Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13 – Skl. US: U-1-43/13) ter na podlagi 17. člena Statuta Občine Zagorje ob Savi (Uradni list RS, št. 30/15) je Občinski svet občine Zagorje ob Savi na 7. redni seji dne 5. 10. 2015 sprejel

O D L O K 

o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja KI 11 v Kisovcu 

I. SPLOŠNE DOLOČBE 

1. člen 

(podlaga načrta) 

S tem odlokom se v skladu z Odlokom o Občinskem prostorskem načrtu Občine Zagorje ob Savi, št. 3500-1/2007 in št. 350-5/2014 (Uradni list RS, št. 18/15 – UPB) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za del območje KI 11 v Kisovcu (v nadaljnjem besedilu: OPPN).

OPPN za del območja KI 11 v Kisovcu je pod številko projekta 06/14 izdelalo podjetje ARHIS d.o.o. Zagorje ob Savi.

2. člen 

(sestavni deli OPPN) 

Občinski podrobni prostorski načrt sestavlja tekstualni in grafični del ter obvezne priloge.

II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE 

3. člen 

(predmet načrta) 

(1) Območje OPPN zajema površine stavbnih zemljišč na travniškem pobočju zahodnega obrobja naselja Kisovec v Občini Zagorje ob Savi. Območje leži nad podružnično šolo v Kisovcu, ob lokalni cesti Kisovec–Ribnik–Skakavnik in se navezuje na obstoječo pozidavo.

(2) V Občinskem prostorskem načrtu občine Zagorje ob Savi je enota urejanja z oznako KI 11 v Kisovcu opredeljena kot območje stanovanj, območje centralnih dejavnosti in območje zelenih površin. OPPN se izdela samo za območje stanovanj, kjer se načrtuje gradnja ene stanovanjske hiše.

(3) Prostorske ureditve, ki se načrtujejo s tem načrtom, so:

– nova dovozna cesta,

– gradnja individualnega stanovanjskega objekta,

– gospodarska javna infrastruktura.

III. OBMOČJE PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA 

4. člen 

(območje načrta) 

(1) Območje obdelave OPPN obsega zemljišča s parcelnimi številkami: 267/2 – del in 265/1 – del, k.o. 1884 Loke pri Zagorju. Površina območja meri 1610 m².

(2) Za izvedbo priključkov novega objekta na obstoječo in predvideno gospodarsko javno infrastrukturo bodo potrebni tudi posegi na zemljišča zunaj podrobnega načrta, kolikor se v postopku priprave projektne dokumentacije gospodarske javne infrastrukture, na podlagi strokovno preverjenih rešitev, to izkaže za potrebno.

(3) Na območju načrta ni predvidenih odstranitev obstoječih objektov.

IV. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR 

5. člen 

(vplivi in povezave s sosednjimi območji) 

(1) Območje je na zahodu obdano z obstoječo stanovanjsko pozidavo, na vzhodu in jugu pa so nepozidana, travnata zemljišča. Lokacija narekuje načrtovanje objekta za stanovanjsko gradnjo. Zazidalna zasnova temelji na konfiguraciji terena in nadaljevanju obstoječega koncepta pozidave, zato so v nadaljevanju podani pogoji za umestitev in oblikovanje objekta.

(2) Območje se navezuje na sosednja območja preko novega dovoznega priključka na lokalno cesto LC 982575, Kisovec–Ribnik–Skakavnik. Gradbiščna cesta poteka na relaciji od državne ceste Izlake–Zagorje ob Savi, naprej po Rudarski cesti in nato po Cesti 15. aprila do mesta gradnje.

6. člen 

(namembnost območja) 

(1) Načrt ureja površine na obrobju Krajevne skupnosti Kisovec, ki z dovoznim priključkom na lokalno cesto predstavlja širitev krajevnih stanovanjskih površin.

(2) Na ureditvenem območju se na zemljiščih za gradnjo načrtuje nova gradnja enodružinske stanovanjske hiše. Do novega objekta je zagotovljen dostop in dovoz ter zadostno število parkirnih prostorov. Območje bo opremljeno z vso potrebno prometno in komunalno infrastrukturo.

(3) Na območju OPPN se v stanovanjskih objektih dopušča opravljanje le naslednjih dejavnosti po Standardni klasifikaciji-SDK 2005:

7. člen 

(vrste gradenj) 

Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta so dopustni posegi:

– gradnja novih objektov,

– dozidave in nadzidave do širine oziroma višine predvidene s tem odlokom,

– vzdrževanje objekta in redno vzdrževanje,

– rekonstrukcija objektov,

– odstranitve objektov,

– gradnja gospodarske infrastrukture,

– urejanje utrjenih zunanjih površin,

– gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov.

8. člen 

(pogoji in usmeritve glede lege, velikosti in oblikovanja objektov) 

(1) Objekt je sodobno, moderno oblikovan, orientiran s slemenom severovzhod–jugozahod z vzdolžno – daljšo stranico vzporedno s plastnicami. Objekti je sodobno zasnovan, z dvokapno streho (ali enokapno). Streha je v naklonu 15º–35º. Dovoljena je gradnja arhitekturno kvalitetnega ter energetsko učinkovitega stanovanjskega objekta.

(2) Objekt je etažnosti K+P+N. Klet je lahko delno vkopana do kote pritličja objekta.

(3) Gabariti objektov:

FZ (faktor zazidanosti) = 0,4;

FZP (faktor zelenih površin) = 10 %

(4) Fasada je oblikovana in konstrukcijsko zasnovana z uporabo enostavnih pravokotnih rastrov. Uporablja se omet, beton, steklo ali drugi sodobni obložni materiali s poenoteno uporabo barv v lestvici toplih zemeljskih barv. Prepovedana je uporaba signalnih barv, ki so moteče in izrazito neavtohtone (citronsko rumena, vijolična, živo oziroma travniško zelena, turkizno modra itd.). Uporaba svetlečih in zrcalnih kritin je prepovedana.

(5) Na objektih je dovoljeno postavljati fotovoltaične elemente, vendar le v ravnini strešin oziroma fasade, balkonske ograje ipd.

(6) Odmiki regulacijskih linij:

– odmik med objekti min. 8,00 m,

– odmik od parcelnih mej min. 4,00 m oziroma 3,00 m glede na situacijo na terenu,

– odmik od roba parcele občinske ceste (pločnik, bankina, mulda, jarek …) min. 4,00 m.

9. člen 

(pogoji glede velikosti in oblikovanja nezahtevnih in enostavnih objektov) 

(1) Na zemljiških parcelah za gradnjo je dovoljeno postaviti nezahtevne in enostavne objekte za lastne potrebe. Postavitev objektov je možna pod pogojem, da ni ovirano funkcioniranje obstoječih objektov, parkiranje in manipulacija znotraj zemljiške parcele osnovnega objekta ter da ni oviran dostop in preglednost na cesti.

(2) Postavitev in oblikovna podoba nezahtevnih in enostavnih objektov mora biti skladna z osnovnim objektom h kateremu sodijo. Naklon strehe, kritina, fasada, naj se poenoti z osnovnim objektom. Izjema so lahko le objekti (ute, steklenjaki, rastlinjaki, silosi, zimski vrtovi, pohodne terase), ki jih zaradi svoje namembnosti ali zakonitosti tehnološkega procesa, v celoti ni možno oblikovno prilagoditi osnovnemu objektu. Nezahtevne in enostavne objekte se ne sme postavljati na vedutno izpostavljenih legah.

(3) Za določitev velikosti nezahtevnih in enostavnih objektov veljajo pogoji, kot jih določa veljavni predpis, razen če ni s pogoji tega odloka določeno drugače.

(4) Ograjevanje parcel naj bo urejeno z zasaditvijo avtohtonih grmovnic, ki se režejo v višini 1,0 m in so lahko ojačene z žično mrežo. Možna je tudi gradnja transparentnih ograj v kombinaciji z naravnimi materiali (kamen, les), če so prilagojene obstoječim ureditvam do višine 1,0 m.

(5) Pri ograjevanju objektov in kompleksov, zaradi njihovega varovanja, je potrebno upoštevati izvedbo in višino ograje, ki je določena z drugimi predpisi.

(6) Urbana oprema (tlakovanja, klopi, koši, vizualni komunikacijski objekti, svetilke itd.) je dopustna na območju celotne občine in je oblikovno poenotena.

10. člen 

(zunanja ureditev) 

(1) Dostop in dovoz do objekta je predviden v krivini lokalne ceste, kjer je že predviden priključek.

(2) Okolica objekta je zatravljena in zasajena z okrasnimi grmovnicami in nizkim drevjem. Vhod in dostopi do objekta se primerno tlakuje.

(3) Ograjevanje parcele naj bo urejeno z zasaditvijo avtohtonih grmovnic, ki se režejo v višini 1,0 m in so lahko ojačene z žično mrežo.

(4) Možna je tudi gradnja transparentnih ograj v kombinaciji z naravnimi materiali (kamen, les), če so prilagojene obstoječim ureditvam do višine 1,0 m.

(5) Pri ograjevanju objekta in celega kompleksa, zaradi njegovega varovanja, je potrebno upoštevati izvedbo in višino ograje, ki je določena z drugimi predpisi.

(6) V območju zasebnega cestnega priključka na občinsko cesto (pregledno polje) ni dovoljeno vzpostaviti kakršnekoli vegetacije ali postaviti objekte, naprave in druge predmete ter storiti kar koli drugega, kar bi oviralo preglednost ceste oziroma priključka.

(7) Razne zasaditve, žive meje, samostojne ograje, plotovi, korita, dvoriščna vrata, zidci …, ki so urejeni ob pločniku občinske ceste ne smejo zmanjševati prometno tehničnih in voznih pogojev na občinski cesti ali vplivati na preglednost in morajo biti od roba cestišča odmaknjeni najmanj 0,5 m.

(8) Razne zasaditve, žive meje, samostojne ograje, korita in podobna urbana oprema, ki bo locirana v varovalnem pasu občinske ceste, ne sme biti nameščena oziroma grajena v 1,0 m pasu bankine in ne smejo zmanjševati prometno tehničnih in voznih pogojev na občinski cesti ali vplivati na preglednost ceste. Objekti za lastne potrebe morajo biti od sosednje meje oddaljeni najmanj 1,5 m.

(9) Škarpe, zidovi, zidci, dvoriščna vrata in podobni grajeni objekti morajo biti od roba cestnega telesa odmaknjeni najmanj 1,0 m.

11. člen 

(zelene površine) 

Krajinska ureditev in zasaditev v območju OPPN morata ohranjati prvine obstoječe krajine oziroma z ureditvami še izboljšati stanje krajinske podobe. Za zasaditev je potrebno uporabiti avtohtone vrste.

V. POGOJI PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO 

12. člen 

(splošni pogoji priključevanja objektov na gospodarsko infrastrukturo in grajeno javno dobro) 

(1) Objekti znotraj območja podrobnega načrta morajo biti priključeni na obstoječe in predvideno komunalno in energetsko infrastrukturno omrežje, in sicer minimalno na kanalizacijsko, vodovodno ter elektroenergetsko omrežje.

(2) Praviloma morajo vsi sekundarni in primarni vodi potekati po prometnih in intervencijskih površinah oziroma površinah v javni rabi tako, da je omogočeno vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav.

(3) V primeru, ko potek v javnih površinah ni možen, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih komunalnih vodov na njegovem zemljišču; upravljavec posameznega komunalnega voda pa mora za to od lastnika pridobiti služnost.

(4) Pred predvideno gradnjo je treba zakoličiti obstoječo komunalno, energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturo na kraju samem.

(5) Trase komunalnih, energetskih, telekomunikacijskih objektov, vodov in naprav morajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od ostalih naravnih in grajenih struktur.

(6) Dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti v skladu s programi upravljavcev infrastrukturnih vodov in morajo biti izvedene tako, da jih bo možno vključiti v končno fazo ureditve posameznega infrastrukturnega voda po njeni izgradnji.

(7) Obstoječe infrastrukturne vode, ki se nahajajo v območju, je dopustno zaščititi, prestavljati, obnavljati, dograjevati in jim povečati zmogljivost v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter ob upoštevanju veljavnih predpisov.

(8) Dopušča se uporaba alternativnih virov za energetsko oskrbo objektov (geotermalna, sončna ipd.) v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.

(9) V koridorjih in varovalnih pasovih gospodarske javne infrastrukture je, za gradnjo in vzdrževanje drugih naprav in objektov ter za vse posege v prostoru, potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje upravljavca posamezne infrastrukture.

(10) Koridorji in varovalni pasovi gospodarske javne infrastrukture so podrobneje opredeljeni v tekstualnem delu OPPN.

13. člen 

(cestno omrežje) 

(1) Območje OPPN za del območja KI 11 v Kisovcu se preko novih dovoznih priključkov prometno navezuje na lokalno cesto LC 982575, Kisovec–Ribnik–Skakavnik.

(2) Minimalna širina dovoza do enostanovanjske stavbe je 3,5 m. Priključek se izvaja na podlagi soglasja upravljavca ceste.

(3) Javne ceste, javni objekti in javne površine morajo biti urejeni brez arhitektonskih ovir za invalidne osebe.

(4) Cestni priključek na občinsko cestno mrežo mora biti opremljen z ustrezno prometno signalizacijo – prometni znaki.

(5) Stojna mesta posod za odpadke ali ločeno zbiranje odpadkov morajo biti locirane izven bankin ali pločnika občinske ceste.

(6) Vsi posegi morajo biti urejeni in grajeni tako, da ne ovirajo izvedbe kasnejših posegov na občinskih cestah – vzdrževanje, rekonstrukcije, modernizacije.

14. člen 

(parkiranje) 

(1) Stanovanjski objekt mora imeti minimalno dve parkirni mesti na lastni parceli.

(2) Če se v stanovanjskem objektu opravlja s tem odlokom dovoljena dejavnost, se za vsakih začetih 20 m² neto površine, ki jo ima dejavnost, določi eno parkirno mesto.

15. člen 

(vodovodno omrežje) 

(1) Na območju OPPN za del območja KI 11 v Kisovcu je javno vodovodno omrežje visoka cona Kisovca. Priključno omrežje iz PE 100 DN 90 poteka po parc. št. 281 in parc. št. 751/1, k.o. Loke pri Zagorju. Mesto priključevanja je na parc. št. 281 na način, kot je opredeljeno v občinskem odloku o oskrbi s pitno vodo in zunanjem hidrantnem omrežju.

(2) Priključitev na javno vodovodno omrežje se izvede na PE DN 90 z navrtnim zasunom in teleskopskim nastavkom ter LTŽ cestno kapo, priključni cevovod iz PE DN 32 in tipskim PE vodomernim jaškom DN 50 cm, z vso potrebno vodovodno armaturo. Tlak na mestu priključevanja je 20 m VS. Lokacija vodomernega jaška mora biti čim bližje javni površini, oddaljenost ne več kot 30 m od priključevanja na javni vodovod, tj. na parc. št. 281 ali parc. št. 751/1 k.o. Loke pri Zagorju, ob javni poti.

16. člen 

(kanalizacija) 

(1) Na območju OPPN za del območja KI 11 v Kisovcu je javno kanalizacijsko omrežje ločeno na odpadno in padavinsko vodo.

(2) Meteorne vode iz strešnih površin je priporočljivo zbirati v zbiralnikih deževnice. Višek le-te pa se odvede v priključno kanalizacijo javnega kanalizacijskega sistema meteornih vod.

(3) Odpadne sanitarne vode se odvedejo preko revizijskih jaškov v obstoječe kanalizacijsko omrežje, ki poteka ob dovozni cesti.

(4) V projektni dokumentaciji za opremljanje komunalne infrastrukture je potrebno predvideti kanalizacijske cevi in revizijske jaške iz armiranega poliestra, povozne LTŽ pokrove na zaklep, medtem ko so cevi hišne priključne kanalizacije iz PVC materiala.

(5) Onesnažene padavinske vode iz javnih površin, zemljišč, dvorišč, parkirišč, cestnega priključka ali objekta morajo biti pred iztekom v javni kanalizacijski sistem predhodno ustrezno prečiščene (peskolovi in lovilci olj).

(6) Zasebni cestni priključek mora biti urejen tako, da voda s priključka ne teče ali zateka na občinsko cesto – urejeno lastno odvodnjavanje: prečna kanaleta z rešetko, robna rešetka za odtok vode ali podobno.

(7) Morebitne vode, ki se s cestišča občinske ceste prelivajo na zemljišče, predvideno za gradnjo ali cestni priključek, morajo biti zajete in speljane v naprave za odvodnjavanje občinskih cest glede na odlok o občinskih cestah.

(8) Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju kanalizacije se mora upoštevati vsa določila, ki jih vsebujejo veljavni predpisi in pravilniki o oskrbi z vodo in kanalizacijo ter o odvajanju komunalnih in padavinskih odpadnih voda.

17. člen 

(električno omrežje) 

(1) Na obravnavanem področju predvidene gradnje poteka srednjenapetostno (SN) elektroenergetsko omrežje.

(2) Glede na situacijo prostorske ureditve je razvidno, da bo zgrajeni stanovanjski objekt oddaljen od SN dvosistemskega daljnovoda (DV) > 6,0 m. Zato ni zadržkov, da se objekt ne bi smel postaviti zaradi obstoječega dvosistemskega SN DV. Dela v bližini tega DV je treba izvajati previdno. V nobenem primeru se stroji ali delavci ne smejo približati na oddaljenost manjši od 3,0 m od vodnika pod napetostjo.

(3) Za priključitev novega stanovanjskega objekta na elektroenergetsko omrežje je treba zgraditi iz TP ŠOLA KISOVEC nov nizkonapetostni (NN) izvod. Nov izvod mora biti podzemni kabelski, tipa N-A2X2Y 4x70+1,5 mm². Na parceli, na kateri se bo gradila nova stanovanjska hiša, je treba zgraditi novo prostostoječo priključno merilno omarico (PS PMO), v kateri se zaključi obravnavani NN izvod. Sekundarni priključek za stanovanjsko hišo se izvede iz te omarice.

(4) Za vse parcele, po katerih bo potekal nov zemeljski kabel, je potrebno pridobiti služnostne pogodbe z lastniki zemljišč.

(5) V primeru gradnje kabelske kanalizacije (KK) za potrebe prestavitve obstoječe elektroenergetske infrastrukture mora biti minimalna višina zasipa nad najvišjo cevjo 50 cm, če se KK gradi pod nevoznimi površinami in 80 cm, če se KK gradi pod voznimi površinami. Pripadajoči kabelski jaški (KJ) morajo biti ustreznih dimenzij, da je mogoče enostavno servisiranje in vleka kablov.

(6) Pri izvedbi podzemnih križanj in vzporednih potekov z obstoječo elektroenergetsko infrastrukturo je treba upoštevati veljavne tehnične predpise.

(7) Vso elektroenergetsko infrastrukturo (eventualne prestavitve vodov, ureditve mehanskih zaščit, novogradnja elektroenergetske infrastrukture) je potrebno projektno obdelati v posebni mapi v skladu s tehničnimi pogoji, veljavno tipizacijo, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi, jo uskladiti z Elektro Ljubljana, d.d. ter zanjo pridobiti gradbeno dovoljenje.

(8) Pred izdelavo posameznih projektnih dokumentacij za pridobitev gradbenega dovoljenja in pred izdajo gradbenega dovoljenja oziroma dovoljenj, mora investitor v skladu z 71. členom Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 27/07, 70/08, 22/10 in 10/12) pridobiti soglasje za priključitev, v katerem bodo natančno določeni tehnični pogoji in parametri priklopa.

18. člen 

(TK omrežje) 

(1) Pri vseh posegih v prostor je treba upoštevati trase obstoječega TK omrežja, katerega je potrebno glede na pozidavo oziroma komunalno ureditev ustrezno zaščititi ali prestaviti.

(2) Priključitev novih objektov je možna na obstoječe TK omrežje, točka priključitve se določi skupaj s predstavnikom Telekom Slovenije.

19. člen 

(kks omrežje) 

(1) Na območju OPPN za del območja KI 11 v Kisovcu na mestu načrtovane novogradnje enostanovanjske hiše ni pokopanih kablov KKS.

(2) Priključitev nove stanovanjske hiše na KKS omrežje pa je možno izvesti iz podometne obstoječe omarice KKS, ki je na zunanji strani telovadnice ob cesti.

(3) Iz novega objekta se do KKS omarice na telovadnici predvidi enocevna kanalizacija s stigmaflex cevjo ø – 50 mm. Ta cev naj bo pri hiši zaključena v jašku, ki je lahko iz bet. cevi ø – 500 mm z ustreznim LŽ pokrovom. Iz tega jaška naj se poleg cevi za hišo predvidi tudi ena stigmaflex cev ø – 50 mm izven meja urejanja okolice zaradi možnosti nadaljevanja kanalizacije.

20. člen 

(javna razsvetljava) 

Obstoječa javna razsvetljava poteka ob občinski cesti LC 982575, Kisovec–Ribnik–Skakavnik (izven območja OPPN) in bo zagotavljala tudi primerno osvetlitev novega cestnega priključka do objekta znotraj območja OPPN.

21. člen 

(ogrevanje) 

(1) Znotraj območja je predvideno individualno centralno ogrevanje stanovanjskih objektov. Pri načrtovanju novih stanovanjskih objektov naj se predvidi uporaba sodobnih tehnologij za ogrevanje, prezračevanje in klimatizacijo stavb ter okolju prijaznih sistemov za energetsko oskrbo, s poudarkom na obnovljivih virih energije (toplotne črpalke, geosonde, sončni kolektorji, fotovoltaične elektrarne ipd.).

(2) Kot vir ogrevanja je možno uporabljati tudi kurilno olje, les ipd., vendar emisije iz kurilnih naprav, ki se izpuščajo v ozračje, ne smejo presegati mejnih koncentracij vsebnosti snovi, določenih z uredbo, navedeno v 24. členu tega odloka.

VI. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE 

22. člen 

(kulturna dediščina) 

(1) Na obravnavanem območju OPPN se ne nahaja nobena registrirana enota kulturne dediščine, zato konkretnih usmeritev, ki bi izhajali iz varstvenih režimov enot kulturne dediščine, ni.

(2) V skladu z osmo točko 77. člena Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Zagorje ob Savi je potrebno območje predvidenega posega v prostor v okviru priprave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja oziroma pred gradnjo predhodno arheološko raziskati:

– najprej je potrebno opraviti historično analizo prostora in obstoječih podatkov,

– nato se opravi ekstenzivni podpovršinski terenski pregled in izkop strojnih testnih jarkov. S strojnimi testnimi jarki je potrebno pregledati 1 % predvidenega območja;

– na podlagi rezultatov terenskega pregleda in strojnih testnih jarkov bo nato določen obseg ter način morebitnih nadaljnjih arheoloških raziskav, ki morajo potekati po določilih 31., 33. in 85. člena ZVKD-1.

VII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJA NARAVE, VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE TER TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN 

23. člen 

(varovanje okolja) 

(1) Varstvo narave: Na obravnavanem območju ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij, pomembnih za biotsko raznovrstnost. Na osnovi petega odstavka 97. člena Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – UPB2 v nadaljevanju ZON) za območje, ki se ureja z obravnavanim prostorskim načrtom, izdelava naravovarstvenih smernic in izdaja naravovarstvenega mnenja nista potrebni. V primeru, da gre za pripravo prostorskega akta na območjih strnjene poselitve, je ne glede na to, da izdelava naravovarstvenih smernic zanje ni potrebna, treba upoštevati določila 36. člena ZON.

(2) Varstvo pred hrupom: Pri projektiranju in izvedbi objektov je vsak investitor dolžan upoštevati Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08, 109/09, 62/10), na podlagi katere območje obravnave sodi v III. stopnjo varstva pred hrupom, kjer je dovoljena mejna raven hrupa 60 (dBA) podnevi in 50 (dBA) ponoči. Ker gre za stanovanjsko območje, ni dopusten noben poseg v okolje, ki je moteč zaradi povzročanja hrupa. Stanovanjski objekt je potrebno graditi z ustrezno zvočno izolacijo sten, oken in vrat.

(3) Varstvo ozračja: Učinkovito varstvo zraka na območju OPPN se izvaja z gradnjo energetsko učinkovitih stanovanjskih objektov (gradnja nizkoenergijskih in pasivnih stavb) ter uporabo sodobnih tehnologij za ogrevanje, prezračevanje in klimatizacijo stavb. Za potrebe po toplotni energiji naj se uporabljajo ekološko nesporni ter obnovljivi viri energije. Pri gradnji je potrebno upoštevati zakonska določila o varstvu zraka in zagotoviti, da z novimi posegi ne bodo prekoračene dovoljene vrednosti emisij. Emisije iz kurilnih naprav, ki se izpuščajo v ozračje, ne smejo presegati mejnih koncentracij vsebnosti snovi, določenih z Uredbo o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 23/11).

(4) Varovanje tal: Pri gradnji objektov in drugih posegih v prostor je potrebno zagotoviti zaščito tal pred onesnaženjem in erozijskimi vplivi. V času gradnje je potrebno z varnim obratovanjem gradbene mehanizacije in varnim ravnanjem ter skladiščenjem gradbenih materialov s škodljivimi snovmi pred in med gradnjo preprečiti morebitno onesnaženje tal. Za začasne prometne in gradbene površine se uporabi površine, na katerih so tla manj kvalitetna. Prst se odstrani in deponira na robu izkopa ter se uporabi za sanacijo razgaljenih površin. Prst se odstrani in premesti na drugo lokacijo tako, da ne pride do onesnaženja s škodljivimi snovmi in manj kvalitetnim materialom. Deponije prsti se izvede tako, da se ohrani njena rodovitnost in količina, pri tem ne sme priti do mešanja mrtvice in živice.

(5) Varstvo gozdov: Zavod za gozdove Slovenije je dne 22. 12. 2014 v dopisu št. 3407-326/2014 podal mnenje, da izvedba OPPN za del območja KI 11 v Kisovcu ne bo imela vpliva na gozd in gozdni prostor.

(6) Varovanje pred elektromagnetnim sevanjem: Viri elektromagnetnega sevanja so visokonapetostni transformator, razdelilna transformatorska postaja, nadzemni ali podzemni vod za prenos električne energije, odprt oddajni sistem za brezžično komunikacijo, radijski ali televizijski oddajnik, radar ali druga naprava ali objekt, katerega obratovanje obremenjuje okolje. Za gradnjo teh objektov je potrebno izdelati oceno vplivov na okolje in pridobiti soglasje pristojne službe.

(7) Varstvo pred svetlobnim onesnaževanjem: Za razsvetljevanje cest in drugih javnih površin naj se uporabljajo energetsko varčne sijalke in svetila z zasenčenim osvetljevanjem v nebo. Pri gradnji in rekonstrukciji javne razsvetljave je potrebno načrtovati vgraditev stikal za reguliranje polnočnega delovanja javne razsvetljave na odjemnih mestih. Pri načrtovanju gradenj vseh vrst objektov in drugih posegov v prostor je potrebno upoštevati Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja (Uradni list RS, št. 81/07).

24. člen 

(odpadki) 

(1) Na celotnem območju občine so na primerno dostopnih mestih urejene zbiralnice za ločeno zbiranje odpadkov in zbirni center za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov, v skladu s programom storitev in oskrbe prebivalstva z infrastrukturo v občini in v skladu z veljavnimi predpisi. Najbližji obstoječi ekološki otok za ločeno zbiranje odpadkov je v neposredni bližini, ob lokalni cesti pri telovadnici osnovne šole Kisovec.

(2) Komunalni odpadki se zbirajo v za to namenjenih tipskih posodah (zabojnik za preostanek komunalnih odpadkov, organskih odpadkov ter embalaže) in odvažajo v skladu z ustreznimi občinskimi predpisi. Odjemna mesta morajo biti prometno dostopna, ne smejo pa biti na prometnih površinah.

(3) Gradbene odpadke, ki nastajajo med gradnjo objekta, je potrebno deponirati in ravnati z njimi skladno z Uredbo o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov (Uradni list RS, št. 34/08, 61/11).

(4) Posebni in nevarni odpadki se do odvoza na končno odlagališče tovrstnih odpadkov zbirajo in hranijo v sklopu zemljišča za gradnjo, v posebnih posodah ali skladiščih.

25. člen 

(vodnogospodarski ukrepi) 

(1) Območje OPPN za del območja KI 11 v Kisovcu ni ogroženo s poplavnimi vodami in ni plazovno ogroženo. Prav tako območje ni erozijsko ogroženo, na opozorilni karti erozije je označeno kot območje običajnih zaščitnih ukrepov. Meteorne vode se na območju zbirajo v zadrževalnik deževnice in se kontrolirano odvajajo v javno meteorno kanalizacijo.

(2) Sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja mora biti tudi geološko-geotehnično poročilo, na podlagi katerega je potrebno izbrati ustrezno zavarovanje in temeljenje novega objekta, in sicer tako, da se zaradi posega v zemljišče ne bi sproščalo gibanje hribin ali kako drugače ogrozila stabilnost zemljišča.

VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VARSTVO PRED POŽAROM 

26. člen 

(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) 

(1) Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati smernice in pravilnike s področja gradnje objektov v potresnih območjih za območje seizmične intenzitete VII. stopnje MSC lestvici.

(2) Po karti potresne nevarnosti, na kateri je ozemlje Republike Slovenije razdeljeno v cone z različnimi stopnjami projektnega pospeška tal, spada obravnavano ozemlje v cono z ag = 0,175 % g.

(3) Območje urejanja ne leži na ogroženem območju poplavnosti ter visoke podtalnice.

(4) V začetni fazi izvedbe OPPN (gradnja objektov) predstavlja potencialni vir onesnaženja vod in tal, možnost izlitja olj ali maziv iz gradbene mehanizacije in transportnih vozil, vendar tak vir onesnaženja predstavlja tudi vsako vozilo rednega prometa ali kmetijska mehanizacija.

27. člen 

(varstvo pred požarom) 

(1) V OPPN so s področja varstva pred požarom upoštevani in prikazani prostorski, gradbeni in tehnični ukrepi varstva pred požarom, zlasti pa so zagotovljeni:

– pogoji za varen umik ljudi, živali in premoženja iz objektov – zagotovljeno je zadostno število ustrezno razmeščeni izhodov, ki vodijo do zunanjih evakuacijskih poti in na predvidena zunanja zbirna mesta, ki niso v coni nevarnosti;

– potrebni odmiki od meje parcel in med objekti ter potrebne protipožarne ločitve z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte (3. člen Pravilnika o požarni varnosti v stavbah (Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05 in 14/07, 12/13)) – stanovanjski objekti so od sosednjih parcelnih mej oddaljeni več kot 4,00 m oziroma 3,00 m na JV strani;

– prometne in delovne površine za intervencijska vozila so za celoten kompleks zagotovljene z ustreznim dostopom, zadostno nosilnostjo vozišča in ustreznim režimom prometa, širino poti, uvozno izvoznimi radiji (SIST DIN 14090, površine za gasilce na zemljišču, 6. člen Pravilnika o požarni varnosti v stavbah (Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05 in 14/07, 12/13));

– viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje se zagotovijo z obstoječim nadzemnim hidrantom v oddaljenosti cca 60 m skladno s Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (6. člen Pravilnika o požarni varnosti v stavbah (Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05 in 14/07, 12/13)) in zahteve od 3. do 12. člena II. poglavja in III. poglavja Pravilnika o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list SFRJ, št. 30/91, Uradni list RS, 83/05) – zaradi zagotovitve virov vode za gašenje.

– Vsi intervencijski dostopi, predvidene tehnične rešitve požarne zaščite ter sistem zunanjega hidrantnega omrežja, so razvidni iz grafičnih prilog.

(2) Za zagotavljanje požarne varnosti je potrebno upoštevati načrtovano prometno in komunalno ureditev.

(3) Na osnovi izračuna požarne obremenitve je pri projektiranju in izvedbi objekta potrebno upoštevati takšne materiale in naprave, ki ustrezajo varnosti objekta in njegovih naprav pred požarom. Način varovanja pred požarom za objekt in dobrine se opredeli v PGD projektu (zasnova požarne varnosti) in bo skladen z določili predpisov s področja varstva pred požarom.

(4) Ukrepi in zahteve v zvezi s požarno zaščito se smiselno uporabijo tudi v primeru drugih nesreč, kot so katastrofalni potres ali vojna.

28. člen 

(erozivna in plazovita ogroženost) 

(1) Za območje OPPN KI 11 v Kisovcu je izdelan geološko geomehanski elaborat (opravljen ogled terena z ugotavljanjem inženirsko geoloških in geomorfološki karakteristik terena), ki je kot priloga sestavni del OPPN.

(2) Z geološko geomehanskim elaboratom se ugotavlja, da na območju OPPN za del območja KI 11 v Kisovcu teren ni nestabilen, ni plazovit in ni erozijsko ogroženo.

(3) Na območju OPPN za del območja KI 11 v Kisovcu generalno ni erozijskih žarišč, seveda pa se jih ob morebitnih posegih v teren ne more izključiti. Pri vseh posegih v teren je potrebno dosledno izvajati protierozijsko zaščito izkopnih brežin v zemljinah.

(4) Za potrebe projektiranja je potrebno izvesti dodatne geotehnične raziskave, za ustrezno dimenzioniranje temeljev in preprečitev difericialnih posedkov.

(5) Obravnavano območje OPPN v podlagi tvori oligocenske plasti sivice in preperina sivice, ki z inženirsko geotehničinega vidika predstavljajo slabo nosilna tla. Na slabo nosilnih tleh v območju oligocenskih plasti je gradnja možna z izvedbo dodatnih ukrepov. Dopustne obremenitve tal znašajo med 150 in 200 kPa.

29. člen 

(načrt parcelacije) 

(1) Na ureditvenem območju se izvede nova parcelacija zemljišč. Načrt parcelacije je sestavni del grafičnega dela.

(2) Površine načrta se delijo na:

– parcelo namenjeno pozidavi stanovanjske hiše z oznako 1;

– parcelo namenjeno za dostop-dovoz z oznako 2;

– parcelo namenjeno za dostop-dovoz, ki je izven območja OPPN z oznako 3.

30. člen 

(etapnost prostorske ureditve) 

V prvi fazi se območje v celoti komunalno opremi oziroma se lahko izvedejo začasni komunalni priključki v soglasju z upravljavcem do dokončne izgradnje komunalne infrastrukture, v drugi fazi se pristopi k izgradnji stanovanjskega objekta.

IX. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE 

31. člen 

(obveznosti investitorjev in izvajalcev) 

(1) Morebitne poškodbe okoliških objektov, infrastrukture in naprav, nastale zaradi gradnje, mora investitor sanirati na svoje stroške.

(2) Poleg obveznosti iz predhodnih določil, mora investitor in izvajalec:

– pred začetkom del obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode,

– zagotoviti ustrezno odvijanje motornega in peš prometa po obstoječem omrežju cest in poti,

– sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane,

– zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov po obstoječih infrastrukturnih omrežjih, objektih in napravah,

– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo gradbišča, da se prepreči onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode,

– vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.

X. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV 

32. člen 

(dopustna odstopanja) 

(1) Pri realizaciji podrobnega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem preučevanju prometnih, tehnoloških, geoloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo primernejše tehnične rešitve, s katerimi se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere. Odstopanja od tehničnih rešitev ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije, ki jih le-ta zadevajo.

(2) Dopustna so tudi odstopanja:

– tlorisni in višinski gabariti načrtovanih stanovanjskih objektov lahko odstopajo do ± 15 % v vse smeri, ne smejo pa presegati faktorja zazidanosti in minimalnih odmikov od sosednjih parcelnih mej, dovoljena so odstopanja od določene kote terena ± 1,0 m;

– nezahtevne in enostavne objekte je dovoljeno postavljati bližje sosednjim zemljiščem ob soglasju lastnikov le-teh in upoštevanju veljavnih predpisov;

– od tras vodov gospodarske infrastrukture, kolikor ta zahteva prilagoditev terenu, obstoječim trasam vodov in naprav in sami tehnologiji izvedbe.

XI. KONČNE DOLOČBE 

33. člen 

(vpogled) 

OPPN je stalno na vpogled na Oddelku za okolje in prostor Občine Zagorje ob Savi.

34. člen 

(nadzor) 

Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojna inšpekcijska služba.

35. člen 

(veljavnost odloka) 

Odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 350-3/2014

Zagorje ob Savi, dne 5. oktobra 2015