Na podlagi 21., 61. in 62. člena Zakona o lokalni samoupravi ZLS-UPB1 (Uradni list RS, št. 100/05), 149. člena Zakona o varstvu okolja ZVO-1 (Uradni list RS, št. 41/04), 3. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93) ter 16. člena Statuta Občine Gornji Grad (Uradno glasilo zgornjesavinjskih občin, št. 14/07) je Občinski svet Občine Gornji Grad na 9.redni seji dne 18.10. 2007 sprejel

ODLOK

o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode na območju občine Gornji Grad

1. člen

(namen odloka in dejavnost javne službe)

S tem odlokom se določa način opravljanja oz. dejavnost lokalne gospodarske javne službe

odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode, ki obsega:

- upravljanje z objekti in napravami za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda,

- vzdrževanje objektov in naprav javne kanalizacije,

- izvajanje potrebnih rekonstrukcij in tehnoloških izboljšav,

- izvajanje meritev in monitoringa komunalne odpadne vode,

- priključevanje novih uporabnikov na javno kanalizacijsko omrežje,

- vodenje katastra javne kanalizacije,

- izdajanje pogojev in soglasij.

Izvajanje dejavnosti odvajanja padavinskih voda iz cestnega telesa ni predmet tega odloka.

2. člen

Storitve javne službe se nanašajo na komunalno odpadno vodo, ki nastaja v stavbah zaradi bivanja in opravljanja dejavnosti, ter padavinsko vodo, kjer je to nujno, razen padavinske vode, ki odteka v javno kanalizacijo s površin, ki niso javne površine ali strehe. Odvajanje in čiščenje industrijskih odpadnih vod in tiste padavinske vode, ki se odvaja s površin, ki niso javne površine, se ne šteje za storitev javne službe ne glede na to, če se takšna voda odvaja v javno kanalizacijo in čisti v komunalni ali skupni čistilni napravi.

3. člen

(pomen pojmov)

Pojmi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:

1. Javna kanalizacija so omrežje, objekti in naprave, ki služijo odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode ter s pomočjo katerih se zagotavlja odvajanje komunalne odpadne vode iz stavb ter padavinske vode z utrjenih, to je asfaltiranih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih javnih površin. Objekti in naprave javne kanalizacije so lokalna gospodarska javna infrastruktura in imajo status grajenega javnega dobra. Priključki stavb na javno kanalizacijo in pretočne ter nepretočne greznice in male čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, niso objekti javne kanalizacije.

2. Javna površina je površina objekta ali dela objekta lokalne gospodarske javne infrastrukture, ki ima status grajenega javnega dobra po predpisih o graditvi objektov.

3. Interna kanalizacija je sistem kanalov ter z njimi povezanih tehnoloških naprav, ki so namenjene odvajanju odpadne in padavinske vode od mesta nastanka do izpusta v javno kanalizacijsko omrežje.

4. Uporabnik javne kanalizacije je vsaka fizična ali pravna oseba, ki je lastnik objekta ali zemljišča, kjer nastaja odpadna voda oziroma se zbira padavinska voda, ki odteka v javno kanalizacijo.

5. Upravljavec javne kanalizacije je Komunala d.o.o. Gornji Grad.

6. Odpadna voda je voda, ki se po uporabi ali kot posledica padavin onesnažena odvaja v javno kanalizacijo ali v vode. Odpadna voda je lahko komunalna odpadna voda, industrijska odpadna voda ali padavinska odpadna voda, kot določa Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05, 45/07).

7. Tuja voda je voda, katere izvor ni vir onesnaženja (npr. površinski vodotoki, podtalnica, voda iz drenažnih zajetij) in vdira v kanalizacijski sistem na mestu poškodb ali ob namernem priklopu brez soglasja upravljavca javne kanalizacije.

8. Populacijski ekvivalent (PE) je enota za obremenjevanje vode, izražena v BPK(5). 1 PE je enak 60 g BPK(5)/dan, oziroma populacijski ekvivalent (PE) je enota obremenitve, ki ustreza onesnaženju, ki ga povzroči odrasla oseba pri povprečni porabi vode na dan. Tako se primerjalno lahko uporabi tudi za odpadno vodo, ki nastaja v industriji in kmetijstvu.

9. Sekundarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije (v nadaljnjem besedilu: sekundarno omrežje) je sistem kanalskih vodov, kanalov in jarkov ter z njimi povezanih tehnoloških naprav, kot so peskolovi, lovilci olj in maščob, črpališča za prečrpavanje odpadne vode in podobnih, ki se rabijo za odvajanje komunalne odpadne in padavinske vode v naselju ali njegovem delu. Sekundarno omrežje se zaključi v mali komunalni čistilni napravi ali z navezavo na primarno kanalizacijsko omrežje.

10. Primarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije (v nadaljnjem besedilu: primarno omrežje) so kanalski vodi in kanali ter z njimi povezane tehnološke naprave, kot so črpališča in druge naprave za prečrpavanje odpadnih voda v takšnih kanalih oziroma vodih, ki se rabijo za odvajanje komunalne odpadne in padavinske vode iz dveh ali več sekundarnih kanalizacijskih omrežij na posameznih območjih naselja, lahko pa tudi za odvajanje industrijskih odpadnih voda iz enega ali več proizvodnih obratov, ki so na območju takšnega naselja in ki se zaključijo v komunalni ali skupni čistilni napravi ali z navezavo na magistralno kanalizacijsko omrežje.

11. Magistralno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije (v nadaljnjem besedilu: magistralno omrežje) so kanalski vodi ter z njimi povezane tehnološke naprave, kot so črpališča in druge naprave za prečrpavanje odpadnih voda v takšnih vodih, ki služijo za odvajanje komunalne odpadne in padavinske vode iz dveh ali več primarnih kanalizacijskih omrežij v dveh ali več naseljih, lahko pa tudi za odvajanje industrijskih odpadnih voda iz proizvodnih obratov, ki so v dveh ali več naseljih in se zaključijo v skupni čistilni napravi.

12. Ločen kanalizacijski sistem je kanalizacijsko omrežje, po katerem se komunalna, industrijska ali mešanica komunalne in industrijske odpadne vode odvaja ločeno od padavinske vode.

13. Mešan kanalizacijski sistem je kanalizacijsko omrežje, po katerem se komunalna, industrijska ali mešanica komunalne in industrijske odpadne vode odvaja skupaj s padavinsko odpadno vodo.

14. Vir onesnaženja je objekt ali naprava, kjer nastaja odpadna voda in ima enega ali več iztokov, po katerih se odpadna voda odvaja v kanalizacijo ali vodotok.

15. Obratovalni monitoring odpadne vode je odvzem vzorcev odpadne vode v času uporabe oziroma obratovanja vira onesnaženja ter merjenje in vrednotenje parametrov onesnaženosti odpadne vode, tako kot je to določeno s predpisi oziroma v programu izvajanja obveznih meritev.

16. Pretok odpadne vode je količina odpadne vode, ki odteka v javno kanalizacijo in je lahko izražena kot povprečni pretok v m3/leto, m3/mesec, m3/dan, m3/uro ali kot trenutni pretok v m3/sekundo.

17. Merilnik pretoka je naprava, ki omogoča merjenje pretoka.

18. Mersko mesto je objekt pred iztokom v javno kanalizacijo, v katerem se meri količina (pretok) in kakovost (vsebnost nečistoč) v javno kanalizacijo odvedene odpadne vode.

19. Nepretočna greznica je neprepustni zbiralnik komunalne odpadne vode, iz katerega se komunalna odpadna voda in izločeno blato odvaža na čiščenje oziroma v obdelavo na komunalno čistilno napravo.

20. Pretočna greznica je naprava za čiščenje komunalne odpadne vode brez ozračevanja, v kateri se komunalna odpadna voda anaerobno obdela skladno s standardoma SIST DIN 4261 - del 1 in SIST EN 752-1: 1995. Pretočna greznica je naprava, kjer se odpadna voda delno anaerobno razgradi (očisti), pri čemer se neraztopljeni delci izločijo kot blato, preostanek pa odteka vvodotok ali podtalje.

21. Čistilna naprava je naprava za obdelavo odpadne vode, ki zmanjšuje ali odpravlja njeno onesnaženost.

22. Komunalna čistilna naprava je kombinacija mehanske in biološke čistilne naprave in je namenjena čiščenju komunalne odpadne vode.

23. Mala komunalna čistilna naprava je komunalna čistilna naprava s karakteristikami, kot jih določa predpis, ki ureja odvajanje odpadnih vod iz malih komunalnih čistilnih naprav.

24. Mehanska čistilna naprava je naprava za odstranjevanje mehanskih delcev, to je v odpadni vodi neraztopljenih snovi.

25. Obdelava blata iz greznic in komunalnih čistilnih naprav je stabilizacija (staranje), kondicioniranje, sušenje in dezinfekcija blata pred sežigom, odlaganjem na odlagališčih odpadkov oziroma pred uporabo v kmetijske namene, če blato ustreza pogojem predpisa o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla. Če se sežiga blato na območju komunalne čistilne naprave po predpisih o sežiganju odpadkov, se šteje sežiganje blata za obdelavo blata.

26. Ponikanje je vnašanje odpadne vode, ki je očiščena skladno s predpisi, v tla brez namena gnojenja prek ponikovalne naprave, ponikovalnih jarkov ali ponikovalnega drenažnega cevovoda

4. člen

(lastnik)

Občina Gornji Grad je na podlagi 76. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93) lastnica javnega kanalizacijskega omrežja in čistilnih naprav. Občina Gornji Grad s posebno pogodbo pooblasti upravljavca za gospodarjenje z objekti in napravami, ki služijo odvajanju in čiščenju odpadne in padavinske vode.

5. člen

(upravljavec)

Upravljavec obstoječih javnih objektov in naprav za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode je Komunala d. o. o. Gornji Grad.

6. člen

(uporabnik)

Uporabnik javne kanalizacije je vsaka fizična ali pravna oseba, ki je lastnik objekta ali zemljišča, kjer nastaja odpadna voda oziroma se zbira padavinska voda, ki odteka v javno kanalizacijo.

7. člen

(posegi v prostor)

Za vsak poseg v prostor na celotnem območju, kjer se izvaja gospodarska javna služba odvajanja in čiščenja odpadne vode, mora investitor pridobiti projektne pogoje upravljavca. Uporabnik si mora pridobiti soglasje upravljavca tudi za vse kasnejše rekonstrukcije in adaptacije objekta, ki v času gradnje neposredno posegajo v vplivno območje kanalizacijskega omrežja oziroma vplivajo na spremembo količine ali kakovosti odpadne vode. Upravljavec je dolžan izdati projektne pogoje ali soglasje najkasneje v roku 15 dni od dneva prejema popolne vloge (če se projektira enostavni ali manj zahtevni objekt) ali v roku 30 dni (če se projektira zahtevni objekt).

8. člen

Upravljavec javne gospodarske službe za odvajanje in čiščenje odpadne vode izdaja:

a) projektne pogoje,

b) soglasja k projektnim rešitvam,

c) soglasje za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje,

d) soglasje v postopku pridobitve uporabnega dovoljenja.

Upravljavec v projektnih pogojih navede pogoje, pod katerimi je dovoljen poseg v prostor oziroma priključitev na javno kanalizacijsko omrežje. V soglasju pa upravljavec potrdi, da je projekt izveden v skladu s projektnimi pogoji. Vsi stroški, povezani z izdajo pogojev, soglasij in uporabnih dovoljenj, bremenijo investitorja oziroma uporabnika.

9. člen

K vlogi za pridobitev projektnih pogojev mora investitor oziroma projektant predložiti:

a) idejno zasnovo v skladu s predpisi o graditvi objektov,

b) podatke o vrsti in količini odpadne vode, ki se bo odvajala v javno kanalizacijsko omrežje,

c) poročilo o vplivih na okolje v primerih, ko je to določeno s predpisi o varstvu okolja.

10. člen

K vlogi za pridobitev soglasja k projektni rešitvi (gradnji) mora investitor predložiti projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja – PGD).

11. člen

(pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javne kanalizacije)

Občinski svet Občine Gornji Grad mora sprejeti še Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javne kanalizacije, ki določa pogoje ter način odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda na območju občine Gornji Grad.

12. člen

(gradnja objektov in naprav kanalizacije)

Gradnjo objektov in naprav kanalizacije lahko izvaja vsak usposobljen izvajalec, posege v obstoječi sistem javne kanalizacije pa izvaja upravljavec ali usposobljen izvajalec pod nadzorom upravljavca. Pri načrtovanju in gradnji novih kanalizacijskih omrežij se predvidi ločen sistem kanalizacije z vodotesnimi kanalizacijskimi vodi, razen za območja kjer je že zgrajen mešan kanalizacijski sistem.

13. člen

Javna kanalizacija mora biti vodotesna. V javno kanalizacijo ni dovoljeno odvajati drenažne vode, podtalnice in vode odprtih vodotokov ter padavinske vode, kjer jo je možno speljati direktno v ponikalnico ali v vodotok. V javno kanalizacijo se ne sme odvajati odpadne vode iz gnojničnih jam in zbiralnikov za gnojevko ter odpadke iz gnojišč.

II. OBJEKTI IN NAPRAVE UPORABNIKOV TER UPRAVLJAVCEV

14. člen

Objekti in naprave, namenjene odvajanju in čiščenju odpadne komunalne in padavinske vode, so lahko v javni ali zasebni uporabi in lasti.

15. člen

Upravljavec upravlja in vzdržuje le tiste naprave in objekte, ki so grajeni kot javno dobro v lasti Občine Gornji Grad in so s pogodbo preneseni v njegovo upravljanje.

16. člen

Objekti in naprave, ki ne morejo pridobiti statusa grajenega javnega dobra, so interna kanalizacija in jih zato vzdržujejo uporabniki ali od njih pooblaščeni pogodbeni izvajalci.

17. člen

Javno kanalizacijo s pripadajočimi objekti lahko gradi le usposobljen izvajalec, ki je bil kot najugodnejši ponudnik izbran v postopku oddaje javnega naročila.

18. člen

V primeru, da investitor izgradnje dela kanalizacijskega omrežja ni Občina Gornji Grad, ga lahko investitor preda v upravljanje upravljavcu pod naslednjimi pogoji:

a. da sta na kanal ali objekt priključena vsaj dva uporabnika,

b. da predloži vsa potrebna soglasja in dovoljenja, ki jih določa zakonodaja s področja graditve objektov,

c. da predloži investicijsko dokumentacijo s podatki o vrednosti osnovnega sredstva,

d. da predloži dokumentacijo s podatki o vgrajenem materialu ter predvideni življenjski dobi naprav in objektov,

e. da predloži potrdila o vpisu služnosti v zemljiško knjigo za vsa zemljišča, na katerih se nahaja kanal,

f. da predloži vso ostalo dokumentacijo s podatki o številu priključkov, količini in kvaliteti odpadne vode, prispevnih površinah, dnevnih ter sezonskih konicah, kot jih določa pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javne kanalizacije,

g. da ga pogodbeno prenese v last Občine Gornji Grad.

19. člen

Upravljavec in uporabniki so dolžni zagotavljati nemoteno delovanje sistema odvajanja in čiščenja odpadne vode.

20. člen

(objekti in naprave javne kanalizacije)

Naprave in objekti javne kanalizacije obsegajo magistralno, primarno in sekundarno kanalizacijsko omrežje, vključno s pomožnimi objekti in napravami, ki so mu predani v upravljanje. To so:

- primarni vodi (kolektorji) z revizijskimi jaški,

- sekundarni vodi z revizijskimi jaški,

- odcepi hišnih priključkov znotraj javnih površin oziroma cestnega telesa,

- črpališča na primarnih in sekundarnih vodih za prečrpavanje odpadne in padavinske vode,

- čistilne naprave za čiščenje odpadnih voda,

- razbremenilniki visoke vode,

- zadrževalni bazeni visoke vode,

- peskolovi,

- lovilci olj in

- drugi objekti in naprave, ki so potrebni za normalno obratovanje javne kanalizacije.

Upravljavec ima ves čas pravico dostopa do kanalizacijskih objektov in naprav zaradi rednega vzdrževanja in kontrole ne glede na to, kdo je lastnik zemljišč, na katerih so objekti in naprave javne kanalizacije. Kjer poteka po zemljišču v zasebni lasti, mora imeti upravljavec v zemljiški knjigi vknjiženo služnostno pravico, kar velja za objekte in naprave javne kanalizacije, zgrajene po veljavnosti tega odloka.

21. člen

(objekti in naprave uporabnikov)

Objekti in naprave uporabnikov so:

- kanalizacijski priključek, ki poteka od zbirnega jaška uporabnika do priključnega mesta na javno kanalizacijo, ki ga vzdržuje uporabnik, ker ima ves čas omogočen dostop,

- interna kanalizacija s pripadajočimi objekti in napravami v objektu ali izven njega (kanali, navpični vodi, jaški za odvod odpadne vode v objektu ter male komunalne čistilne naprave ali njihovi deli), vključno z zbirnimi jaški, napravami in objekti za predčiščenje odpadne vode (peskolovi, lovilci olj in maščob, čistilne naprave, ipd.) ter industrijske čistilne naprave,

- pretočna in nepretočna greznica,

- mala komunalna čistilna naprava,

- interna kanalizacija padavinskih vod.

Uporabnik je dolžan s temi objekti gospodariti tako, da je omogočeno nemoteno odvajanje komunalne odpadne in padavinske vode v javno kanalizacijo.

22. člen

Kanalizacijski priključek poteka od zbirnega jaška uporabnika do priključnega mesta na javno kanalizacijo. Zbirni jašek uporabnika mora biti vedno dostopen upravljavcu zaradi kontrole kvalitete odpadne vode.

III. PRIKLJUČITEV NA JAVNO KANALIZACIJO

23. člen

Komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi, se mora odvajati v javno kanalizacijo ali neposredno v malo komunalno čistilno napravo, ki je v upravljanju lastnika stavbe. Komunalna  odpadna voda, ki nastaja v stavbi v naselju ali delu naselja, opremljenem z javno kanalizacijo, se mora odvajati v javno kanalizacijo. Industrijska odpadna voda, ki nastaja v stavbi v naselju ali delu naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, se mora odvajati v javno kanalizacijo, če za njo ni zagotovljenega čiščenja in odvajanja neposredno v vode skladno s predpisi varstva okolja.

Industrijska odpadna voda se lahko odvaja v javno kanalizacijo le ustrezno predčiščena, če je tako določeno s predpisi varstva okolja.

24. člen

(pogoji priključitve na javno kanalizacijo)

Na območjih, kjer je zgrajena kanalizacija in je omogočena priključitev, je le-ta obvezna za vse novogradnje. Priključitev na javno kanalizacijo je obvezna za vse lastnike objektov pod pogojem, da je tehnično izvedljiva in da odpadne vode na iztoku izpolnjujejo pogoje iz soglasja.

Priključitev obstoječih objektov na novo zgrajeno javno kanalizacijo je obvezna v roku dvanajstih (12) mesecev po izgradnji javne kanalizacije.

Šteje se, da je javna kanalizacija zgrajena, če je priključitev možna brez prečrpavanja, na razdalji kot jo določa državni predpis.

V naseljih, kjer ne obstaja javna kanalizacija, je uporabnik pri novogradnji objektov dolžan v skladu s pogoji tega odloka in pogoji soglasja upravljavca zgraditi ustrezno greznico ali malo čistilno napravo.

25. člen

(soglasja)

Uporabnik si je dolžan pred priključitvijo na javno kanalizacijo pridobiti soglasje upravljavca. Za pridobitev soglasja k priključitvi na javno kanalizacijo mora k vlogi priložiti dokumentacijo, določeno v pravilniku o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javne kanalizacije.

Uporabnik mora pred priključitvijo na javno kanalizacijsko omrežje izpolnjevati projektne pogoje upravljavca.

Upravljavec izdaja soglasja k:

- osnutkom prostorskih izvedbenih aktov,

- priključitvi zgradb na kanalizacijsko omrežje,

- drugim posegom v prostor.

Upravljavec izda soglasje po postopku in obliki, določeni v pravilniku o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javne kanalizacije. Upravljavec je dolžan izdati soglasje k priključitvi najpozneje v 30 dneh od prejema popolnega zahtevka.

V primeru, da priključitev po predloženi dokumentaciji ni možna, mora upravljavec vlagatelja za priključitev na javno kanalizacijo seznaniti s pogoji, pod katerimi bo priključitev možna.

26. člen

(izvedba priključkov na javno kanalizacijo)

Priključek na javno kanalizacijo je lahko stalni ali začasni.

a. Stalni priključek na javno kanalizacijo:

upravljavec je dolžan omogočiti uporabo kanalizacijskega priključka najkasneje v 30 dneh od dneva, ko je uporabnik pridobil soglasje za priključitev, izpolnil pogoje soglasja ter poravnal vse obveznosti do Občine Gornji Grad in upravljavca v zvezi s priključitvijo.

b. Začasni priključek na javno kanalizacijo:

Upravljavec lahko izvede začasen priključek na javno kanalizacijo za gradbišča, javne prireditve, začasne objekte in podobne primere. Uporabnik mora k vlogi za pridobitev začasnega priključka priložiti pravnomočno gradbeno dovoljenje, prijavo prireditve ali podoben dokument, ki potrjuje začasno potrebo po priključitvi na javno kanalizacijo.

27. člen

(spremembe na priključkih)

Sprememba dimenzije priključka, trase, izvedba dodatnega dela priključka ali ukinitev priključka se obravnava na enak način, kot da gre za nov kanalizacijski priključek. Odjava priključka na javno kanalizacijo je dovoljena samo v primerih rušenja priključenega objekta in v primerih, ko gre za začasen priključek. Uporabnik mora posredovati odjavo priključka upravljavcu v pisni obliki, najmanj 30 dni prej. Prekinitev priključka izvede upravljavec na stroške uporabnika.

28. člen

(dostop do priključkov)

Kanalizacijski priključek mora biti za kontrolo upravljavca vedno dostopen. Vanj ni dovoljeno posegati brez soglasja upravljavca.

29. člen

(greznice)

Pred priključitvijo na novozgrajeno javno kanalizacijo, ki se zaključuje s čistilno napravo, je lastnik objekta v roku enega (1) leta dolžan greznico opustiti in jo očistiti, enako velja tudi v primerih, ko se na že zgrajeni javni kanalizaciji zgradi še čistilna naprava. Na območju, kjer je že zgrajena javna kanalizacija s čistilno napravo in je objekt možno nanjo priključiti, ni dovoljena gradnja novih greznic.

30. člen

(industrijske odpadne vode)

V javno kanalizacijo se smejo odvajati tiste industrijske odpadne vode, ki so določene v soglasju za kanalizacijski priključek in ustrezajo veljavnim predpisom o emisijah snovi, ki se smejo odvajati iz virov onesnaževanja v javno kanalizacijo. Uporabnik, ki ima odpadno vodo, ki ni primerna za izpust v javno kanalizacijo, jo mora predhodno očistiti tako, da bo ustrezala veljavnim predpisom s področja varstva okolja. Upravljavec lahko v soglasju za kanalizacijski priključek določi uporabniku obveznost zgraditi kontrolni merilni jašek in opravljati periodične meritve količin in lastnosti odpadne vode na stroške uporabnika.

31. člen

(padavinska voda)

Lastnik ali upravljavec objekta mora za padavinsko vodo, ki odteka s strehe objekta, zagotoviti odvajanje neposredno v vodotoke ali ponikanje v tla, kadar je to izvedljivo. Lastnik ali upravljavec površin, s katerih odteka toliko onesnažena padavinska voda, da se na podlagi veljavnih predpisov ne sme spuščati neposredno v vodotok, mora to vodo zajeti in očistiti. Za novogradnje je obvezen ločen kanalizacijski sistem.

IV. ODVAJANJE KOMUNALNE ODPADNE IN PADAVINSKE VODE NA OBMOČJIH, KJER NI SISTEMOV JAVNEGA KANALIZACIJSKEGA OMREŽJA

32. člen

(vzdrževanje greznic in malih komunalnih čistilnih naprav)

Na območjih, kjer še ni urejene javne kanalizacije in čiščenja odpadne vode, je obvezna izgradnja in uporaba lastnih objektov za čiščenje odpadne vode (pretočne ali nepretočne greznice, male komunalne čistilne naprave). Upravljavec je dolžan zagotoviti:

a) prevzem blata iz pretočnih greznic najmanj enkrat na štiri (4) leta,

b) prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav,

c) redno praznjenje nepretočnih greznic,

d) obdelavo odplak iz greznic in malih komunalnih čistilnih naprav,

e) evidenco o izvoru, vrsti in količini prevzetega blata oziroma odplak.

Praznjenje greznic in prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav, upravljavec izvaja skladno s programom oskrbe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode.

33. člen

Uporabnikom, ki niso priključeni na javno kanalizacijo, mora greznice prazniti upravljavec javne kanalizacije s posebnimi vozili za praznjenje, vsebino pa odvažati na čistilno napravo.

Upravljavec javne kanalizacije lahko odda praznjenje greznic pogodbenim podizvajalcem, vendar pod enakimi pogoji za uporabnika. Občina lahko odda praznjenje greznic in malih čistilnih komunalnih naprav s koncesijo.

Naročila za praznjenje greznic se zbirajo izključno pri upravljavcu javne kanalizacije. Podizvajalci iz prvega odstavka tega člena sprejemajo naročila samo od upravljavca javne kanalizacije in so mu dolžni tekoče posredovati podatke o izvedenem delu.

Praznjenje greznic se izvaja po planu izvajalca ali na osnovi naročila uporabnikov. Lastniki pretočnih greznic morajo greznice in ponikalnice redno vzdrževati in čistiti, sicer, zaradi nerednega vzdrževanja in čiščenja za te greznice ne morejo pridobiti statusa nepretočnih greznic ter posledično pravic, ki iz tega izhajajo. Uporabniki morajo za potrebe odvoza omogočiti dostop do greznic s posebnimi vozili.

34. člen

Odpadno vodo in goščo iz greznic je prepovedano odvažati na javne ali kmetijske površine oziroma neposredno odvajati v površinske ali podzemne vode.

Če uporabnik tega ne upošteva, pristojni inšpekcijski organ določi izvedbo sanacijskih ukrepov.

Če zavezanec v roku, ki je določen v inšpekcijski odločbi, teh ukrepov ne izvede, jih v njegovem imenu in na njegove stroške izvede drugi za to usposobljeni izvajalec.

35. člen

Padavinske vode ne smejo biti speljane v greznico. Odvedene morajo biti v vodotoke, ponikalnice ali v kanalizacijo padavinskih vod.

36. člen

Na območju, kjer se na novo zgradi javna kanalizacija, je uporabnik dolžan greznico opustiti in se v roku dvanajst (12) mesecev priključiti na javno kanalizacijo. Pred priključitvijo mora greznico na lastne stroške izprazniti in očistiti. Na območju, kjer je javna kanalizacija že zgrajena in je uporabnik preko greznice priključen na javno kanalizacijo, je uporabnik dolžan greznico opustiti.

V. FINANCIRANJE JAVNE SLUŽBE IN PLAČEVANJE STORITEV

37. člen

Viri financiranja javne službe so:

a) cena za odvajanje in čiščenje odpadnih voda,

b) cena praznjenja pretočnih greznic, malih čistilnih naprav in predelave blata pretočnih greznic in malih komunalnih čistilnih naprav,

c) cena odvajanja oziroma odvoza in čiščenja komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic,

d) sredstva določena z občinskim proračunom,

e) sredstva fizičnih in pravnih oseb,

f) sredstva državnega proračuna in državnih skladov,

g) taksa ob izdaji soglasja k posegu,

h) druga sredstva.

38. člen

Ceno odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode ter ceno praznjenja greznic, malih čistilnih naprav in predelave grezničnih odplak na predlog upravljavca in v skladu z veljavnimi predpisi določi Občinski svet Občine Gornji Grad s sklepom.

39. člen

Odvajanje in čiščenje odpadne vode plačujejo uporabniki, katerih odpadna voda se preko javne kanalizacije odvaja do naprav za čiščenje odpadne vode ali pa se odvaža iz nepretočnih greznic in čisti na centralni čistilni napravi. Osnova za obračun je količina porabljene vode iz javnih vodovodov oziroma vodnih virov uporabnika. V kolikor uporabnik nima vodomera se obračuna pavšalno ceno (5 m3 na osebo na mesec).

V primeru prevzema blata iz pretočnih greznic ali malih komunalnih čistilnih naprav in ravnanju z blatom iz pretočnih greznic ali malih komunalnih čistilnih naprav, se obračuna storitev končnemu uporabniku po opravljeni storitvi. Obračunska enota je m3 glede na volumen zbiralnika blata ali komunalne odpadne vode (pretočne greznice ali male komunalne čistilne naprave). Pogostnost praznjenja je določena s programom oskrbe.

40. člen

Količina padavinske odpadne vode se določa na osnovi prispevnih površin uporabnikov, s katerih se deževna voda steka v javno kanalizacijsko omrežje, s pomočjo naslednje formule:

V = A × R

V = količina odvedene vode v m3/mesec

A = prispevna površina v m2

R = desetletno povprečje količine padavin na območju občine Gornji Grad (po podatkih Agencije

Republike Slovenije za okolje), izražene v m3/m2/mesec.

41. člen

Pri uporabnikih, ki razpolagajo z lastnimi zajetji vode in so priključeni na javno kanalizacijo, se kot osnova za obračun upošteva količina zajete vode, pri čemer se odšteje morebitni delež vode, uporabljen v reprodukcijske namene. Količina porabljene vode se meri z internim vodomerom. Uporabniki, ki razpolagajo z lastnimi zajetji vode in so priključeni na javno kanalizacijo ter nimajo vgrajenih vodomerov, jih morajo vgraditi v roku šestih (6) mesecev od uveljavitve tega odloka. Če vodomerov ni, se uporabi pavšalna količina 5 m3 na osebo na mesec. Vsi uporabniki z lastnimi zajetji vode sklenejo pogodbo z upravljavcem javne kanalizacije o odvajanju vode in načinu meritve odvedenih količin vode.

42. člen

Uporabnik, ki vodo uporablja v reprodukcijske namene (jo vgrajuje v izdelke, uparja ali uporablja v kmetijski proizvodnji), jo odvaja neposredno v vodotok ali ponika, ima pravico zahtevati, da se mu ta delež odšteje od obračunanih stroškov odvajanja in čiščenja odpadnih voda ter okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda pod naslednjimi pogoji:

a) da se količina tako uporabljene vode meri s posebej vgrajenim vodomerom,

b) da razpolaga s sistemom za ponikanje ali odvajanje vode v vodotok in da je za ta objekt pridobil tudi potrebna dovoljenje ter soglasja,

c) da v primeru kmetijske proizvodnje razpolaga z ustrezno gnojno jamo ter da odpadno vodo iz gnojne jame (gnojevko) uporablja v skladu s predpisi.

Nosilci kmetijskih gospodarstev lahko ob izpolnjevanju določila iz prve alinee tega člena vložijo zahtevek za oprostitev stroškov za odvajanje in čiščenje odpadnih voda.

43. člen

Pri večjih onesnaževalcih, kjer dnevno nastane več kot 15 m3 odpadne vode in ta lahko vsebuje nevarne snovi, se zgradi mersko mesto z merilcem pretoka. Biti mora atestiran in umerjen s strani pooblaščene institucije, zapečaten in izvajalcu javne službe ter pristojnim inšpekcijskim službam vedno na vpogled.

44. člen

Upravljavec vsem uporabnikom izstavlja mesečne račune. Uporabnik je dolžan plačati račun najkasneje do dneva zapadlosti obveznosti.

45. člen

Če se uporabnik s prejetim računom ne strinja, ima pravico, da v osmih (8) dneh od prejema računa vloži pisni ugovor pri upravljavcu. Upravljavec je dolžan na pisni ugovor uporabnika pisno odgovoriti v roku petnajst (15) dni od prejema ugovora.

VI. ZAČASNA PREKINITEV OPRAVLJANJA STORITVE

46. člen

Upravljavec lahko s predhodno vročenim pisnim opozorilom onemogoči odvajanje odpadnih in padavinskih voda v javno kanalizacijo, če s tem ukrepom ne ogrozi okolja ali ostalih uporabnikov javnega kanalizacijskega omrežja:

a. če je bil priključek na kanalizacijsko omrežje izveden brez soglasja upravljavca ali v nasprotju z njim ali če uporabnik brez soglasja upravljavca spremeni način izvedbe priključka,

b. če uporabnik z odvodom odpadne vode ogrozi kvaliteto pitne vode,

c. če kvaliteta odpadne vode ne ustreza zahtevam veljavne zakonodaje,

d. če uporabnik v javno kanalizacijo odvaja nedovoljene snovi (strupene snovi; vodo pomešano s tekočimi gorivi, olji in mazivi; radioaktivne snovi; snovi, ki razvijajo strupene ali eksplozivne pline; neprečiščene industrijske vode; gnojnico; gnoj; pepel; kosti; mavec; cement; pesek; usnje; steklo, ipd.)

e. če uporabnik, ki mora izvajati redni monitoring, upravljavcu ne predloži analize odpadne vode ali če te analize ni opravil pooblaščen laboratorij,

f. če se uporabnik ne priključi na javno kanalizacijo v skladu s pogoji tega odloka,

g. če uporabnik ne plača računa niti v roku 15 dni po prejemu pisnega opomina.

Odvajanje odpadne in padavinske vode se prekine za čas, dokler ni odpravljen vzrok prekinitve.

Uporabnik mora plačati stroške prekinitve in ponovne priključitve ter morebitne stroške, ki so nastali kot posledica prekinitve.

47. člen

V primeru obnove in izvedbe rednih vzdrževalnih del ima upravljavec pravico brez povračila škode začasno prekiniti odvajanje in čiščenje odpadne ter padavinske vode. Ob vsaki začasni prekinitvi odvajanja in čiščenja odpadne vode mora upravljavec o tem pisno ali preko sredstev javnega obveščanja obvestiti vse prizadete uporabnike najmanj štiri (4) dni prej. Pri tem mora obvezno navesti čas, dolžino trajanja prekinitve, način ravnanja z odpadno vodo v času prekinitve in posledice v primeru neupoštevanja tega navodila. V primeru intervencij na objektih in napravah lahko upravljavec prekine storitev, vendar mora o tem takoj obvestiti uporabnike, če leta traja dlje kot tri (3) ure.

Če prekinitev traja več kot štiriindvajset (24) ur in vzrok prekinitve ni višja sila, uporabnik lahko zahteva, da mu upravljavec uredi začasno odvajanje odpadne vode.

48. člen

Kot višja sila se upoštevajo nepredvidljive okvare in motnje delovanja na objektih in napravah javne kanalizacije zaradi poplav, potresa, zemeljskega premika, udora, eksplozije, požara, daljšega izpada električne energije in podobno. V tem primeru mora upravljavec ukrepati v skladu s sprejetimi načrti ukrepov za take primere.

VII. OBVEZNOSTI UPRAVLJAVCA IN UPORABNIKA JAVNE KANALIZACIJE

49. člen

Storitve javne službe se morajo zagotavljati na območju celotne občine v skladu s tem odlokom in predpisi, ki urejajo področje odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda, razen za posamezne objekte ali skupine objektov na nadmorski višini 1500 m ali več.

50. člen

(obveznosti upravljavca)

Upravljavec ima pri odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda naslednje obveznosti:

1. izdela in izvaja program oskrbe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode v skladu z 19. členom Pravilnika o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 105/2002, 50/2004),

2. skrbi za normalno obratovanje objektov in naprav javne kanalizacije,

3. redno vzdržuje vse objekte in naprave javne kanalizacije,

4. obvešča uporabnike o času trajanja in ukrepih ob prekinitvah odvajanja odpadnih in padavinskih voda neposredno ali prek sredstev javnega obveščanja,

5. vodi kataster objektov in naprav javne kanalizacije,

6. izdaja pogoje, soglasja in mnenja k projektni in ostali dokumentaciji za priključitev in omogoča priključitev na javno kanalizacijo,

7. izvaja kontrolo novozgrajenih priključkov, ob tehničnem pregledu objekta da izjavo za pridobitev uporabnega dovoljenja,

8. ravna skladno z določbami pravilnika o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode oziroma skrbi za ustrezno tehnično opremljenost,

9. redno kontrolira sestavo odpadne vode in delovanje čistilnih naprav,

10. pripravlja predloge za planiranje obnove, širitve in dopolnitve kanalizacijskega sistema, skrbi za razvoj dejavnosti,

11. sodeluje pri izgradnji novega kanalizacijskega omrežja,

12. po pridobitvi uporabnega dovoljenja prevzame v upravljanje novo zgrajene objekte in naprave.

51. člen

Upravljavec je materialno odgovoren za škodo, ki nastane na napravah in objektih uporabnika kot posledica nestrokovnega ali malomarnega vzdrževanja kanalizacijskega sistema. Ni pa odgovoren za škodo, ki nastane kot posledica višje sile.

52. člen

V okviru javne službe mora izvajalec javne službe v naselju ali delu naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, zagotoviti:

- vzdrževanje in čiščenje objektov javne kanalizacije,

- čiščenje komunalne odpadne vode ter industrijske odpadne in padavinske vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo, skladno s predpisi o komunalnih čistilnih napravah in s tem odlokom,

- čiščenje peskolovov, lovilcev olj in maščob na javnih površinah,

- prevzem blata komunalnih čistilnih naprav ter obdelavo blata,

- prevzem in obdelavo gošč iz premičnih suhih stranišč in

- obratovalni monitoring za male komunalne čistilne naprave.

53. člen

V okviru javne službe mora izvajalec javne službe za stavbe v naselju ali njegovem delu, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, in za stavbo ali za funkcionalno zaokroženo skupino stavb zunaj naselja zagotoviti:

- redno praznjenje nepretočnih greznic,

- prevzem blata iz pretočnih greznic najmanj enkrat na štiri leta,

- prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav najmanj enkrat na štiri leta in

- obratovalni monitoring za male komunalne čistilne naprave (na stroške zavezancev).

54. člen

Prevzeto komunalno odpadno vodo in blato mora izvajalec javne službe obdelati na komunalni čistilni napravi, ki je opremljena za obdelavo blata. Če sam ne upravlja komunalne čistilne naprave, ki je opremljena za obdelavo blata, mora zagotoviti obdelavo blata pri upravljavcu komunalne čistilne naprave, ki ima za obdelavo blata proste zmogljivosti, ali ga obdelati v premični napravi za obdelavo blata. Za obdelano blato komunalnih čistilnih naprav mora izvajalec javne službe zagotoviti predelavo in odstranjevanje po predpisih o ravnanju z odpadki.

Če izvajalec javne službe namerava uporabiti prevzeto blato komunalnih čistilnih naprav kot rastlinsko hranilo, mora ravnati kot povzročitelj obremenitve skladno po predpisih, ki urejajo vnos rastlinskih hranil v tla.

55. člen

Izvajalec javne službe mora v šestih (6) mesecih po uveljavitvi tega odloka kot povzročitelj odpadkov izdelati načrt ravnanja z blatom, ki nastaja na vsem območju izvajanja javne službe, in ravnati z blatom skladno z načrtom. Načrt ravnanja z blatom iz prejšnjega odstavka je primeren, če ni v nasprotju z operativnim programom ravnanja z blatom komunalnih čistilnih naprav, izdanim po predpisih na področju varstva okolja.

56. člen

V okviru javne službe mora izvajalec javne službe vzdrževati in čistiti kanalizacijsko omrežje za odvajanje padavinske vode. Za odpadke iz peskolovov in lovilcev olj mora izvajalec javne službe v šestih (6) mesecih po uveljavitvi tega odloka kot povzročitelj odpadkov izdelati načrt ravnanja z odpadki iz peskolovov in lovilcev olj in ravnati s temi odpadki skladno s tem načrtom.

57. člen

Izvajalec javne službe mora lastnike greznic in upravljavce malih komunalnih čistilnih naprav z naznanilom v sredstvih javnega obveščanja ali na krajevno običajen način obvestiti o:

- komunalni čistilni napravi, na kateri se obdeluje komunalna odpadna voda in blato,

- rokih in času praznjenja nepretočnih greznic in prevzemanja blata malih komunalnih čistilnih naprav in pretočnih greznic,

- načinu praznjenja nepretočnih greznic ali oddajanja blata malih komunalnih čistilnih naprav in pretočnih greznic,

- načinu predvidene predelave ali odstranjevanja prevzetega blata in

- drugih pogojih za praznjenje nepretočnih greznic in prevzem blata malih komunalnih čistilnih naprav in pretočnih greznic.

Mesto za obdelavo blata na komunalni čistilni napravi mora biti vidno označeno.

58. člen

V zvezi z opravljanjem javne službe je treba upravljavce površin, s katerih se odvaja padavinska voda v kanalizacijo, redno obveščati in na druge načine seznanjati, da naj:

- na svojih površinah redno čistijo in vzdržujejo utrjene površine in peskolove ter lovilce olj na njih in

- čistijo in vzdržujejo svoje kanalske vode, namenjene za odvajanje padavinske vode.

59. člen

Javna služba se mora izvajati v skladu s programom oskrbe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode. Vsebina programa je določena v pravilniku o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javne kanalizacije.

60. člen

Izvajalec javne službe mora voditi letno evidenco o virih onesnaževanja, o naseljih, o objektih, o količinah prevzetega blata, ipd. Vsebina letne evidence je določena v pravilniku o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javne kanalizacije.

61. člen

Predvideno poselitveno območje mora biti pred uporabo načrtovanih stanovanjskih, proizvodnih in drugih stavb opremljeno z javno kanalizacijo skladno z določbami tega odloka.

62. člen

(obveznosti uporabnika)

Uporabnik ima naslednje obveznosti:

1. na javno kanalizacijo se lahko priključi le s soglasjem upravljavca,

2. na že zgrajeno javno kanalizacijo se mora priključiti najkasneje v 6 mesecih po izgradnji lete in hkrati opustiti obstoječo greznico skladno z navodili upravljavca, kolikor je priključek tehnično možno izvesti,

3. redno vzdrževati interno kanalizacijo z vsemi objekti in napravami, kanalizacijski priključek in interno čistilno napravo,

4. voditi dnevnik obratovanja lastne male komunalne čistilne naprave v skladu s predpisi,

5. omogočiti upravljavcu dostop in pregled interne kanalizacije in kontrolo sestave odpadne vode,

6. odvajati v javno kanalizacijo samo takšno odpadno vodo, ki ne prekoračuje zakonsko predpisanih parametrov,

7. redno plačevati prejete račune za odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda,

8. pisno obveščati upravljavca o lastninskih in drugih spremembah v zvezi s priključitvijo na javno kanalizacijo,

9. javiti vsako opaženo nepravilnost na objektih in napravah javne kanalizacije upravljavcu,

10. pridobiti soglasje upravljavca pri predelavi interne kanalizacije,

11. pridobiti soglasje upravljavca za povečanje odvajanja dogovorjene količine vode,

12. uporabnik sme odvajati vodo v javno kanalizacijo samo na način, ki ne poslabšuje pogojev odvajanja drugih uporabnikov. Uporabnik je dolžan poravnati škodo na objektih in napravah javne kanalizacije, če je ta nastala zaradi njegovega ravnanja oziroma jo je povzročila njegova odpadna voda.

63. člen

Vsebnost snovi odpadnih komunalnih vod ne sme presegati dovoljenih koncentracij za izpust v javno kanalizacijsko omrežje v skladu s predpisi o varstvu okolja.

V ločeno zgrajeno kanalizacijo komunalnih odpadnih vod strogo prepovedano odvajati padavinsko, izvorno ali drenažno vodo, v ločeno zgrajeno kanalizacijo padavinskih vod pa industrijsko in komunalno odpadno vodo.

64. člen

Industrijski in drugi večji onesnaževalci morajo zagotavljati predpisani občasni monitoring odpadnih vod v skladu s predpisi o varstvu okolja. Monitoring lahko opravlja samo pooblaščeni izvajalec Rezultate monitoringa mora redno posredovati izvajalcu javne službe. Vsi stroški, povezani z izvajanjem monitoringa odpadne vode, bremenijo povzročitelja onesnaženja.

65. člen

(obveznosti drugih subjektov)

Investitorji oziroma izvajalci vzdrževanja in rekonstrukcij cest, ulic in trgov morajo po zaključenih delih vzpostaviti kanalizacijsko omrežje v prvotno stanje. Upravljavci drugih omrežij (npr.: elektro, telefon, plinovod, toplovod in podobno) morajo pri opravljanju del na svojih objektih in napravah zagotoviti zaščito kanalizacijskega omrežja. V primeru poškodb morajo naročiti popravila pri upravljavcu na lastne stroške.

VIII. PRENOS OBJEKTOV IN NAPRAV JAVNE KANALIZACIJE V UPRAVLJANJE

66. člen

(prenos obstoječih objektov in naprav kanalizacije v last občine)

Obstoječa kanalizacija, ki ima značaj javne kanalizacije in ni v upravljanju upravljavca ter ni last Občine Gornji Grad, se lahko prenese v last Občine Gornji Grad v skladu z določili 76. Člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93).

67. člen

(prenos obstoječih objektov in naprav kanalizacije v upravljanje upravljavcu)

Za prenos objektov in naprav kanalizacije v lasti Občine Gornji Grad v upravljanje upravljavcu morajo biti izpolnjeni pogoji, določeni s pravilnikom o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javne kanalizacije.

68. člen

(prenos novozgrajenih objektov in naprav kanalizacije)

Prevzem novozgrajenih kanalizacijskih objektov in naprav v lasti Občine Gornji Grad se brez dodatnih stroškov izvede po postopku, določenem v pravilniku o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javne kanalizacije.

IX. NADZOR

69. člen

(inšpekcijski nadzor)

Izvajanje določb tega odloka in določb predpisov, ki se nanašajo na odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju občine Gornji Grad, nadzirajo pristojne inšpekcijske službe.

70. člen

Nadzor nad izvajanjem odloka opravlja občinski in republiški inšpektor.

X. KAZENSKE DOLOČBE

71. člen

Z globo 2.000 € se kaznuje za prekršek upravljavec:

a. če ne vzdržuje objektov in naprav javne kanalizacije, kot to določajo 19., 56. in 57. Člen tega odloka,

b. če ne prevzame javne kanalizacije v upravljanje ko to določa 4. in 57. člen tega odloka,

c. če ne dopusti priključitve na javno kanalizacijo, kot to določajo 7., 24. in 26. člen tega odloka,

d. če prekine odvajanje brez obvestila, to je v nasprotju s 50. in 53. členom tega odloka,

e. če obračunava storitev odvajanja in čiščenja v nasprotju z določili tega odloka,

f. če ne sprejme pravilnika o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javne kanalizacije.

Z globo 1.000 € se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena.

72. člen

Z globo 2.000 € se kaznuje za prekršek uporabnik

- pravna oseba ali samostojni podjetnik:

a. če ne izpolnjuje obveznosti, navedenih v 19., 36., 70. in 71. členu tega odloka,

b. če v nasprotju s 70. členom tega odloka v javno kanalizacijo odvaja snovi, ki v prekomerni količini škodujejo okolju, javni kanalizaciji in delavcem, ki delajo na vzdrževanju kanalizacijskega omrežja,

c. če ne izvaja rednega monitoringa,

d. če se ne priključi na javno kanalizacijsko omrežje, kot to določata 23. in 35. člen tega odloka,

e. če v nasprotju s tem odlokom odvaja padavinsko vodo v greznico oziroma spelje odtok iz greznice v površinsko vodo,

f. če v nasprotju s 33. členom tega odloka odpadno vodo in goščo iz greznic odvaža na javne ali kmetijske površine oziroma neposredno odvaja v površinske ali podzemne vode,

g. če ne uredi merskega mesta, kot to določajo 41., 42., 43., 44. in 47. člen tega odloka,

h. če v nasprotju z 20., 57. in 71. členom tega odloka pristojni inšpekcijski službi, upravljavcu ali izvajalcu monitoringa onemogoča dostop do kanalizacijskega priključka in merskega mesta.

i. z globo 1.000 € se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena.

- fizična oseba:

a. Z globo 1.000 € se kaznuje za prekršek tudi posameznik, če stori katero izmed dejanj iz prvega odstavka tega člena.

XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

73. člen

Uporabniki, ki so priključeni na javno kanalizacijo, zaključeno s čistilno napravo prek greznic, morajo v roku dvanajst (12) mesecev po obvestilu upravljavca izvesti kanalizacijski priključek po navodilu upravljavca z opustitvijo greznice.

74. člen

Uporabnik, ki že izvaja obvezen monitoring odpadne vode, mora upravljavcu redno dostavljati poročila o opravljenem monitoringu.

75. člen

Zahteve v zvezi z odvajanjem komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo morajo biti izpolnjene v rokih, ki so določeni s pravilnikom o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javne kanalizacije.

76. člen

Do sprejetja novega pravilnika o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javne kanalizacije iz 11. člena tega odloka, ostane v veljavi obstoječi Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javne kanalizacije (Uradno glasilo zgornjesavinjskih občin, št. 2/99) v določilih, ki niso v nasprotju s tem odlokom oziroma ostalo veljavno zakonodajo.

77. člen

Do sprejetja novega sklepa o višini prispevka za priključitev na javno kanalizacijo ostane v veljavi obstoječi Sklep o višini prispevka za priključitev na javno kanalizacijo Gornji Grad (Uradno glasilo zgornjesavinjskih občin, št. 5/99) v določilih, ki niso v nasprotju s tem odlokom oziroma ostalo veljavno zakonodajo.

78. člen

Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Odlok o pogojih odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda na območju občine Gornji Grad (Uradno glasilo občin Mozirje, Nazarje, Gornji

Grad, Ljubno in Luče, št. 7, 98).

79. člen

Ta odlok začne veljati 15. dan po objavi v Uradnem glasilu zgornjesavinjskih občin.

Številka: 426-0005/2007

Datum: 18. 10. 2007

ŽUPAN OBČINE GORNJI GRAD

Stanko OGRADI,l.r.