jim zagotovi možnost dolgoročnega razvoja ter dobro dostopnost: ureja se javni potniški promet, kolesarske in peš poti ter zagotavlja zadostne parkirne površine. Kulturna dejavnost se prednostno razvija v okviru obstoječih območij za centralne dejavnosti. V vseh manjših naseljih se spodbuja razvoj oskrbnih dejavnosti.

(6) Proizvodne dejavnosti se umeščajo v obstoječe cone (Nicina, »TRO«, »LEK«) in predvidene gospodarske cone v mestu Prevalje in v območju »Lahovnikovo«.

(7) Območje sedanjega komunalnega odlagališča na Lokovici omogoča vzpostavitev energetskega sistema za rabo alternativnih virov, oziroma za dodatne sisteme v konceptu KOCEROD, kot prostorsko raztegnjen sistem med nekdanjim maloobmejnim prehodom Holmec in Poljano v navezavi z sosednjo čezmejno občino Pliberk (Bleiburg). Na območja za proizvodno dejavnost se umešča tiste dejavnosti, ki so med seboj združljive.

35. člen

(sanacija razpršene gradnje)

(1) Območja sanacij so opredeljena glede na tip razpršenosti, stopnjo degradacije in možnost sanacije. Za razpršeno gradnjo so bile prepoznane individualne hiše izven naselij, večino se jih je evidentiralo že v okviru sanacijskega PUP-a iz leta 1994.

(2) Večja kompleksna območja prenove so Stražišče, Lokovica, Leše in Dolga Brda, ki se bodo urejala s sanacijskim OPPN z namenom zaokrožitev stavbnih zemljišč in celostne komunalne ureditve območja. V okviru OPPN je treba skladno z zakonodajo pridobiti vsa pozitivna mnenja pristojnih nosilcev urejanja prostora.

36. člen

(ohranjanje območij razpršene poselitve)

(1) Območja razpršene poselitve v obliki celkov so značilna za hribovito zaledje. Pri določanju območij se upošteva oblika funkcionalnih območij poselitvenega vzorca in značilnosti oblikovanja grajenih struktur. Območja celkov se smiselno zaokrožuje na podlagi izhodišča, da se izboljša razmere za bivanje, delo ter opravljanje kmetijske oziroma gozdarske dejavnosti. Prenove in novogradnje se prilagajajo tradicionalnemu urbanističnemu in arhitekturnemu oblikovanju. Ohranja se obstoječo strukturo celka. Prenova naj izhaja iz ohranjanja avtohtonih značilnosti razmestitve objektov, oblikovanja objektov ter drugih elementov dediščine. Na teh območjih se spodbuja kmetijsko in gozdarsko dejavnost, z možnostjo razvoja dopolnilnih dejavnosti, tudi v povezavi s turistično ponudbo.

(2) Na območju razpršene poselitve se cestno infrastrukturo ureja v skladu s kategorizacijo cest. V primeru neurejenega dostopa na kategorizirano občinsko cesto, je investitor obvezan na lastne stroške urediti dostop do te ceste. Novogradnjam na območju celkov je potrebno zagotoviti priključitev na minimalno komunalno opremo.

37. člen

(izjemno umeščanje objektov in ureditev zunaj naselij)

(1) Izven naselij se izjemoma omogoči umestitev dejavnosti, ki niso združljive z dejavnostmi v naseljih ali narava dejavnosti zahteva lociranje na nepozidanem prostoru: rekreacijska območja, športna igrišča, adrenalinski parki, kopališča ter čebelnjaki, kozolci, staje za drobnico in konje, pomožni kmetijsko gozdarski objekti, lovski in planinski domovi, lovske opazovalnice, logarnice, objekti komunalne infrastrukture, žage, živinorejske farme in posebne oblike družbenih ali oskrbnih dejavnosti, kot so cerkev, ambulanta, sanatorij, spomeniki, razstave na prostem - forma viva ipd.

(2) Vsakokratne širitve stavbnih zemljišč se preveri z vidika urbanističnih, krajinskih, okoljskih in drugih zahtev. Posamični objekti v odprti krajini se gradijo le izjemoma, in sicer v primeru, ko gre za specifično namembnost, kar pa je treba utemeljiti z urbanistično in krajinsko presojo in utemeljitvijo, v katerih se natančno opredelita namembnost in oblikovanje objektov.

(3) Vse umestitve objektov in ureditev izven naselij se preveri in utemelji z vidika urbanističnih, krajinskih, okoljskih in drugih vidikov. Umeščanje objektov v prostor se optimizira z izvedbo omilitvenih ukrepov v smislu njihove namembnosti in njihovega arhitekturno-urbanističnega in krajinskega oblikovanja.

Usmeritve za razvoj v krajini

38. člen

(usmeritve za razvoj v krajini)

(1) Razvoj dejavnosti v krajini, poselitev in infrastrukturo se usmerja tako, da se:

·       ohranjajo naravne in kulturne prvine v krajini, ki so nosilke prepoznavnih značilnosti prostora;

·       razvijajo potenciali za primarne dejavnosti, s poudarkom na kmetijstvu in gozdarstvu, ki sta pomembna dejavnika ohranjanja kulturne krajine;

·       ohranja preplet različnih dejavnosti v krajini, zlasti z namenom omogočanja rekreacije na prostem in privlačnega odprtega prostora;

·       preprečujejo negativni posegi v prostor, ki bi spremenili kvalitetne prvine kulturne krajine;

·       preprečuje tveganje za naravne nesreče ter ohranja vodne vire;

·       zagotavlja pogoje za kvalitetno in varno bivalno okolje.

Usmeritve za prostorski razvoj dejavnosti, vezane na naravne vire

39. člen

(usmeritve za prostorski razvoj kmetijstva)

(1) Zasnova prostorskega razvoja kmetijstva izhaja iz razvrstitve kmetijskih zemljišč v občini na najboljša in druga kmetijska zemljišča. Ohranja se kmetijsko dejavnost na teh zemljiščih ter značilnega prepleta gozdne in kmetijske rabe v krajini.

(2) Spodbuja se tiste aktivnosti, ki so s kmetijsko dejavnostjo združljive, kot npr. sprehajanje, tek, kolesarjenje po obstoječih kolovoznih poteh.

(3) Novogradnje in obnove kmetijskih objektov morajo upoštevati avtohtone značilnosti oblikovanja glede razmerij tlorisnih, fasadnih in stavbnih mas ob uvajanju sodobnih arhitektonskih/oblikovalskih in izvajalskih praks in določil veljavne zakonodaje.

40. člen

(usmeritve za prostorski razvoj gozdarstva)

(1) Gozdove se ohranja, kot pomembni naravni vir, z namenom ohranitve njihovih temeljnih funkcij: proizvodna, ekološka in socialna.

(2) Na strmih pobočjih se gozdove varuje zaradi njihove varovalne funkcije. Ohranja se sklenjenost gozdnih površin in stabilnost gozdnih ekosistemov s poudarkom na ohranjanju biotske raznovrstnosti, še posebej na ekološko pomembnih območjih in območjih naravnih vrednot.

(3) Na območjih koridorjev ogroženih vrst in v območjih, ki omogočajo gensko povezanost njihovih populacij se ohranja gozdove, obvodne koridorje in druge krajinske elemente (gruče dreves in posamezna drevesa) v čim bolj naravnem stanju.

(4) Za omogočanje gospodarske rabe gozdov s poudarjeno lesno-proizvodno funkcijo se ohranjajo obstoječi dostopi do gozdnih zemljišč, pri čemer pa se odpiranje gozdov z gozdnimi cestami in vlakami vsakokratno preverja z vidika okoljske sprejemljivosti, tako z vidika ohranjanja vodnih virov, kot tudi varstva narave, stabilnosti tal itd.

(5) Gozdnogospodarski posegi se izvajajo tako, da se ohranja ugodno stanje vseh avtohtonih vrst v gozdnem ekosistemu.

(6) Ohranjati je potrebno površine gozdov z evidentiranimi ekološkimi in socialnimi funkcijami na prvi stopnji poudarjenosti.

(7) Posegi na površine zavarovanih varovalnih gozdov praviloma niso dopustni. Izjemoma se lahko izvajajo le na podlagi predhodno pridobljenega dovoljenja, ki ga izda pristojno ministrstvo.

41. člen

(usmeritve za prostorski razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti)

(1) Zasnova turizma in prostočasnih dejavnosti temelji na ponudbi železarske in kulturne dediščine ter na ohranjanju in trženju prepoznavnih značilnosti kulturne krajine.

(2) Razvoj turizma se razvija v okviru turističnih kmetij in drugih oblik dopolnilne dejavnosti na podeželju. Razvoj turizma se navezuje na prostorske potenciale programa občin »Pod Peco«.

(3) Zaradi zgodovinsko pogojenega razvoja dejavnosti v krajini je občina privlačna za razvoj dejavnosti kot so: planinarjenje, pohodništvo in gorsko kolesarjenje, kar se vključuje v turistično ponudbo, kot dopolnilno dejavnost na kmetiji.

(4) Kolesarski park na Jamnici se razvija kot dopolnilna dejavnost na kmetiji v okviru obstoječih poti. Pri urejanju teh poti je prepovedano zmanjševanje ali uničevanje habitata vrst gozdnega postavneža in črtastega medvedka ali poseganje v povirni del naravne vrednote Jamniški potok. Načrtovana umestitev nove povezave kolesarskega parka s Šentanelom, naj se izvede v sodelovanju investitorja in ZRSVN OE Maribor. Ta mora upoštevati omejitve na širšem območju rastišča divjega petelina.

(5) V okviru razvoja turizma in prostočasnih dejavnosti se obnavljajo, posodabljajo in dopolnjujejo ureditve in objekti za razvoj rekreacije (nogomet, košarka, tenis, kriket, odbojka, trim steza ipd.) in sicer na območjih z opredeljeno namensko rabo za te dejavnosti ter urejeno predpisano komunalno opremo.

42. člen

(usmeritve za prostorski razvoj upravljanja z vodami)

(1) Prostorski razvoj upošteva naravne procese, ki neposredno ogrožajo poselitev in druge rabe prostora ter človekove dejavnosti, kot omejitev pri načrtovanju, tako da se na poplavnih in erozijskih območjih ne načrtuje prostorskih ureditev in dejavnosti, ki posredno ali neposredno povečajo tveganje za te procese.

(2) Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen izjemoma, kot to določa zakon s področja upravljanja z vodami. Redno vzdrževanje vodotokov se usmerja k vzdrževanju vodnega režima ob uporabi sonaravnih ureditev obrežij in vodnih objektov, ki se redno obnavljajo na način, predpisan s področno zakonodajo.

(3) V obvodnih krajinah in mokrotnem svetu se varujejo naravna morfologija strug in obrežna vegetacija ter površinski vodni pojavi v celoti. Na vodotokih, v katerih so bili uničeni prvobitni naravni habitati ogroženih in zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst, naj se vzpostavijo nadomestni habitati. Pri urejanju vodotokov se oblikujejo naravno oblikovane struge in obrežja.

(4) Vode v občini se izkoriščajo v krajinske, oskrbne, gospodarske in turistično-rekreacijske namene. Pri večnamenski rabi voda se prednostno varuje kakovost voda ter krajinski in ekološki pomen. Pri urejanju in ohranjanju vodnega režima se upošteva naravno dinamiko in sonaravno urejanje odtočnega režima z ohranjanjem narave in retencijske sposobnosti prostora ter usmerjanjem rabe prostora, ki vpliva na spremembe odtočnega režima, izven teh območij. Meža in vse celinske vode, ki prečijo državno mejo, so vodotoki 1. reda, ostali so razvrščeni pod vodotoke 2. reda.

(5) Zagotavlja se kvalitetno in zadostno oskrbo s pitno vodo in varuje vse obstoječe in potencialno pomembne vodne vire ter spodbuja varčno in smotrno rabo pitne vode. Skrb za ohranjanje količin in kakovosti zajetih in ne zajetih vodnih virov vključuje nadzor nad uresničevanjem režimov vodovarstvenih območij, z urejanjem sistemov za odvajanje in čiščenje odpadnih voda. Načrtovanje prostorskih ureditev na območju voda in obvodnih zemljišč se zagotavlja tudi z varstvom naravnih vrednot in ohranjanjem biotske raznovrstnosti.

(6) Posegi na vodovarstvenih območjih so dopustni le ob doslednem upoštevanju omejitev in pogojev iz veljavnih državnih in občinskih predpisov o zavarovanju vodnih virov ter s soglasjem pristojnega organa.

Usmeritve za prostorski razvoj na posebnih območjih

43. člen

(usmeritve za ohranjanje prepoznavnosti)

(1) Prepoznavnost območja občine se zagotavlja z ohranjanjem obvodne krajine reke Meže ter hribovitega območja s celki. Za prepoznavnost je ključno ohranjene reliefnih oblik: morfologija struge Meže in njenih pritokov, razgiban relief, značilnosti predalpskega svet, členjene krajine s prepletom gozdne in kmetijske rabe in značilni vzorec razpršene poselitve (celki).

(2) Na dolinskem območju se ohranja ter v okviru turistične ponudbe predstavi kulturno dediščino (arheološka in etnološka dediščina).

(3) Na območju celkov se ohranja dediščinske objekte in značilne stanovanjske in gospodarske objekte z ohišnicami (sadovnjaki). Območja obstoječe razpršene poselitve se ohranja z obnavljanjem ali novogradnjo, ki bo ob uvajanju novodobnih arhitekturnih pristopov in materialov upoštevala značilnosti avtohtone arhitekture (dimenzije, proporci, poudarki ipd.).

44. člen

(usmeritve za varstvo kulturne dediščine)

(1) Prostorski razvoj v občini se usmerja tako, da se celostno ohranja kulturno dediščino ter značilno naselbinsko, krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo. Hkrati se dediščino vključuje v razvoj turizma ter objekte in območja dediščine ureja skladno z usmeritvami pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.

(2) Varstvo kulturne krajine se spodbuja skozi sistem prostorskega načrtovanje in ob ohranjanju tradicionalnih rab prostora. Urbanizacija na podeželju ne sme vplivati na kakovost in tipologijo naselbinske dediščine in kulturne krajine.

(3) Za potrebe prostorskega načrtovanja se varuje vplivno območje kulturne dediščine, ki je določeno z zgodovinskega, funkcionalnega in vizualnega vidika.

(4) Novi posegi v prostor naj se izogibajo arheološkim najdiščem. V robne dele najdišč in v najdišča znotraj poselitvenih območij je dovoljeno posegati pod pogojem, kadar ni možno najti drugih rešitev in le na osnovi rezultatov predhodnih arheoloških raziskav ter pozitivnega mnenja pristojne službe za ohranjanje kulturne dediščine. Pri gradnji zahtevnih objektov in objektov GJI se zagotovi arheološke raziskave na celotnem območju predvidenega posega in ne le na območju do sedaj prepoznane arheološke dediščine.

(5) Preprečuje se upadanje števila objektov kulturne dediščine zaradi slabega gospodarjenja z njimi in nelegalnih posegov v prostor (nelegalne rušitve). V okviru varstva stavbne dediščine se ohranja tlorisna in višinska zasnova, konstrukcijska zasnova in gradivo, oblikovanost zunanjosti, funkcionalna zasnova in razporeditev dejavnosti v notranjem in pripadajočem zunanjem prostoru, komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico, prostorski kontekst, pojavnost in vedute, ter celovitost dediščine v prostoru. Pri memorialni dediščini se varujejo: avtentičnost lokacije, materialna substanca in fizično pojavnost objekta, vsebinski prostorski kontekst območja z okolico (vedute).

45. člen

(usmeritve za ohranjanje naravnih kakovosti)

(1) Z naravnimi vrednotami se ravna tako, da se ne ogrozi njihov obstoj. Posegi in dejavnosti se na naravni vrednoti ne izvajajo, razen če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti za izvedbo posega ali opravljanje dejavnosti ter se pri tem, v sodelovanju s pristojno službo za varstvo narave, predvidi omilitvene ukrepe.

(2) Habitatni tipi se ohranjajo v ugodnem stanju tako, da se zagotavlja obstoječa ali povečana naravna razširjenost habitatnega tipa, raba, ki zagotavlja dolgoročno ohranitev obstoječega habitatnega tipa in tako, da se zagotavlja njihovo ugodno stanje, v skladu z varstvenimi cilji iz predpisov. Ohranja se varovane habitatne tipe, prav tako pa visokodebelne travniške sadovnjake, gozdne otoke, gruče in linije dreves, posamezna drevesa, obvodne pasove in zamočvirjena območja znotraj kulturne krajine ter suha negnojena travišča.

(3) Na ekološko pomembnem območju (EPO) se ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov zavarovanih rastlinskih ali živalskih vrst, in sicer tako, da se ohranja evidentirane lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatnih tipov, njihove specifične strukture ter naravne procese ali rabo. V primeru, da se posegom na EPO ni mogoče izogniti, se te načrtujejo tako, da je negativni vpliv čim manjši, ponovno pa se omogoči povezanost habitatov in populacij, če je bila ta z načrtovanim posegom ali dejavnostjo prekinjena. Na območje občine sega EPO Dolga Brda – Strojna (ID 44700) in Uršlja gora – Razbor (ID 43700).

(4) Na območju občine se nahaja posebno varstveno območje Natura 2000: Belški potok (SI3000140) in Grintovci (SI5000024) kjer se upoštevajo splošne varstvene usmeritve za območja Natura 2000.

46. člen

(vojna grobišča)

(1) Območja vojnih grobišč so evidentirana na Lešah in na Poljani in se urejajo skladno z resornimi predpisi.

47. člen

(območja varstva vodnih virov)

(1) Na območju občine so trije vodni viri, ki se varujejo na podlagi občinskih področnih predpisov.

(2) Osnovno varstvo vodnih virov se zagotovi na območjih varstvenih pasov z varstvenimi režimi. Na teh območjih se upoštevajo usmeritve:

·       uredi se odvajanje odpadne vode z dograditvijo kanalizacijskih sistemov in čiščenje odpadne vode na čistilni napravi;

·       na območjih, ki jih ni racionalno priključevati na kanalizacijski omrežje, se uredi individualne čistilne sisteme (nepropustne greznice, skupne ali individualne čistilne ali rastlinske ali biološke čistilne naprave), spodbuja se tudi zamenjava klasičnih nepretočnih greznic z naštetimi sistemi;

·       gnojnične jame in gnojišča se uredi brez iztoka in vodotesne ter se gnojevko odvaža na za to primerne površine;

·       kmetijska dejavnost v ožjem vodovarstvenem pasu se pri uporabi fitofarmacevtskih sredstev, mineralnih gnojil ter živalskih odpadkov omeji, zato bo ponekod potrebna prilagoditev tehnologij v kmetijstvu;

·       vodne vire se tudi drugače zaščiti pred onesnaženjem ter omejuje posege v skladu z upoštevanjem veljavnih predpisov. Za vsak poseg na vodni vir je treba predhodno pridobiti vodno soglasje.

(3) Zagotovi se sanacijo vodnih virov in okolja z izgradnjo čistilnih naprav na vodovarstvenih območjih. Potencialne nove vodne vire je treba raziskati in zakonsko zaščititi pred vsemi oblikami onesnaževanja.

48. člen

(območja sanacij razvrednotenj v krajini)

(1) Razvrednotena območja se sanira. Škodljivi posegi v prostor, opuščena območja in objekti, peskokopi oziroma kamnokopi, divja odlagališča odpadnega materiala ipd. se s kompleksnimi programi in prostorsko dokumentacijo (OPPN) vzpostavi v prvotno stanje oziroma se jim nameni nov program.

Območja infrastrukturnih ureditev

49. člen

(usmeritve za umeščanje GJI)

(1) Trase infrastrukturnih vodov se načrtujejo čim bolj racionalno, v obstoječih infrastrukturnih koridorjih, tako da je čim manj prizadeta enotnost večjih homogenih površin, površinski pokrov ter na način, da se prepreči motnje v vidnem dojemanju prostora.

(2) Oblikovanja brežin, objektov, protihrupnih ograj, zasaditve, ureditve vodotokov ob prometnicah se izvedejo ob upoštevanju krajinski značilnosti območij, preko katerih potekajo.

(3) Novi energetski in telekomunikacijski infrastrukturni vodi se na območju mesta Prevalje izvedejo podzemno, prav tako se podzemno izvedejo obstoječi vodi v naseljih, ki se preurejajo. Nadzemni vodi se ohranjajo ali na novo gradijo v primerih, ko za izvedbo podzemnih vodov ni prostorskih možnosti, če gre za poseg na arheološko najdišče ali območje ohranjanja narave in če se s predhodnimi raziskavami izkaže, da poseg v tla ni dovoljen.

Usmeritve za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja

50. člen

(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)

(1) V občini so opredeljene tri vrste ogroženosti zaradi naravnih nesreč: poplavna, erozijska in plazljiva območja. Na teh območjih se ne načrtuje prostorskih ureditev oziroma dejavnosti, ki slabšajo razmere oziroma povečajo tveganje za naravne nesreče.

(2) V občini so erozijska območja z nizko stopnjo ogroženosti (večji del občine). Na območjih nizke stopnje ogroženosti je treba zagotavljati, da se bodo prostorske ureditve in posamični posegi v prostor načrtovali in izvajali ob upoštevanju običajnih proti erozijskih ukrepov. V primerih, ko je gradnja na teh območjih neizogibna, je obvezna zagotovitev strokovnih presoj in tehničnih rešitev, ki bodo zagotavljale stabilnost tal v skladu z resornimi zakonskimi določili.

(3) V zemljišče se ne sme posegati tako, da bi se zaradi tega sproščalo gibanje hribin ali bi se drugače ogrozila stabilnost zemljišča. Ne sme se posegati:

·       z zadrževanjem voda, predvsem z gradnjo teras in drugimi posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč;

·       s posegi, ki bi lahko povzročili dodatno zamakanje zemljišča in dvig podzemne vode;

·       z izvajanjem zemeljskih del, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča;

·       s krčenjem in večjo obnovo gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje plazenje zemljišč.

(4) Za zaklanjanje prebivalstva se gradijo zaklonišča po predpisih, ki urejajo normative za zaklonišča, zaklonilnike in druge zaščitne objekte.

(5) Pogoji in omejitve za izvajanje dejavnosti ali poseganja v prostor na erozijskih in plazljivih območjih, se podrobneje določijo v soglasju, ki ga izda pristojni organ za upravljanje in varstvo voda, na podlagi podrobnejše geološke oz. hidrogeološke analize oz. elaborata.

(6) Na poplavnem območju so prepovedane gradnje in posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Na vseh območjih poplav gradnja kleti ni dopustna.

6.1 Poseganje na poplavna območja je dopustno izjemoma, v skladu s predpisom, ki obravnava to področje in ob pridobitvi soglasja, ki ga izda pristojni organ za upravljanje in varstvo voda.

6.2 Na drugih območjih občine naj se pri načrtovanju objektov, ki so pod nivojem zemlje preveri gibanje nivoja podtalne vode.

(7) Vse zelene in druge javne odprte površine se urejajo tako, da je v primeru naravnih ali drugih nesreč mogoča njihova uporaba za potrebe zaščite in reševanja.

(8) Na območju tveganj zaradi industrijskih nesreč se prostorske ureditve načrtuje tako, da se preprečujejo verižne nesreče, da se zmanjšuje ali zadržuje prenos začetih izrednih dogodkov in se omogoči uspešno ukrepanje v okviru zaščite in reševanja z zagotavljanjem ustreznih odmikov med dejavnostmi oziroma objekti.

(9) Za primer naravnih in drugih nesreč se zagotavljajo površine za pokop večjega števila ljudi, kadavrov, za odlaganje ruševin, območja za evakuacijo prebivalstva, za heliporte in lokacije za sprejem mednarodne pomoči.

(10) Na območju občine bodo v okviru usmeritev za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami zaščiteni tisti viri pitne vode, ki so pomembni za oskrbo v spremenjenih razmerah.

(11) Pri načrtovanju prostorskega razvoja naselij se ne posega na območja, ki so potencialno ogrožena zaradi nesreč z nevarnimi snovmi.

51. člen

(varstvo pred požarom)

(1) Pri urejanju prostora in pri graditvi objektov se upošteva prostorske, gradbene in druge tehnične predpise, ki urejajo varstvo pred požarom ter požarna tveganja, ki so povezana:

·       s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov;

·       z vplivi obstoječih in novih industrijskih objektov in tehnoloških procesov ter

·       z možnostjo širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji.

Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč

52. člen

(usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč)

(1) V izvedbenem delu tega akta so določena območja naslednjih namenskih rab zemljišč (v nadaljnjem besedilu ONR): stavbna zemljišča, kmetijska zemljišča, gozdna zemljišča, vodna zemljišča in druga zemljišča.

(2) Stavbna zemljišča so določena na podlagi prikaza teh zemljišč v predhodnem planskem aktu in odpiranja novih zemljišč, ki izhajajo iz potrebe po teh zemljiščih ter ob predhodni strokovni presoji v okviru priprave OPN.

(3) Najboljša in druga kmetijska zemljišča so določena na podlagi prikaza teh zemljišč v predhodnem planskem aktu ter ob upoštevanju dejanske rabe (MKGP, 2008).

(4) Gozdna zemljišča so določena na podlagi prikaza teh zemljišč v predhodnem planskem aktu in podatka Zavoda za gozdove (2008).

(5) Vodna zemljišča so določena na podlagi prikaza teh zemljišč v predhodnem planskem aktu, digitalnih topografskih podatkov (DTK 5, 2005) in DOF.

(6) Območja poplav so določena na podlagi karte poplavne ogroženosti. Analiza je bila pripravljena kot strokovna podlaga v postopku priprave OPN, oziroma se v fazi priprave OPPN pridobijo detajlnejše usmeritve. Za potrebe projektov za gradbeno dovoljenje izven območij OPPN na območjih, ki so znotraj območij varovanih pasov vodnih in priobalnih zemljišč, oziroma znotraj ogroženih območij, evidentiranih v analizi kot strokovni podlagi OPN, je potrebno pridobiti upravna dovoljenja na podlagi podzakonskih aktov. S tem namenom je Občina pridobila tudi strokovno podlago »Meža-presoja spremenjene meje priobalnega zemljišča na Prevaljah (VGP Drava, št. 99/09-AS).

(7) Druga zemljišča so določena na podlagi prikaza teh zemljišč v predhodnem planskem aktu, digitalnih topografskih podatkov (DTK, GURS, 2005), dejanskega stanja in ob upoštevanju smernic nosilcev urejanja prostora.

Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev

53. člen

(usmeritve za določitev PIP)

(1) PIP določajo pogoje za načrtovanje posegov v prostor glede namembnosti, lege, velikosti, oblikovanja, parcelacije, priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varovanja zdravja ljudi.

III.    Izvedbeni del

54. člen

(splošne določbe)

(1) Izvedbeni del OPN določa prostorske izvedbene pogoje za posamezna območja podrobnejše namenske rabe in za posamezne enote urejanja prostora.

(2) Izvedbeni del OPN prav tako določa dopustno rabo za posamezna območja namenske rabe in za posamezne enote urejanja prostora.

Enote urejanja, namenska raba in dopustna izraba prostora

55. člen

 (splošna določila o enotah urejanja prostora)

(1) Območje občine se deli na EUP, za katere so določeni pogoji za urejanje:

1.1   posameznih naselij oz. njihovih delov, kadar se naselje glede na tipologijo gradnje in razvoj dejavnosti deli na več enot;

1.2.  posameznih zaključenih območij razpršene poselitve in območij za razvoj turizma;

1.3   območja stavbnih zemljišč izven naselij - površine gospodarske javne infrastrukture, zelene površine;

1.4   območja kmetijskih, gozdnih, vodnih in drugih zemljišč.

(2) Za posamezno EUP veljajo:

2.1.  splošni PIP za urejanje prostora, ki so navedeni v tem odloku;

2.2.  PIP, ki so opredeljeni za posamezne vrste namenskih rab.

(3) Preglednice vsebujejo: naziv EUP, na katerega se nanašajo, oznako EUP, podrobnejšo namensko rabo prostora, tipologijo pozidave ter način urejanja.

56. člen

(stopnja natančnosti mej)

(1) Meje enot urejanja prostora so določene na podlagi katastrskih, topografskih in digitalnih orto-foto načrtov različnih meril in prikazane na digitalnem katastrskem načrtu v merilu 1:5000. Drugi grafični prikazi so pripravljeni na podlagi podatkov o prikazu stanja v prostoru, katerih položajna natančnost je različna in katerih meje se lahko v določenih primerih razlikujejo od dejanskega stanja v naravi.

(2) Položajna natančnost mej EUP in NRP je enaka položajni natančnosti digitalnega katastrskega načrta, v kolikor meja sovpada s parcelno mejo. V kolikor meje NRP ne sovpadajo s parcelno mejo, je položajna natančnost meje odvisna od razlik med položajno natančnostjo topografskih in digitalnih orto-foto načrtov in digitalnem katastrskem načrtu na območju obravnavane meje.

(3) V primerih, ko zaradi neusklajene ali neprimerne položajne natančnosti različnih podatkov meje, prikazane v tem aktu, odstopajo od dejanskega stanja v naravi in s tem ne omogočajo izvedbe gradnje v skladu s tem aktom, je potrebna interpretacija natančnosti digitalnega katastrskega načrta v odnosu na uporabljene topografske podatke. Interpretacijo poda občinska služba, pristojna za urejanje prostora s katero se nedvoumno dokaže usklajenost načrtovane gradnje s tem prostorskim aktom in stanjem v prostoru.

(4) V primerih, ko zaradi neusklajene ali neprimerne položajne natančnosti različnih podatkov meje, prikazane v tem aktu, odstopajo od dejanskega stanja v naravi, je praviloma potrebno v postopku določitve gradbene  parcele objekta izvesti postopek ureditve meje ali drug predpisan geodetski postopek, s katerim se nedvoumno izkaže usklajenost načrtovane gradnje s tem prostorskim aktom in stanjem v prostoru.

57. člen

(splošna določila o namenski rabi pros tora)

(1) Območja stavbnih zemljišč

(2) Območja kmetijskih zemljišč:

(3) Območja gozdnih zemljišč:

(4) Območja voda:

(5) Območja drugih zemljišč:

(6) Preglednica enot urejanja prostora je v PRILOGI 1 tega odloka.

Splošni prostorski izvedbeni pogoji

58. člen

(splošna določila)

(1) Splošni prostorsko izvedbeni pogoji veljajo za vse EUP, razen če posebni PIP ne določajo drugače.

59. člen

(splošni PIP glede gradnje, postavitve in oblikovanja nezahtevnih in enostavnih objektov)

(1) Vrste dopustnih nezahtevnih in enostavnih objektov so opredeljene v PRILOGI 2, po posameznih namenskih rabah. Dopustna velikost enostavnih in nezahtevnih objektov je določena v veljavnem predpisu, ki ureja razvrščanje objektov glede na zahtevnost gradnje (Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje, Ur. list RS št. 18/13, 24/13, 26/13).

1.1. Njihova gradnja je dopustna, če ni v podrobnejših PIP drugače opredeljeno.

(2) Gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov so dopustne, če niso v nasprotju s področnimi predpisi.

2.1 Za gradnje, ki posegajo na območja varstvenih režimov, razvidnih iz Prikaza stanja prostora, je pred gradnjo potrebno pridobiti pogoje in soglasje pristojne službe.

(3) Gradnja majhnih stavb je možna na parceli namenjeni gradnji, pod pogojem, da ni presežen s tem odlokom določen FZ.

(4) Pri večstanovanjskih objektih (tri in več stanovanj) nezahtevni in enostavni objekti niso dopustni kot posamični objekti, ampak le kot skupna ureditev za potrebe celotnega objekta.

(5) Pri ograjevanju stavbnih zemljišč/parcel se mora upoštevati tip, material in višino ograj, kot je značilen za zadevno EUP. Najvišja dopustna višina ograj (razen za varovalne ograje) znaša 1,8 m. Zidovi (ne glede na material) niso dovoljeni, razen če so oblikovani integralno kot del objekta in je bilo zanje pridobljeno gradbeno dovoljenje po določilih za manj-zahtevne ali zahtevne objekte;

5.1   Ograje (ne glede na zahtevnost), ki mejijo na kategorizirano cesto, ne smejo posegati v polje preglednosti in se lahko postavijo le na podlagi soglasja upravljavca prometne infrastrukture.

(6)Objekti za oglaševanje se urejajo celovito, na podlagi predhodno izdelanih strokovnih podlag ter ob pridobitvi pozitivnega mnenja občinskega upravnega organa, pristojnega za prostor.

(7) Gradnja pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov je možna v skladu s PRILOGO 2 tega odloka.

Na kmetijskem zemljišču je gradnja pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov, ki se štejejo za stavbe v skladu z veljavno uredbo o razvrščanje objektov glede na zahtevnost, dovoljena če ima investitor v lasti in obdelavi najmanj 0,5 ha kmetijskih zemljišč, skupna površina stavb pa ne sme presegati 1% površine kmetijskih zemljišč. To določilo ne velja za postavitev rastlinjakov.

(8) Ne glede na določilo 7. alineje tega člena pa lahko investitor, ki ima v lasti in obdelavi manj kot 0,5 ha kmetijskih zemljišč, postavi na kmetijskem zemljišču pritlično enoetažno kmečko lopo površine do 12 m².

60. člen

(splošni PIP o vrstah posegov)

(1) Namembnost območja EUP je določena z dopustnimi dejavnostmi na posameznih območjih PNR. Za vsa vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave obstoječih objektov veljajo enaki pogoji za oblikovanje objektov kot za novogradnje.

(2) Na celotnem območju, ki se ureja s tem OPN, so dopustne naslednje vrste posegov:

2.1   Dozidave in nadzidave obstoječih stavb se dovolijo v tlorisni velikosti do 50 % BTP osnovnega objekta in sicer na tistih območjih stavbnih zemljišč, kjer je to skladno s pogoji glede lege in odmikov ter z drugimi pogoji, podanimi za posamezno podrobnejšo namensko rabo.

Dozidava ali nadzidava večja, od 50% obstoječe BTP oziroma dozidava ali nadzidava z drugo namembnostjo, kakor jo ima osnovni objekt, pomeni novogradnjo objekta;

2.1.1     pri vzdrževalnih delih, rekonstrukcijah, dozidavah in nadzidavah objektov krajevno značilne arhitekture je treba ohranjati ornamente, značilne gradbene materiale, detajle, razporeditev odprtin in njihova razmerja ter naklon strešin;

2.1.2. za obstoječe zakonito grajene objekte se dovoli vzdrževalna dela, rekonstrukcije ter odstranitev objektov;

2.1.3. za objekte, za katere veljajo pogoji varovanja kulturne dediščine, se gradnja načrtuje in izvaja s sodelovanjem pooblaščene organizacije za varstvo kulturne dediščine.

2.2   Spremembe namembnosti v takšni meri, da se ne spreminja pretežne namembnosti območja.

2.3   Postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov, v kolikor so v skladu z namensko rabo in s PRILOGO 2.

2.4   Začasne ureditve za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(3) Dovoljeno je odstopanje namembnosti posameznega objekta od predpisane namembnosti za posamezno območje, če ima obstoječi objekt tako namembnost določeno z veljavnim gradbenim dovoljenjem. Obstoječe dejavnosti se lahko izjemoma širijo, vendar samo, kadar ne povzročajo negativnih vplivov na okolje.

(4) Dozidave, nadzidave in spremembe namembnosti iz nezahtevnih in enostavnih objektov v stanovanjske in v nestanovanjske stavbe niso dovoljene.

(5) Na vseh območjih je dovoljena gradnja objektov, vodov in naprav vodovodnega, kanalizacijskega, distribucijskega plinovodnega, toplovodnega, podzemnega elektroenergetskega omrežja, podzemnega omrežja široko pasovnih povezav ter omrežja javne razsvetljave, če to ni v nasprotju z drugimi predpisi.

(6) Na vseh območjih se dovoli gradnja MHE v kolikor se dokaže, da je poseg v prostor sprejemljiv z okoljskega, kulturno in naravovarstvenega, ekološkega, energetskega in kmetijskega področja (ustrezna strokovna podlaga, potrjena s strani pristojnih upravljavcev prostora). V primeru gradnje MHE na kmetijskih zemljiščih pa je izdaja dovoljenja za poseg v prostor možna le po predhodni spremembi namenske rabe zemljišč po postopku, kot je določen v veljavni zakonodaji s področja prostorskega načrtovanja.

(7) Na območjih, za katere se pripravi OPPN, so pred sprejemom OPPN na obstoječih gradbenih parcelah dopustni naslednji posegi:

·       vzdrževalna dela na obstoječih objektih ter rekonstrukcije, dozidave in nadzidave obstoječih objektov;

·       gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov na obstoječih gradbenih parcelah za lastne potrebe in postavitev začasnih objektov, ograj in objektov za oglaševanje;

·       sprememba namembnosti obstoječih objektov v skladu z namensko rabo zemljišča;

·       odstranitve obstoječih objektov;

·       gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitve GJI ter drugih omrežij in objektov v javni rabi, ki niso v nasprotju z načrtovanimi gradnjami v OPPN;

·       gradnja objektov in naprav za potrebe obrambe in zaščite ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Vsi navedeni posegi morajo upoštevati splošne in posebne PIP, ki veljajo za namensko rabo na območju OPPN.

(8) Do izvedbe OPPN, so na območju sanacije odprtih kopov dovoljena le vzdrževalna dela, ni pa mogoča gradnja enostavnih, nezahtevnih, manj zahtevnih ali zahtevnih objektov, razen GJD in GJI.

(9) Na območjih razpršene gradnje se upošteva določila 96. člena tega odloka.

61. člen

(splošni PIP o legi objektov)

(1) Odmik posega v prostor od parcelnih mej je predpisan tako, da ni motena sosednja posest in je možno nemoteno vzdrževanje in raba objektov v okviru stavbnega zemljišča zadevnega objekta.

(2) Odmiki objekta od mej sosednjih zemljišč:

2.1     stavbe (nad in pod terenom), če ni z regulacijskimi črtami ali z gradbeno črto obstoječih objektov določeno drugače, razen v primeru gradnje v nizu, od meje sosednjih zemljiščih s svojimi najbolj izpostavljenimi točkami ne smejo biti  bližje kot 4,0 m, enostavni in nezahtevni objekti, ki predstavljajo stavbe pa ne bližje kot 2,0 m, ostali enostavni in nezahtevni objekti pa ne bližje kot 1,0 m. Ograjo je dopustno postaviti največ do meje zemljiške parcele, na kateri se gradi, vendar tako, da se z gradnjo ne posega na sosednje zemljišče. Med sosedska ograja, ki označuje potek meje, se lahko gradi na meji, če se lastniki zemljišč, ki jih razmejuje, o tem pisno sporazumejo.

2.2     stavbe (nad in pod terenom), če ni z regulacijskimi črtami ali z gradbeno črto obstoječih objektov določeno drugače, od meje javnih prometnic s svojimi najbolj izpostavljenimi točkami ne smejo biti bližje kot 6,00 m;

2.3     objekte GJI je dovoljeno graditi do meje sosednjih zemljiščih, vendar tako, da z gradbenimi deli ne posegajo v njih;

2.4 odmike objektov je dovoljeno zmanjšati od predpisanih, če zmanjšani odmik ne ruši oziroma posega z OPN ali OPPN vzpostavljenega oz. predpisanega prostorskega reda (gradbena meja, gradbena linija, regulacijska linija), ne povzroča prekomernega negativnega vpliva na zemljišča, omogoča požarno varnost ter vzdrževanje stavbe in z zmanjšanim odmikom pisno soglaša(jo)lastnik(i) vseh sosednjih parcel in vsi pristojni soglasodajalci.

(3) Dovoljeni odmik novih objektov od obstoječih stavb mora zagotoviti najmanj izpolnjevanje minimalnih svetlobno-tehničnih, požarno-varnostnih, sanitarnih in drugih pogojev ter da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru stavbnega zemljišča.

(4) Gradnja objekta je dovoljena tudi na mestu prej zakonito odstranjenega, manj zahtevnega ali zahtevnega objekta, ki je imel veljavno gradbeno oz. uporabno dovoljenje in čigar odmiki od sosednjih zemljišč so bili manjši, pod pogojem, da se objektu ne bo spreminjala njegova namembnost in se objekt ne bo povečal.

(5) Rekonstrukcija zakonito zgrajenega objekta, čigar odmiki od sosednjih zemljišč so manjši od predpisanih, je dovoljena pod pogojem, da se objektu ne bo spreminjala njegova namembnost in se objekt ne bo povečal.

62. člen

(bližina gozda)

(1) V kolikor stavbno zemljišče meji na gozd (v obliki v OPN zarisane osnovne namenske rabe), je potrebno objekt odmakniti od gozdnega roba za višino dreves, oziroma višino robnega gozdnega sestoja tako, da se prepreči škoda na objektih in je omogočen neoviran dostop do gozdnega zaledja. V kolikor je odmik manjši  za škodo odgovarja investitor gradbenega posega.

(2) V postopkih iz prvega odstavka tega člena, ki za predmetne gradnje ali ureditve zahtevajo pridobitev gradbenega dovoljenja, je soglasodajavec pristojna služba za upravljanje z gozdovi.

63. člen

(zmogljivost objektov)

(1) Enostanovanjske stavbe (CC-SI-111) na območjih PNR SSe, SSvd, SSm, SK, A, SP in CU je možno graditi na stavbnih zemljiščih vseh EUP ne glede na način gradnje (novogradnja, dograditev, rekonstrukcija ali gradnja po odstranitvi nekega drugega objekta) v skladu s predpisanimi faktorji (zazidanosti, izrabe, DOBP) ter ob upoštevanju splošnih in posebnih pogojev tega odloka oziroma veljavne zakonodaje.

(2) Dvostanovanjske stavbe (CC-SI-11210) na območjih PNR SSe, SSvd, SSm, SK, A in CU je možno graditi na stavbnih zemljiščih vseh EUP ne glede na način gradnje (novogradnja, dograditev, rekonstrukcija ali gradnja po odstranitvi nekega drugega objekta) v skladu s predpisanimi faktorji (zazidanosti, izrabe, DOBP) ter ob upoštevanju splošnih in posebnih pogojev tega odloka oziroma veljavne zakonodaje.

(3) Na območju mesta Prevalje je mogoča odstranitev, rekonstrukcija, dozidava ali novogradnja večstanovanjskih stavb (CC-SI-112) in nestanovanjskih stavb (CC-SI-12) pod pogojem, da so upoštevani pogoji za posamezno PNR, da je zagotovljeno število parkirnih mest v skladu z določili 71. člena odloka ter tako, da se zagotavlja osončenost sosednjih stavbnih zemljišč oziroma objektov na njih in ob zagotavljanju opremljenosti z dvigali, kot to določa zakonodaja.

64. člen

(splošni PIP o oblikovanju objektov)

(1) Objekti in prostorske ureditve se prilagodijo objektom in ureditvam v EUP po stavbnih volumnih, višini in regulacijskih črtah, naklonu streh in smereh slemen, barvi in teksturi streh in fasad, ureditvam odprtega bivalnega prostora in drugim kakovostnim značilnostim prostora.

(2) Dopustne so kritine temnih barv opečne, sive, grafitno sive, rjave, črne. Na območjih tradicionalne tipologije gradnje (A, SK) so dopustne lesene, betonske, opečne in opeki podobne kritine. Kritine ne smejo biti svetleče oz. trajno bleščeče. Slemenitev obvezno poteka vzporedno z daljšo stranico objekta.

(3) Osvetlitev mansard je dopustna s terasami, frčadami in drugimi oblikami odpiranja strešin, ki ne smejo biti višje od osnovne strehe in se na posamezni strehi poenoteno oblikujejo. Na strešinah je možna, pod določili resorne zakonodaje, namestitev sončnih sprejemnikov, ki ne smejo presegati slemena streh in imajo enak naklon kot streha. Slemenitev dvokapnih streh praviloma poteka vzporedno s plastnicami nagnjenega terena, razen kadar je prevladujoč vzorec smer slemena prečno na plastnice.

(4) Fasade: pri oblikovanju fasad se upošteva kakovostne oz. prevladujoče okoliške objekte v EUP glede oblikovanja arhitekturnih elementov na fasadi, kot so členitev fasad, okna, slopi oz. stebri, nadstreški, balkoni.

(5) Barve fasad: ni dopustna uporaba signalnih/ fluorescentnih barv. Odgovorni projektant je dolžan barvno uskladiti posamezne elemente fasade, strehe in stavbnega pohištva.

65. člen

(splošni PIP o parcelacijah)

(1) Za kmetije in kmetijske objekte se velikost gradbene parcele določi ob upoštevanju velikosti, potreb po modernizaciji, lege in medsebojne razporeditve objektov, potrebnega manipulativnega prostora (tudi dostop, parkirišča, manipulacijski prostor za tovorna vozila, drugo mehanizacijo in za deponije).

(2) Za večstanovanjske stavbe se velikost gradbene parcele določi ob upoštevanju velikosti, prostorskih potreb, lege in medsebojne razporeditve objektov, potrebnega manipulativnega prostora: tudi dostop, parkirišča, manipulacijski prostor za tovorna vozila, zbiranje odpadkov oziroma ekološke otoke.

(3) Nove prostostoječe eno ali dvostanovanjske stavbe morajo imeti površino parcele za gradnjo najmanj 350m².

(4) Za proizvodne objekte in delavnice se velikost parcele določi ob upoštevanju velikosti, potreb po modernizaciji, lege in medsebojne razporeditve objektov, potrebnega manipulativnega prostora (tudi dostop, parkirišča, manipulacijski prostor za tovorna vozila, drugo mehanizacijo in za deponije).

(5) Za objekte terciarnih dejavnosti se velikost parcele, določi ob upoštevanju velikosti, prostorskih potreb, lege in medsebojne razporeditve objektov, potrebnega manipulativnega prostora (tudi dostop, parkirišča, manipulacijski prostor za tovorna vozila, drugo mehanizacijo in zbiranje odpadkov).

(6) Parcelo objekta je potrebno pred izdajo gradbenega dovoljenja vzpostaviti kot praviloma eno oziroma več celih gradbenih parcel. Parcela objekta mora biti v celoti vključena v območje stavbnih zemljišč.

(7) Delitev gradbenih parcel za oblikovanje novih stavbnih zemljišč je dopustna pod pogojem, da se nove parcele oblikujejo na podlagi določil tega odloka in da imajo vse parcele zagotovljen dovoz in dostop do javne ceste.

(8) Delitev stavbnih zemljišč, ki predstavljajo parcele obstoječih objektov (zazidana stavbna zemljišča) je dovoljena le v primeru, če novo stavbno zemljišče obstoječega objekta ustreza pogojem za velikost in oblikovanje stavbnega zemljišča obstoječega objekta v skladu z določili tega odloka.

(9) Obstoječim večstanovanjskim objektom, se gradbena parcela določi na podlagi obstoječih veljavnih upravnih dokumentacij/dovoljenj za njihovo gradnjo. Če ta ne obstajajo, oziroma stavbno zemljišče v njih ni bila določeno, se gradbena parcela določi v okviru dejansko razpoložljivih stavbnih zemljišč, katerih površine ni dovoljeno zmanjševati oziroma s parcelacijo odtujiti.

(10) Ne glede na zgoraj navedena določila, je delitev parcel možna za potrebe gradnje gospodarske javne infrastrukture, v skladu z zahtevami izgradnje javnega infrastrukturnega objekta, kamor pa ne sodijo hišni priključki za zagotavljanje komunalne opremljenosti posameznih (samostojnih ali povezanih) stavbnih zemljišč.

66. člen

(dostop brez ovir)

(1) Objekti in površine v javni rabi se načrtujejo brez grajenih in komunikacijskih ovir, tako da bo omogočen neoviran dostop funkcionalno oviranim osebam.

(2) Pri določanju kote pritličja objektov na meji z javnim prostorom se zagotovi, da se objekt s pritličjem navezuje na koto opredeljenega javnega prostora v skladu z zahtevami predpisa za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov  v javni rabi ter večstanovanjskih stavb.

67. člen

(oblikovanje okolice objektov, zasaditve in urejanje odprtih površin)

(1) Na vseh območjih se ohranja čim več avtohtone vegetacije, pri novih zasaditvah pa se uporabljajo prvenstveno avtohtone drevesne in grmovne vrste listavcev. Nove zasaditve dreves iglavcev (razen pa-cipres) na javnih površinah v urbanih območjih zaradi nizkih korenin niso dovoljene. Nove zasaditve ne smejo ovirati prometne varnosti oziroma preglednosti. V okolici objektov v javni rabi in na območjih stanovanj je prepovedano uporabljati vrste rastlin, ki imajo strupene plodove ali druge dele.

(2) Višinske razlike med zemljišči je potrebno v čim večji meri prilagajati s travnatimi brežinami v naravnem naklonu.

(3) Oporni zidovi so dopustni le do višine 1,5 m, ko niso možna drugačna zavarovanja brežin. Oporni zidovi višji od 1,5 m so dovoljeni le izjemoma, ko ni možno drugačno zavarovanje brežin v skladu s mnenjem geomehanika ter na podlagi ustrezne projektne dokumentacije. Višina opornih zidov ni omejena  pri ureditvah gospodarske javne infrastrukture in vodno gospodarskih ureditvah ter pri preprečevanju in odpravljanju posledic naravnih in drugih nesreč.

(4) Oporni zidovi se ozelenijo, razen v primerih, ko to tehnično ni izvedljivo ali, ko je to v nasprotju z oblikovalskimi pristopi. Obvezna je usklajenost oblikovanja javnih tlakovanih površin in raba materialov z arhitekturo robnih objektov, obstoječo urbano opremo in drugimi zunanjimi ureditvami. Ni dopustna uporaba barvno agresivnih in drsečih materialov.

(5) Na območju naselij se drevesna vegetacija v čim večji meri ohranja. Obvezni osni odmik podzemnih komunalnih vodov od debla drevesa je najmanj 2,00 m, če ni s posebnim predpisom drugače določeno.

(6) Dostopne poti in funkcionalne površine se prilagajajo terenu tako, da je treba urediti čim manj vkopov in nasipov ter drugih vidno izpostavljenih posegov.

(7) Urejanje zelenih površin in krajinskih ureditev v sklopu drugih namenskih rab mora upoštevati značilnosti terena, rastiščne pogoje, osončenost, oblikovno skladnost z okolico, programsko usklajenost glede na skupine uporabnikov prostora, zahteve iz predpisov in standardov, ki urejajo izbor materialov, rastlin, načine izvedbe zunanje ureditve ipd.

68. člen

(pogoji za oblikovanje urbane opreme)

(1) Obvezno je enotno oblikovanje urbane opreme in objektov, s katerimi se opremljajo odprte bivalne površine.

1.1   Lociranje le-teh je predpisano tako, da ne ovirajo funkcionalno oviranih oseb ter vzdrževanja infrastrukturnega omrežja.

(2) Umeščanje spominskih obeležij, turističnih in reklamnih oznak mora bit izvedeno na način, da se z njimi vsebinsko in oblikovno dopolnjuje javni prostor, le-tega vizualno ne degradira, ne zastirajo značilni pogledi in ne ovira promet ter vzdrževanja infrastrukturnih naprav.

1.1.    Prometna, okoljska, energetska in komunikacijska infrastruktura

69. člen

(splošni PIP o gradnji  GJI in GJD ter priključevanju objektov na GJI in GJD)

(1) Vsa GJI in GJD se sme načrtovati, graditi, uporabljati in vzdrževati v skladu z veljavnimi predpisi in tehničnimi normativi na vseh območjih.

(2) Vsi posegi na GJI ter vsi posegi, ki se nahajajo v varovalnem pasu GJI se izvajajo le s soglasjem upravljavca posamezne GJI.

(3) Komunalne vode je treba v čim večji meri združiti v isto traso z upoštevanjem tehničnih normativov.

(4) Vode GJI na urbanih območjih ter na območjih varstva kulturne dediščine, je treba izvesti podzemno.

(5) Objekte je potrebno priključiti na sisteme za oskrbo s pitno vodo, odvajanje odpadne vode, elektroenergetsko omrežje ter zagotoviti dostop do javne ceste. Če nestanovanjski objekt ne potrebuje vse navedene komunalne opreme, se le ta določi v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja glede na namen objekta.

70. člen

(splošni PIP za gradnjo in urejanje cestnega omrežja)

(1)Gradnja in vzdrževanje prometne infrastrukture zavezuje skladnost z zakonskimi določili in veljavnimi predpisi s področja prometa.

(2) Dovoze in priključke na cestno mrežo je obvezno urediti tako, da bo zagotovljena zadostna preglednost in varnost v prometu. Za vse nove ureditve in posege, je treba pridobiti soglasje in dovoljenje upravljavca cest. Na javno cesto je dovoljena priključitev več objektov s skupnim priključkom.

(3) V naseljih je treba ob cestah izvesti hodnike za pešce s poglobitvijo robnikov in javno razsvetljavo. Pri osvetljevanju javnih prometnih in neprometnih površin je treba upoštevati veljavne predpise s tega področja, s poudarkom na energetski učinkovitosti in omejitvah glede svetlobnega onesnaževanja.

(4) Glavne ceste na območju naselij se izvedejo, razen kjer to fizično ni izvedljivo, v profilu: vozišče 2 x 3,25 m z dodatnimi zavijalnimi pasovi 1 x 3,00 m, robni pas 2 x 0,25 m, varovalni pas 0,50 m.

(5) Dimenzioniranje lokalnih javnih prometnih površin mora upoštevati veljavne predpise o projektiranju cest.

(6) Glede na prostorske možnosti oz. če je to tehnično izvedljivo, se uredi hodnike za pešce širine 1,50 m in kolesarske steze 2 x 1,50 m.

(7) Istočasno se vzdolž obstoječih prometnic povsod, kjer prostorske možnosti to dopuščajo, umeščajo najmanj enoredni drevoredi in sicer na osni razdalji najmanj 6,00 m tako, da pri tem ne posegajo v določila 71. člena glede gradnje parkirnih mest.

(8) Vsa predvidena prečkanja državne in lokalne cestne infrastrukture oziroma (GJD) se izvede s podbijanjem oz. podvrtanjem vozišča. Prečni prekop cest ni dovoljen. V primeru, da podbijanje oz. podvrtanje cestnega telesa ni izvedljivo, mora investitor za izvedbo prečnega prekopa pridobiti soglasje upravljavca ceste pred izvajanjem kakršnih koli terenskih del, povezanih s predvidenim prekopom.

(9) Instalacije v cestnem telesu se izvedejo kot napeljave v posebnih ceveh, ki omogočajo popravila in obnovo brez ponovnih posegov v cestno telo.

(10) Na delu trase, kjer se predvidi prečno križanje cestnega telesa s podvrtanjem oz. podbitjem, je investitor oziroma izvajalec dolžan izvesti sanacijo gradbenega posega tako, da se prepreči kakršnokoli zmanjšanje nosilnosti vozišča.

(11) V okviru izvajanja dejavnosti gorskega kolesarskega parka Jamnica, se pri izvajanju dejavnosti uporabljajo izključno obstoječe traktorske poti, kolovozi in gozdne vlake. Pri urejanju poti je prepovedano zmanjševanje ali uničevanje habitata vrst gozdnega postavneža in črtastega medvedka (sekanje velikega jesena ali uničenje okoliških travišč). Območje kolesarskih poti ne sme posegati na območje naravne vrednote Jamniški potok. Na severovzhodnem delu je pomembno preprečevanje negativnega vpliva na rastišča divjega petelina. Investitor bo na robnih območjih postavil opozorilne table za »tiha območja« z usmerjevalnimi znaki ter upošteval časovno omejitev gibanja na tem območju. Natančna opredelitev trase (povezava med kolesarskim parkom in Šentanelom) bo določena šele po usklajevanju investitorja s pristojno ZRSVN.

71. člen

(splošni PIP za gradnjo in urejanje parkirnih mest in garaž)

(1) Parkirišča se oblikujejo tako, da se ob robovih in v vmesnih pasovih zasadijo žive meje in visoka vegetacija.

1.1.  Parkirne površine na nivoju terena, ki so večje od 10 PM je potrebno ozeleniti z najmanj enim drevesom na 4 PM. Drevesa morajo biti po parkirišču čim bolj enakomerno razporejena.

(2) Odvajanja padavinskih in zalednih voda iz utrjenih površin je treba zagotoviti preko lovilcev olj in usedalnikov v površinske vodotoke oz. na ponikanje.

(3) Pri gradnjah, rekonstrukcijah ali pri spremembi namembnosti stavb je treba na zemljišču zagotoviti zadostne parkirne površine, garažna mesta ali garaže v kletnih etažah tako za stanovalce, kakor tudi za zaposlene in obiskovalce v skladu z določili resorne zakonodaje in po določilih tega člena.

(4) Če na zemljiški parceli ni tehničnih ali prostorskih možnosti za zagotovitev ustreznega števila parkirnih mest, je mogoče manjkajoče število parkirnih mest zagotoviti tudi na drugih ustreznih  javnih ali zasebnih površinah, če od objekta niso oddaljene več kot 200 m, in če je omogočena njihova trajna uporaba.

(5) Obstoječih parkirnih mest ob večstanovanjskih objektih ni dovoljeno zmanjševati.

(6) Parkirna mesta in garaže za dve ali več tovornih vozil, ki presegajo 3,5 t in za avtobuse ter za priklopnike teh motornih vozil v stanovanjskih območjih niso dopustna. Parkirišča za tovorna vozila in avtobuse je dovoljeno graditi v prostorskih enotah z namensko rabo: I, P, E, O.

(7) Parkirne in manipulativne površine je obvezno fizično ločiti od cestnega sveta in uveljaviti predpisane odmike, glede na kategorijo cest.

(8) Manipulacijske površine ob parkiriščih je treba dimenzionirati in urediti tako, da se prepreči vzvratno vključevanje vozil na javno cesto.

(9) Parkirišča izven ureditvenih območij naselij naj se fizično omejijo z zasaditvijo, tako, da se prepreči neurejeno parkiranje.

(10) Pri izračunu parkirnih mest je treba, glede na namembnost oziroma dejavnost, upoštevati naslednje minimalno število parkirnih mest (v nadaljnjem besedilu PM):

(11) Določila 10. točke tega člena se ne uporabljajo pri rekonstrukcijah obstoječih zakonito zgrajenih objektov, s katerimi se njihova prostornina ne spremeni za več kakor 10%;

(12) Pri določanju parkirnih mest za objekte v javni rabi, je obvezno zagotoviti najmanj 5% PM rezerviranih za vozila oseb z invalidskimi vozički. V primeru, da je PM manj kot 20, je treba zagotoviti najmanj 1 PM za vozila oseb z invalidskimi vozički. Pri določanju PM večstanovanjskih objektov, je treba zagotoviti na vsako deseto stanovanje 1 PM za vozila oseb z invalidskimi vozički. Na stavbnem zemljišču je dovoljena gradnja manjkajočih parkirišč k obstoječim stavbam, ob upoštevanju predpisanih predpisanih faktorjev gradbenih parcel za posamezno EUP.

(13) V primeru skupnega parkirišča za objekte z različnimi dejavnostmi, se pri izračunu parkirnih mest upoštevajo potrebe po sočasnem parkiranju v prometno najbolj obremenjenem delu dneva.

(14) Tabela tega člena se smiselno upošteva v skladu z uredbo, ki obravnava klasifikacijo vrst objektov.

(15) Za vse ostale dejavnosti velja določilo o minimalnem številu parkirnih mest, kot je to določeno v področni zakonodaji.

72. člen

(splošni PIP glede železniškega prometa)

(1) Gradnja in vzdrževanje železniške infrastrukture je dovoljena v skladu  z zakonskimi določili in veljavnimi predpisi s področja železniškega prometa.

(2) Za vse posege v varovalni pas železnice je treba upoštevati predpise, ki urejajo varnost v železniškem prometu in urejajo pogoje za graditev objektov, saditev drevja ter postavljanje naprav v varovalnem progovnem pasu.

73. člen

(splošni PIP za gradnjo in urejanje vodovodnega omrežja)

(1) Vsi obstoječi in predvideni objekti na območjih, kjer je priključitev na omrežje možna, so obvezani k priključitvi, v skladu s pogoji upravljavca vodovodnega omrežja. Če priključitev objektov na vodovodno omrežje zaradi fizičnih ovir ni možna, se na podlagi soglasja upravljavca vodovodnega omrežja dovoli začasna ali trajna uporaba lastnih sistemov za oskrbo z vodo.

(2) Vodovodi za požarne namene so javni ali interni. Za zagotavljanje požarne varnosti se na vodovodnem omrežju v odvisnosti od terenskih razmer namestijo nadzemni oz. podzemni hidranti, umeščeni v prostor na zelenih površinah v odmiku min. 1,00 m od utrjenih površin.

2.1   na območjih razpršene poselitve je mogoča tudi ureditev požarnih bazenov, ki se lahko sekundarno uporabljajo tudi v namene dodatne turistične ponudbe na kmetiji.

(3) Za preprečitev nepooblaščenega pristopa na najožja območja zajetij in vodohranov je obvezno ta zavarovati z zaščitno ograjo.

(4) Na trasi izvedenega javnega vodovoda ni dovoljena izgradnja podzemnih ali nadzemnih objektov, sajenje dreves ali trajnih nasadov, postavljanje garaž, barak, ograj, drogov javne razsvetljave ali gradnja drugih podzemnih instalacij, nasipavanje ali odvzemanje materiala, ki bi povzročal poškodbe vodovoda ali ovirali njegovo redno delovanje in vzdrževanje.

(5) Na poselitvenem območju upravljavec javnega vodovoda ne sme priključiti stavb ali gradbenih inženirskih objektov na javni vodovod, če na območju ni zagotovljenega odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode.

(6) Na poselitvenem območju, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja s storitvami javne službe, lastnik stavbe zagotovi oskrbo s pitno vodo iz zasebnega vodovoda pod pogoji področne zakonodaje.

(7) Za lastno oskrbo s pitno vodo ali oskrbo s pitno vodo, ki se izvaja kot gospodarska javna služba, je treba pridobiti vodno dovoljenje za neposredno rabo vode.

74. člen

(splošni PIP za gradnjo in urejanje kanalizacijskega omrežja)

(1) Celotno kanalizacijsko omrežje mora biti zgrajeno vodotesno in preko kolektorjev speljano na ČN.

(2) Vsi obstoječi in predvideni objekti na območjih, kjer je priključitev na takšno omrežje možna, so obvezani priključitvi, v skladu s pogoji upravljavca kanalizacijskega omrežja. Če priključitev objektov na kanalizacijsko omrežje zaradi fizičnih ovir ali velike oddaljenosti ni možna, se na podlagi soglasja upravljavca kanalizacijskega omrežja dovoli začasno ali trajno odvajanje odpadne vode v MČN ali nepretočne greznice. MČN in nepretočne greznice je obvezno redno vzdrževati in evidentirati pri izvajalcu javne službe za odvajanje in čiščenje odpadne vode.

(3) Na območjih, na katerih razpoložljiv prostor in značilnosti tal omogočajo ponikanje, je treba zagotoviti bogatenje podtalnice, s ponikanjem čiste padavinske vode s strešin, terasastih površin, dvorišč in drugih utrjenih površin. Čista padavinska voda iz navedenih površin se dovoljuje uporabiti tudi za sanitarne ali tehnološke potrebe.

(4) Kjer ponikanje padavinske vode ni možno, se le ta v skladu s pogoji upravljavca kanalizacijskega omrežja odvaja v padavinsko kanalizacijo oziroma kontrolirano v zbiralnik/ recipient.

(5) Padavinske in zaledne vode z zasebnih površin ne smejo odtekati na javne in prometne površine in ne smejo biti speljane v odvajalne naprave padavinskih in zalednih voda z javnih površin, razen ob soglasju upravljavca tega omrežja.

(6) Padavinske vode s streh in utrjenih površin na posameznih gradbenih parcelah ne smejo odtekati na druge gradbene parcele brez soglasja lastnikov le-teh.

75. člen

(splošni PIP za objekte in ureditve za zbiranje in odstranjevanje odpadkov)

(1) Odpadke pooblaščena služba redno odvaža na deponijo komunalnih odpadkov. Po vzpostavitvi sistema KOCEROD se bodo vsi odpadki odvažali v zbiralnico v Slovenj Gradcu.

(2) Zbirno mesto za komunalne odpadke se umešča v objektu ali na stavbnem zemljišču objekta, ki mu pripada, tako da so dostopna vozilom za odvoz. Če to zaradi danosti prostora ni možno, se ob soglasju pristojne občinske službe, upravljavca javne gospodarske službe oziroma koncesionarja, določi zbirno mesto na javni površini.

(3) Za ločeno zbiranje odpadkov se v skladu s predpisi na primerno dostopnih mestih locirajo ekološki otoki (zbiralnice ločenih frakcij).

3.1   Zbiralnice so postavljene na javne utrjene površine z zabojniki za ločene frakcije.

3.2   V primerih prostorske utesnjenosti ali reliefno ali geološko neugodnih zemljišč, je možno zbiralnico postaviti tudi na zasebno zemljišče, na podlagi pogodbe z lastniki teh zemljišč.

(4) Obstoječa zbirna mesta odpadkov je možno obnavljati in premeščati, glede na velikost zbirnega mesta pa predvideti tudi ločeno zbiranje, po pogojih upravljavca in občinskega odloka o čiščenju javnih površin ter obveznem zbiranju, odvažanju in odlaganju odpadkov.

(5) Nevarne odpadke je treba skladiščiti na območjih, kjer nastanejo, v posebnih namensko zgrajenih skladiščih, do njihove predaje pooblaščenemu podjetju ali končne dispozicije na deponiji nevarnih odpadkov.

(6) Gradbene odpadke investitor na izvoru obvezno zbira ločeno po vrstah gradbenih odpadkov ter zagotovi oddajo pooblaščenim zbiralcem, predelovalcem ali odstranjevalcem odpadkov.

(7) Rodovitna zemlja, odrinjena pri gradbenih posegih, se mora uporabiti za izboljšanje kmetijskih zemljišč, urejanje javnih zelenih površin ali sanacijo degradiranih območij, razen kadar se rodovitna zemlja uporabi za ureditev okolice objekta, zaradi gradnje katerega je bila odrinjena.

76. člen

(splošni PIP za gradnjo in urejanje plinovodnega omrežja)

(1) Pri načrtovanju in gradnji prenosnega in distribucijskega plinovodnega omrežja je treba zagotoviti stabilnost cevovodov, varstvo ljudi in premoženja ter hkrati preprečiti škodljive vplive plinovoda na okolje in obratno. Upoštevati je treba varnostne odmike plinovodov in naprav plinovodnega omrežja od obstoječih in načrtovanih objektih ter ureditev v skladu z veljavnimi predpisi, ki določajo varnostne odmike v odvisnosti od premera in delovnega tlaka ter cone eksplozijske nevarnosti.

(2) Objekti na območju, kjer je načrtovana gradnja plinovodnega omrežja in katerih energetske naprave presegajo skupno moč 20 kW, lahko do njegove izgradnje uporabljajo lastni ali skupni rezervoar za utekočinjeni naftni plin.

77. člen

(splošni PIP za gradnjo in urejanje elektroenergetskega omrežja)

(1) Elektroenergetsko distribucijsko omrežje nazivne napetosti 20 kV ali manj, mora biti praviloma zgrajeno s podzemnimi kabli v kabelski kanalizaciji. Gradnja nadzemnih vodov nazive napetosti 20 kV ali manj je dovoljena le izven strnjenih območij poselitve, razen v primerih, ko terenske razmere gradnje podzemnega voda ne omogočajo.

(2) V koridorjih daljnovodov so dopustne gradnje novih in rekonstrukcije obstoječih linijskih infrastrukturnih objektov, če rekonstruirani ali novozgrajeni daljnovod ne povzroča čezmerne celotne obremenitve območja s sevanjem v bivalnem ali drugem prostoru stavbe, v katerem se zadržujejo ljudje.

(3) Za vse obstoječe eno sistemske daljnovode se predvideva rekonstrukcija z nadgradnjo v dvo sistemske daljnovode.

(4) Objekte za proizvodnjo elektrike iz sončne energije je dovoljeno postavljati na vseh stavbnih zemljiščih kot elemente na strehah in fasadah objektov (v njihovih ravninah).

4.1. Prosto stoječe objekte za proizvodnjo elektrike iz sončne energije in vetrne energije na tleh, pobočnih terenih, usekih je možno postavljati v območjih E, O, IP, IG, PC.

78. člen

(splošni PIP za osvetljevanje javnih površin)

(1) Javne površine morajo biti opremljene z javno razsvetljavo skladno s funkcijo in  pomenom posameznih površin  in okoliških objektov.

79. člen

(splošni PIP za gradnjo in urejanje komunikacijskega omrežja)

(1) Komunikacijsko omrežje mora biti zgrajeno s podzemnimi kabli v kabelski kanalizaciji.

1.1   Izven naselij je izjemoma dovoljena tudi gradnja nadzemnih vodov, ko terenske razmere gradnje podzemnega voda ne omogočajo.

(2) Pri načrtovanju objektov in naprav omrežja mobilne telefonije, anten in radarjev je treba upoštevati predpise s področja elektronskih komunikacij in elektromagnetnega sevanja ter naslednje usmeritve in pogoje:

2.1.  objekte in naprave mobilne telefonije se sme umeščati na lokacije izven stanovanjskih območij in območij varstvenih, zdravstvenih in izobraževalnih ustanov in športno rekreacijskih centrov;

2.2.  objekte in naprave mobilne telefonije je dopustno umeščati na območja in v objekte namenjene trgovsko-nakupovalni, industrijski, komunalni, prometni in poslovni dejavnosti;

2.3.  objekte in naprave mobilne telefonije je treba umeščati v prostor tako, da se združujejo v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne koridorje in naprave;

2.4.  objekte in naprave mobilne telefonije je izjemoma dopustno postaviti tudi zunaj stavbnih zemljišč na podlagi soglasja pristojnih organov.

2.5.  objekte in naprave mobilne telefonije ni dopustno postavljati na objekte kulturne dediščine.

80. člen

(splošni PIP za prostorski razvoj na varovanih območjih obstoječe in predvidene GJI)

(1) Varovalni pasovi posameznih objektov GJI so določeni v področnih zakonskih predpisih.

(2) Varovani pasovi cest znašajo, merjeno od zunanjega roba cestnega sveta:

(3) Varovani pasovi gospodarske javne infrastrukture znašajo, merjeno levo in desno od osi skrajnega voda:

(4) Varovalni progovni pas železniških tirnih naprav znaša, merjeno od meje progovnega pasu na obeh straneh proge:

(5) Višine objektov, ki posežejo v varnost zračnega prometa:

(6) Če so varovalni pasovi posameznega infrastrukturnega omrežja, opredeljeni v drugih predpisih, večji od navedenih v tem odloku, se upošteva določila drugih predpisov.

(7) V varovalnih pasovih posameznih infrastrukturnih omrežij je dopustna gradnja objektov in naprav v skladu z določili tega odloka in drugih predpisov ter na podlagi soglasja pristojnega upravljavca infrastrukturnega omrežja.

(8) Posegi v varovalni pas ne smejo ovirati gradnje, obratovanja ali vzdrževanja omrežja.

(9) V kolikor pride do sprememb državnih ali občinskih predpisov, ki predpisujejo varovalne pasove gospodarske javne infrastrukture, veljajo novi odmiki.

81. člen

(način možne oskrbe objektov, v kolikor izgradnja GJI ali javnega dobra ni predvidena)

(1) Na območjih, kjer ni javnega vodovodnega omrežja, so investitorji obvezani zgraditi lastno vodovodno zajetje s cevovodom ter pridobiti vodno dovoljenje za neposredno rabo vode za lastno oskrbo s pitno vodo.

(2) Do izgradnje omrežja in naprav za odvod in čiščenje odpadnih voda, na posameznem območju, so obvezne dvoprekatne nepretočne greznice, oziroma namestitev MČN ali hišnih čistilnih naprav, ki jih prazni in vsebino odvaža pooblaščena oseba oz. organizacija.

(3) Na območju razpršene poselitve se novogradnje pogojuje z izgradnjo MČN ali hišnih čistilnih naprav, obstoječa razpršena poselitev pa se glede na aglomeracije (pod 50 PE) obvezno ureja s skupnimi MČN.

Varstvo kulturne dediščine, narave in okolja, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obramba

82. člen

(splošni PIP glede varovanje zdravja ljudi)

(1) Občina Prevalje bo, skladno s svojo pristojnostjo, zagotavljala varovanje zdravja ljudi ter varno bivalno okolje s spremljanjem kazalcev stanja okolja v času izvajanja tega prostorskega akta: delež priključenih stanovanj na ČN, stiki med območji namenskih rab S in I, poraba električne energije na prebivalca za osvetljevanje javnih površin, delež priključkov na skupne vire ogrevanja in obnovljive vire ogrevanja, toplotna sanacija stavb, sprememba namembnosti namenske rabe, delež prebivalcev priključenih na javni vodovod in zasebna zajetja, količinska in kakovostna sprememba vodnih virov, število objektov ki so zavezanci za obratovalni monitoring emisij v zrak in hrupa.

83. člen

 (splošni PIP glede varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami)

(1) Na potencialno ogroženih območjih se uveljavlja prostorske, urbanistične, gradbene, arhitekturne in druge tehnične ukrepe (npr. orientacija stavb, strukturne ojačitve, izolacija, tehnična sredstva za zaklanjanje, alarmiranje ipd.), tako da se preprečijo oziroma zmanjšajo morebitne posledice ter omogoči zaščita, reševanje (evakuacije) in pomoč, za obstoječa območja s strnjeno poselitvijo na ogroženih območjih pa se zagotovi izvedba ustreznih varnostnih ukrepov.

(2) Pri novogradnjah se upoštevajo standardi glede na potresno ogroženost območja občine in splošna določila PIP glede izvajanja analiz geomehanike ali hidromehanike.

(3) Na območjih, ki so ogrožena zaradi dejavnosti proizvodnje in skladiščenja nevarnih snovi, predvsem na območjih znotraj in v bližini koridorjev prevoza nevarnih snovi na cestnem omrežju, je treba razvoj naselij načrtovati in urejati tako, da prebivalci in njihovo premoženje niso ogroženi.

(4) Za primer naravnih in drugih nesreč se zagotavljajo površine za pokop večjega števila ljudi na površinah na Poljani (PO31 in PO23).

(5) Ruševine se odložijo na obstoječem komunalnem odlagališču na Lokovici (LO38-OPPN*).

(6) Ob množičnem poginu živali se kadavri pokopavajo na območju obstoječega komunalnega odlagališča na Lokovici.

(7) Območja za evakuacijo prebivalstva in za začasno nastanitev prebivalcev so površine osrednjega mestnega parka v nastajanju na Polju (PR52 in PR39), na Športnem parku Ugasle peči (PR31), na območju za trgovino Hofer (PR37), na športnih površinah pri Sv. Uršuli na Šentanelu (SE16) ter na ravnini pod naseljem Poljana(PO36).

(8) Lokacija za sprejem mednarodne pomoči je predvidena na nekdanjem maloobmejnem prehodu Holmec. Regijski logistični center je v Slovenj Gradcu.

(9) Za zagotavljanje požarne varnosti je treba zagotoviti:

·       preprečitev širjenja požara na sosednje objekte – zagotovljeni morajo biti potrebni odmiki od meje parcel in med objekti. V kolikor ustreznih odmikov ni mogoče zagotoviti je treba zagotoviti potrebne protipožarne ločitve;

·       zadostne vire vode za gašenje;

·       neovirane in varne dovoze, dostope ter delovne površine za intervencijska vozila.

84. člen

(splošni PIP za varstvo kulturne dediščine)

(1) Za posege na območja kulturnih spomenikov in kulturne dediščine ter njihova opredeljena vplivna območja je treba pridobiti pogoje in soglasja pristojne službe za varovanje kulturne dediščine.

(2) Na območjih in objektih kulturne dediščine so dovoljeni posegi v prostor in prostorske ureditve, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zviševanju njene vrednosti in dediščino varujejo na mestu samem (in situ).

(3) Objekte in območja kulturne dediščine je treba varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo, morebitni vplivi morajo biti v projektni dokumentaciji detajlno prikazani, zanje pa je treba pridobiti soglasje pristojne službe za varovanje kulturne dediščine.

(4) Za poseg v kulturni spomenik, vplivno območje spomenika, varstveno območje dediščine ali enoto kulturne dediščine z vplivnim območjem, ki je registrirana do uveljavitve odloka, je treba pridobiti kulturo varstvene pogoje in soglasje za posege, ki ga izda pristojen organ za varstvo kulturne dediščine. Do uveljavitve varstvenih območij dediščine je treba pridobiti kulturo varstvene pogoje in soglasje za enote kulturne dediščine, vključene v Strokovne zasnove varstva kulturne dediščine na območju občine Prevalje (ZVKDS OE Maribor). Za poseg v objekt ali območje dediščine se šteje vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki vplivajo na varovane vrednote dediščine: gradnja zahtevnih, manj zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih objektov, vzdrževalna dela, premeščanje dediščine ali njenih delov itd.

(5) Za poseg v registrirano arheološko najdišče je treba pridobiti soglasje za raziskavo in odstranitev po predpisih o varstvu kulturne dediščine.

(6) Novogradnja objekta na mestu prej odstranjenega objekta kulturne dediščine mora glede velikosti in drugih urbanističnih elementov upoštevati usmeritve, kot jih določi pristojna javna služba ali so določeni v soglasju za raziskavo in odstranitev dediščine.

(7) Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim akta o razglasitvi kulturnega spomenika. Za posege v kulturne spomenike in njihova vplivna območja se v primeru neskladja določb tega odloka s soglasjem organa, pristojnega za varstvo kulturne dediščine, upošteva soglasje slednjega.

(8) Za varstvena območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij dediščine.

(9) Za registrirano kulturno dediščino velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco registrirane kulturne dediščine, niso dovoljeni.

(10) Za registrirano stavbno kulturno dediščino velja, da se ohranjajo njeni gabariti, gradbeni materiali in konstrukcijska zasnova, oblikovanost zunanjščine, funkcionalna zasnova notranjosti objektov ter pripadajoči zunanji prostor, komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico, pojavnost v prostoru z ohranitvijo značilnih vedut ter celovitosti dediščine v prostoru.

(11) Za registrirano naselbinsko dediščino velja, da se ohranja njena zasnova, odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom. Prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja, prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini, naravne in druge meje rasti ter robovi naselja, podoba naselja v prostoru, odnosi med naseljem in okolico, stavbno tkivo.

(12) Za registrirano memorialno dediščino se ohranja avtentično lokacijo, materialna substanca in fizična pojavnost objekta ter prostorski in vsebinski kontekst območja.

(13) V vplivnem območju dediščine se ohranja prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine. Dopustne so ureditve, ki spodbujajo razvoj in ponovno uporabo kulturne dediščine. Prepovedane so ureditve in posegi, ki bi utegnili meti negativne posledice na lastnosti, pomen ali materialno substanco kulturne dediščine.

(14) Za območje registriranega arheološkega najdišča velja, da ni dovoljeno posegati v prostor na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline. V fazi priprave projektne dokumentacije ali pred posegi v prostor, za katerega ni potrebo gradbeno dovoljenje, je treba izvesti predhodne arheološke raziskave in rezultate upoštevati pri vseh nadaljnjih aktivnostih.

(15) Območja varovanj in omejitev s področja varstva kulturne dediščine, so dostopna na prostorskem informacijskem sistemu, v veljavnih področnih predpisih in drugih uradnih evidencah.

85. člen

(splošni PIP na območjih prikritih vojnih grobišč)

(1) Na območjih vojnih grobišč in prikritih vojnih grobišč, je treba za vse posege ali gradnje pridobiti mnenje oziroma soglasje pristojnega ministrstva.

(2) V občini so evidentirana prikrita vojna grobišča:

2.1  Leše: Grobišče Lese 1 (ID230), lokacija: 46.5299  S, 14.8892 V.

2.2  Leše: Grobišče Lese 2 (ID230), lokacija: 46.5292 S, 14.892 V.

2.3  Poljana: Grobišče Poljana (ID231), lokacija: 46.544 S, 14.8703 V.

86. člen

(splošni PIP za ohranjanje narave)

(1) Območja ohranjanja narave, ki so razglašeni z odloki ali določeni s posebnimi predpisi, se varujejo v skladu z določili teh predpisov, ki jih ta odlok prevzema. Za posege na območjih ohranjanja narave je treba pridobiti pogoje in soglasja pristojnega Zavoda za varstvo narave.

(2) Na območjih varovanih habitatnih tipov, ki so v predpisih Evropske unije opredeljeni kot prednostni (Uredba o habitatnih tipih, Uradni list RS, št. 112/03, 36/09), gradnja objektov ni možna. Izjemoma so dovoljeni posegi za gradnjo komunalne infrastrukture v soglasju in pod nadzorom pristojnih služb resornih nosilcev urejanja prostora.

(3) Naravne vrednote se varujejo v skladu z Naravovarstvenimi smernicami (ZRSVN, OE Maribor), ki se hranijo na sedežu Občine Prevalje. Ohranjanje naravnih vrednot se izvaja skladno z varstvenimi režimi in usmeritvami za posamezne zvrsti naravnih vrednot, varovanih in zavarovanih območij.

87. člen

(splošni PIP za varstvo zraka, voda in tal)

(1) Pri zasnovi nove zazidave je treba upoštevati prevetrenost prostora in spodbujanje lokalne cirkulacije zraka.

(2) Objekte, ki so lahko pomemben vir onesnaževanja zraka, je dovoljeno umeščati samo v območja, namenjena proizvodnim dejavnostim.

(3) Za izboljšanje kakovosti zraka se prioritetno podpira priključitev individualnih porabnikov ogrevanja na daljinsko ogrevanje in plinovod, skupne kotlovnice na biomaso, oziroma se podpira način ogrevanja z alternativnimi viri ogrevanja.

(4) Stavbe morajo biti grajene tako, da se upoštevajo veljavni predpisi s področja učinkovite rabe energije v objektih ter rabe obnovljivih virov energije.

(5) Za vsak poseg, ki trajno ali začasno vpliva na vodni režim ali stanje voda, je treba izdelati ustrezno strokovno podlago in pridobiti soglasje, ki ga izda pristojni organ za upravljanje in varstvo voda.

(6) Poseganja na priobalna zemljišča so dovoljena skladno s predpisi s področja upravljanja in varstva voda.

(7) Pri načrtovanju poteka trase gospodarske javne infrastrukture je potrebno predvideti čim manjše število prečkanj vodotokov. Na delih, kjer trasa poteka vzporedno z vodotokom, naj le-ta ne posega na priobalno zemljišče. Manjši odmiki od zakonsko določenih so dopustni le izjemoma, na krajših odsekih, kjer so prostorske možnosti omejene, vendar na tak način, da ne bo poslabšana obstoječa stabilnost brežin vodotokov in njihova prevodna sposobnost in s soglasjem pristojne službe za upravljanje z vodami.

(8) Raba površinskih voda ali podtalnice sta dovoljeni le pod pogoji pristojne službe za upravljanje in varstvo voda.

(9) Vse obstoječe vodne vire je treba varovati pred onesnaženjem in drugimi posegi v prostor v skladu s predpisi o varovanju vodnih virov. Zagotovi se dokončno sanacijo vodnih virov in okolja z izgradnjo čistilnih naprav. Potencialne nove vodne vire se razišče in ustrezno zaščiti.

(10) Vodne vire se zaščiti pred morebitnim onesnaženjem tudi z nadzorom dejavnosti v prostoru z upoštevanjem omejitev na vodovarstvenih območjih v skladu s področno zakonodajo. Posege na vodovarstvenih območjih se presoja skozi analize tveganj ter v skladu z določili pristojnih služb.

(11) Zagotavlja se ustrezno oskrbo s kakovostno pitno vodo v okviru pristojne javne službe ter se spodbuja varčno in smotrno rabo pitne vode. Individualna zajetja vode morajo lastniki evidentirati /priglasiti pri pristojni občinski strokovni službi, ki jih vnese v kataster GJI. Te se vključi v sistem nadzora, kjer se preverja neoporečnost pitne vode z operativnim programom oziroma skladno veljavno zakonodajo.

(12) Pri načrtovanju dejavnosti in posegov v prostor je treba upoštevati meje priobalnih zemljišč vodotokov, skladno z veljavnimi zakonskimi predpisi, razen v primerih, ki jih določa področni zakon o vodah.

(13) Pri gradnji objektov je treba zgornji, rodovitni sloj tal odstraniti in deponirati ločeno od nerodovitnih tal ter ga uporabiti za rekultivacije, zunanje ureditve ali izboljšanje drugih kmetijskih zemljišč. V primeru onesnaženih tal z nevarnimi snovmi se zemljino odlaga na ustrezno deponijo, skladno s predpisi, ki urejajo to področje.

88. člen

(splošni PIP za varstvo pred elektromagnetnim sevanjem - EMS)

(1) Novogradnja objekta, ki je vir EMS ali rekonstrukcija obstoječega objekta ali naprave, ki je vir sevanja, ne sme povzročiti čezmerne obremenitve okolja določene v predpisu o EMS v naravnem in življenjskem okolju.

(2) I. stopnja varstva pred sevanjem velja za območja z namensko rabo: S, C, B, Z ter A.

(3) II. stopnja varstva pred sevanjem velja za območja brez stanovanj ali začasnega bivanja: I, P, E, K, G, V, L. II. stopnja varstva pred sevanjem velja tudi na površinah, ki so v I. območju namenjene javnemu cestnemu prometu.

(4) Pri umeščanju objektov ali naprav, ki predstavljajo vir EMS je treba upoštevati minimalne odmike od stavb v katerih se začasno ali stalno zadržujejo ljudje, kot to določa veljavna resorna zakonodaja.

(5) Za gradnjo objektov, ki so viri EMS, je treba izdelati oceno vplivov na okolje in pridobiti soglasje pristojne službe.

(6) Pri umeščanju objektov  v prostor je treba z vidika varovanja zdravja ljudi upoštevati minimalne oddaljenosti od virov EMS. Vplivno območje v katerega ni dovoljeno umeščati objektov z varovanimi prostori na višini 1m od tal do sredine vira EMS je v odvisnosti od tipa daljnovoda: 110 kV daljnovoda 11-14m, 220 kV daljnovoda 14-18m, 400 kV daljnovoda 42-46m.

89. člen

(splošni PIP za zagotavljanje osončenja)

(1) Na območjih ki so osončena je za vse posege, razen za rekonstrukcije in spremembe namembnosti, potrebno stanovanjskim bivalnim prostorom zagotoviti minimalno osončenje, skladno z veljavno zakonodajo. Zaradi specifične lege občine je treba pri umeščanju stavb in krajinskih ureditev v prostor preučiti možen vpliv osenčenja na obstoječo gradnjo oziroma relief in ga obvezno upoštevati zaradi reliefnih posebnosti in orientacije doline.

(2) Stanovanjskim bivalnim prostorom je treba zagotoviti minimalno osončenje,  ki znaša:

·       dne 21. 12. - najmanj 1 h;

·       dne 21. 3. in 21. 9  - najmanj 3 h.

(3) Če se v dokumentaciji dokaže prekomerno osenčenje zaradi reliefa, zgoraj navedenih zahtev glede dolžine osončenja ni treba dokazovati in zagotavljati.

90. člen

(splošni PIP na erozijskih in plazljivih območjih)

(1) Na plazljivem območju lastnik zemljišča ali drug posestnik ne sme posegati v zemljišče tako, da bi se zaradi tega sproščalo gibanje hribin ali bi se drugače ogrozila stabilnost zemljišča. Za posege na plazljivih območjih je treba pridobiti mnenje pristojnih služb.

(2) Na območju iz prejšnjega odstavka je prepovedano:

·       zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras, in drugi posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč;

·       poseganje, ki bi lahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišča in dvig podzemne vode;

·       izvajati zemeljska dela, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča;

·       krčenje in večja obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje plazenje zemljišč.

(3) Na erozijskem območju je prepovedano:

·       poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov;

·       ogoljevanje površin;

·       krčenje tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in snežne odeje, uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije;

·       zasipavanje izvirov;

·       nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali plazljivih zemljiščih;

·       omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda in slabšanje ravnovesnih razmer;

·       odlaganje ali skladiščenje lesa in drugih materialov;

·       zasipavanje z odkopnim ali odpadnim materialom;

·       odvzemanje naplavin z dna brežin, razen zaradi zagotavljanja pretočne sposobnosti hudourniške struge;

·       vlačenje lesa.

91. člen

(splošni PIP za gradnje na območjih potresne ogroženosti)

(1) Po karti potresne nevarnosti (ARSO) je občina v območju s projektnim pospeškom tal (g) 0,125, kar se upošteva pri načrtovanju gradnje ter umeščanju drugih posegov v prostor.

92. člen

(splošni PIP za prostorski razvoj na poplavnih območjih)

(1) Poplavna območja in razredi poplavne nevarnosti so določeni v skladu s predpisi o vodah, na osnovi izdelanih in potrjenih strokovnih podlag. Poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti za obstoječe stanje so sestavni del prikaza stanja prostora. Na območjih, kjer razredi poplavne nevarnosti še niso določeni, je sestavni del prikaza stanja prostora, opozorilna karta poplav.

(2) Na poplavnih območjih, za katera so izdelane karte poplavne nevarnosti in določeni razredi poplavne nevarnosti, je pri načrtovanju prostorskih ureditev oziroma izvajanju posegov v prostor treba upoštevati predpis, ki določa pogoje in omejitve za posege v prostor in izvajanje dejavnosti na območjih, ogroženih zaradi poplav. Pri tem je treba zagotoviti, da se ne povečajo obstoječe stopnje ogroženosti na poplavnem območju in izven njega. Če načrtovanje novih prostorskih ureditev oziroma izvedba posegov v prostor povečuje obstoječo stopnjo ogroženosti, je treba skupaj z načrtovanjem novih prostorskih ureditev načrtovati celovite omilitvene ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti, njihovo izvedbo pa končati pred začetkom izvedbe posega v prostor oziroma sočasno z njo.

(3) Na poplavnem območju, za katero razredi poplavne nevarnosti še niso bili določeni, so dopustne samo rekonstrukcije in vzdrževalna dela na obstoječih objektih v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, če ne povečujejo poplavne ogroženosti in ne vplivajo na vodni režim in stanje voda.

(4) Ne glede na določbe drugega in tretjega odstavka tega člena so na poplavnem območju dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda, ter posegi in dejavnosti, ki jih dopuščajo predpisi o vodah, pod pogoji, ki jih določajo ti predpisi.

(5) Omilitveni ukrepi se lahko izvajajo fazno v skladu s potrjeno strokovno podlago, pri čemer mora biti ves čas izvajanja zagotovljena njihova celovitost. Po izvedbi omilitvenih ukrepov se v prikazu stanja prostora prikaže nova poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti za obstoječe/novo naselje.

93. člen

(varstvo pred hrupom)

(1) Na območju občine se, v skladu z veljavnim predpisom o hrupu v naravnem in življenjskem okolju,za posamezna območja osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe upoštevajo naslednje stopnje varstva pred hrupom:

1.1.  I. stopnja varstva pred hrupom velja za mirna območja na prostem, ki potrebujejo povečano varstvo pred hrupom, razen površin prometne infrastrukture, območij gozdov za izvajanje gozdarskih dejavnosti, območij za potrebe obrambe in izvajanje nalog policije ter na območjih izvajanja ukrepov za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;

1.2   II. stopnja varstva pred hrupom: čiste stanovanjske površine (SS), stanovanjske površine za posebne namene (SB), površine počitniških hiš (SP) ter posebno območje, ki je namenjeno površinam za turizem (B);

1.3.  III. stopnja varstva pred hrupom: površine podeželskega naselja (SK), površine razpršene poselitve (A), območja centralnih dejavnosti (C) in območja zelenih površin (Z);

1.4.  IV. stopnja varstva pred hrupom: območja kmetijskih zemljišč (K), območja gozdnih zemljišč (G), območja voda (V), območja proizvodnih dejavnosti (I), območja mineralnih surovin (L), območja prometnih površin (P), območja energetske infrastrukture (E), območja okoljske infrastrukture (O) in območja vodne infrastrukture (V).

(2) Obremenitev posameznega območja s hrupom ne sme presegati mejnih ravni, določenih v predpisih o varstvu pred hrupom. Novogradnje, rekonstrukcije objektov in naprav ne smejo povzročiti čezmerne obremenitve s hrupom, oziroma ne smejo povzročiti povečanja obremenitve s hrupom na območjih, v katerih je obremenitev s hrupom že čezmerna.

(3) Nov objekt ali naprava in objekt ali naprava v rekonstrukciji, ki je vir hrupa, mora za pridobitev dovoljenja za gradnjo ali za spremembo namembnosti izpolnjevati pogoje in ukrepe za preprečevanje in zmanjševanje hrupa, ki jih določajo predpisi o varstvu pred hrupom.

(4) Za prireditve si je potrebno pridobiti soglasje pristojnih občinskih služb, ob upoštevanju zahtev iz Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju.

94. člen

(varovanje pred svetlobnim onesnaženjem)

(1) Pri osvetljevanju objektov je treba upoštevati ukrepe za zmanjševanje emisije svetlobe v okolje, ki jih določajo predpisi s področja svetlobnega onesnaženja okolja.

(2) Občina se bo zavzemala za zmanjšanje porabe električne energije z uvajanjem osvetljevanja z okolju prijaznimi svetilkami.

(3) Prepovedana je trajna uporaba svetlobnih snopov kakršnekoli vrste in oblike, mirujočih ali vrtečih se, usmerjenih proti nebu ali proti površinam, ki bi jih odbijale proti nebu.

(4) Pri osvetljevanju javnih prometnih in neprometnih površin je potrebno obvezno upoštevati Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. Za razsvetljavo, ki je vir svetlobe po tej uredbi, se uporabljajo svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, je enak 0% (izjema je osvetlitev kulturnih spomenikov).

(5) Pri načrtovanju, gradnji in obnovi razsvetljave se upošteva predpisane omejitve, ki veljajo za osvetljevanje varovanih prostorov.

Prostorski izvedbeni pogoji

Splošna merila in pogoji za posamezne podrobnejše namenske rabe

95. člen

(merila in pogoji)

(1)Splošna merila in pogoji veljajo za vse posamezne sklope podrobnejše namenske rabe na celotnem območju OPN, ob tem, da so s posebnimi pogoji in določili za posamezno območje urejanja določeni posebni pogoji.

(2) V kolikor so za posamezno enoto urejanja prostora predpisane posebne določbe, so ne glede na splošne določbe le te obvezujoče.

96. člen

(stavbišča stavb razpršene gradnje)

(1) Objekti razpršene gradnje so prikazani kot stavbišča na grafičnih kartah »Območja enot urejanja prostora, podrobnejše namenske rabe in prostorskih izvedbenih pogojev« v merilu 1:5.000. Objekti razpršene gradnje so evidentirani na podlagi podatkov iz katastra stavb.

(2) Na zakonito zgrajenih objektih razpršene gradnje iz prvega odstavka tega člena so dopustni:

·       vzdrževalna dela;

·       rekonstrukcija skladno z izdanim gradbenim dovoljenjem;

·       komunalna in oblikovna sanacija objektov;

·       gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov, ki so dopustni za območje SSe v skladu s PRILOGO 2;

·       odstranitev objektov.

(3) Takšnim stavbam ni možno spreminjati namembnosti, dodajati novih stanovanjskih enot ali prostorov za opravljanje novih dejavnosti.

(4) Enostavne in nezahtevne objekte je dopustno graditi na stavbnem zemljišču, ki je bilo določeno z gradbenim dovoljenjem za objekt, ob upoštevanju faktorja zazidanosti (FZ) za območje SS. Če stavbno zemljišče k zakonito zgrajenemu objektu v risnih in pisnih prilogah k upravnemu dovoljenju ni bilo določeno, se za stavbno zemljišče šteje tisti del površine gradbene parcele, na kateri stoji osnovni objekt (stavbišče), pomnožene s faktorjem 1,5.

(5) Občina ni dolžna stavbam razpršene gradnje komunalno opremljati zemljišča, zagotavljati odvoza odpadkov ali omogočati javni prevoz.

97. člen

(faktor zazidanosti, izrabe prostora in zelenih površin)

(1)Merila za določanje velikosti objektov so opredeljena z:

·       največjim dovoljenim faktorjem zazidanosti (FZ);

·       faktorjem izrabe parcel (FI)

·       najmanjšim predpisanim deležem odprtih bivalnih površin (DOBP) na parceli objekta oziroma faktorjem zelenih površin

·       z največjo višino objektov, ki je določena s številom nadzemnih etaž (za območja stanovanj višina posamezne etaže ne sme presegati 3,5 m).

(2) Kadar za gradnjo objektov višina s tem odlokom ni natančno določena, velja:

·       višina novega objekta ne sme presegati višine najvišjega objekta enake namembnosti na območju iste EUP;

·       višina objektov v uličnem nizu EUP se lahko poveča do višine kapi sosednje višje stavbe.

(3) Kadar je obstoječa izraba parcele (FI) ali faktor zazidanosti (FZ) večja od dovoljene pozidanosti ali izrabe parcele, določene s tem odlokom, so na obstoječih objektih dopustne le rekonstrukcije brez povečanja površine objektov, vzdrževanje objektov in odstranitev objektov ter spremembe namembnosti objektov, ki ne zahtevajo novih parkirnih mest. Dopustna je tudi gradnja garažnih objektov pod nivojem terena.

(4) Na splošno veljajo sledeča izhodišča, razen če ni za posamezno EUP to posebej določeno v tem odloku, oziroma v skladu z izdelanim PA, OPPN:

* Za ostale namenske rabe faktor zazidanosti in delež odprtih bivalnih površin ni predpisan.

98. člen

(dopustni objekti po namenski rabi prostora)

(1) Vrste objektov so opredeljene v skladu s predpisi o klasifikaciji objektov pri čemer:

·       so vrste objektov označene s šifro iz predpisa, ki ureja klasifikacijo objektov;

·       se vedno navaja le najnižja raven objektov (podrazred), brez navedbe višjih ravni.

(2) Vrste zahtevnih in manj zahtevnih objektov so določene v določbah o podrobnih prostorskih izvedbenih pogojih po posameznih namenskih rabah.

99. člen

(splošna merila in pogoji za območje SS)

(1) Člen določa podrobnejše PIP za območja stanovanj (SS), ki so namenjena bivanju in spremljajočim ne stanovanjskim dejavnostim in ustrezni GJI/GJD. Ta namenska raba se deli na podrobnejše namenske rabe glede na tipologijo zazidave:

100. člen

(podrobna merila in pogoji za območje SSe)

101. člen

(podrobna merila in pogoji za območje SSb, SSm)

102. člen

(podrobna merila in pogoji za območje SSb, SSm)

103. člen

(podrobna merila in pogoji za območje SK)

104.člen

(podrobna merila in pogoji za območje A)

105. člen

(podrobna merila in pogoji za območje SB)

106. člen

(podrobna merila in pogoji za območje SP)