Na podlagi 4. in 52. člena
Zakona o računovodstvu (Uradni list RS, št. 23/99 in 30/02) je župan
Občine Bloke dne 25. 3. 2009 sprejel |
PRAVILNIK |
o
računovodstvu |
I.
SPLOŠNE DOLOČBE |
1.
člen |
Ta pravilnik ureja naloge in organizacijo
računovodstva ter pravice in odgovornosti pooblaščenih oseb za
razpolaganje z materialnimi in finančnimi sredstvi Občine Bloke. |
2.
člen |
Občina vodi poslovne knjige na podlagi zakona o
računovodstvu, zakona o javnih financah ter podzakonskih aktov, ki jih
izda minister, pristojen za finance, za pravne osebe javnega prava.
Vprašanja, ki niso urejena z zakonom o računovodstvu, podzakonskimi akti
na njegovi podlagi, ali s tem pravilnikom, se rešujejo v skladu s
kodeksom računovodskih načel in splošnimi slovenskimi računovodskimi
standardi (v nadaljevanju: SRS). |
II.
ORGANIZIRANOST IN VODENJE RAČUNOVODSTVA |
3.
člen |
Računovodstvo se organizira in vodi na način, ki
omogoča: |
– zagotavljanje informacij nadzornim organom
občine (proračunska inšpekcija, računsko sodišče, nadzorni odbor občine)
za ocenjevanje namembnosti, gospodarnosti in učinkovitosti porabe
sredstev javnih financ, |
– vpogled zunanjih organov občine v poslovanje
in razpolaganje s sredstvi z namenom ugotavljanja uresničevanja nalog
občine, za katere prejemajo sredstva iz sredstev javnih financ, |
– vpogled davčnih organov v obračun davkov in
prispevkov ter drugih obveznosti, |
– zagotavljanje informacij poslovodstvu občinske
uprave in predstavniškemu organu – občinskemu svetu o načrtovanih in
uresničenih odhodkih občine, kar naj bi imelo pozitiven vpliv za
odgovorno ravnanje z javnimi sredstvi. |
4.
člen |
Računovodska opravila opravlja delavec, ki ga je
župan določil za pooblaščenega računovodjo. Odgovornost računovodje je
urejena s tem pravilnikom. Pri svojem delu mora računovodja upoštevati
strokovno etiko, kodeks računovodskih načel in finančnega poslovanja. |
5.
člen |
Finančno poslovanje vodi računovodja v skladu z
zakonom o javnih financah, zakonom o plačilnem prometu ter s predpisi in
navodili Ministrstva za finance ter po nalogu župana. Pri svojem delu
mora upoštevati zakonske predpise in odločitve pristojnega organa
občine. |
6.
člen |
V računovodstvu se zagotavljajo podatki, ki
omogočajo: |
– vpogled v stanje in gibanje sredstev in
obveznosti do njihovih virov, |
– vpogled v porabo proračunskih sredstev po
proračunskih uporabnikih in postavkah, vpogled v porabo sredstev za
materialne stroške po stroškovnih mestih, |
– ugotavljanje prihodkov, odhodkov, |
– pripravo finančnih načrtov, |
– sestavljanje poročil in analiz, |
– drugo na zahtevo pristojnih organov. |
7.
člen |
Podatki iz 6. člena se zagotavljajo: |
– v glavni knjigi, |
– pomožnih knjigah, |
– analitičnih evidencah. |
8.
člen |
Delavci, zaposleni v drugih oddelkih občinske
uprave, ki so pooblaščeni za pripravo in potrditev knjigovodskih listin,
so soodgovorni za namembnost ter smotrnost porabe proračunskih sredstev.
Zadrževanje knjigovodskih listin, ki povzroči plačilno zamudo ali
neažurno knjiženje, pomeni odgovornost delavcev teh oddelkov. Direktor
občinske uprave in vodje oddelkov sodelujejo pri pripravi proračuna
občine in finančnih načrtov posrednih uporabnikov. Vsak izdatek iz
poračuna mora imeti za podlago verodostojno knjigovodsko listino, s
katero se izkazuje obveznost za plačilo. Vsako plačilo je potrebno pisno
potrditi. |
Vsaka knjigovodska listina mora biti v določenem
roku, to je najkasneje v desetih dneh od prejema listine vrnjena v
računovodstvo, kjer jo je potrebno ustrezno obdelati (kontrolirati in
knjižiti) in jo sistematično odložiti ter hraniti. |
Zadrževanje knjigovodskih listin, ki povzroči
plačilno zamudo ali neažurno knjiženje ali vpliva na nepravilnost
izkazanih poslovnih izidov, pomeni kršitev delovnih obveznosti in
neposredno, osebno odgovornost delavca zaradi kršitve veljavnih
predpisov. |
III.
POSLOVNE KNJIGE |
9.
člen |
Poslovne knjige se vodijo po časovnem zaporedju
in sistematsko zajemajo poslovne dogodke, o katerih pričajo knjigovodske
listine. Po časovnem zaporedju se knjiži v dnevnikih, sistematska
evidenca pa se opravi na knjigovodskih kontih v glavni knjigi in
pomožnih knjigah. |
10.
člen |
Občina vodi poslovne knjige po načelu
dvostavnega knjigovodstva z uporabo kontnega načrta, ki temelji na
enotnem kontnem načrtu, ki ga je predpisal minister, pristojen za
finance (Pravilnik o enotnem kontnem načrtu za proračun, proračunske
uporabnike in druge osebe javnega prava) ter v skladu z odredbo o
razčlenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov enotnega kontnega
načrta. |
Občina vrednost poslovnih dogodkov knjiži v
polni višini v bruto znesku in jih medsebojno ne poračunava. |
11.
člen |
Poslovne knjige se vodijo v računovodstvu občine
računalniško (glavna knjiga, saldakonti, pomožne knjige in analitične
evidence). Računalniško vodene poslovne knjige se po potrebi lahko
tiskajo ali prikazujejo na zaslonu. |
12.
člen |
Poslovne knjige so: |
1. dnevnik, |
2. glavna knjiga, |
3. pomožne knjige. |
Obvezne pomožne knjige so: |
– blagajniški dnevnik, |
– knjiga opredmetenih osnovnih sredstev, |
– knjiga terjatev do kupcev oziroma knjiga
izdanih računov, |
– knjiga obveznosti do dobaviteljev oziroma
knjiga prejetih računov. |
Občina vodi še analitične evidence: |
– plač in drugih prejemkov delavcev, |
– drugih izplačil (sejnine, pogodbe o delu,
pogodbe …) itd. |
13.
člen |
Nastale spremembe na sredstvih in obveznostih do
virov sredstev se knjižijo po načelih skrbnosti in ažurnosti.
Knjigovodstvo je ažurno, če so knjiženja v posameznih poslovnih knjigah
opravljena najkasneje v osmih dneh od pridobitve izvirne listine. |
14.
člen |
Glavna knjiga se vodi računalniško. Uporabni
program glavne knjige omogoča, da je podatek z enim vnosom knjižen v
pomožni knjigi in glavni knjigi. |
Način knjiženja glavne knjige mora zagotavljati,
da se lahko med poslovnim letom po potrebi izpišejo posamezni konti, na
koncu obračunskega obdobja pa se izpiše celotna glavna knjiga. |
15.
člen |
Poslovne knjige se odpirajo in zaključujejo
vsako poslovno leto. Izjema je analitična evidenca osnovnih sredstev,
katere odpiranje in zapiranje ni vezano na poslovno leto. Ta knjiga je
odprta in se vodi, dokler se osnovna sredstva uporabljajo. |
Po vseh knjiženjih za poslovno leto in
kontroliranju izkazanih stanj se poslovne knjige zaključijo. |
Glavna knjiga se ob koncu poslovnega leta
odtisne, zaključi in odloži. Prav tako se ob koncu leta odtisnejo,
zaključijo in odložijo obvezne pomožne knjige. |
Preostale pomožne knjige, dnevnik, evidence se
hranijo na nosilcih podatkov, zavarovanih pred izbrisom ali drugimi
poškodbami. |
IV.
KNJIGOVODSKE LISTINE |
16.
člen |
Vsaka poslovna sprememba pri sredstvih in
obveznostih do njihovih virov, odhodkih in prihodkih ter stroških se
lahko knjiži samo na podlagi knjigovodske listine. |
Knjigovodske listine (v papirni obliki ali v
obliki elektronskih zapisov) morajo izkazovati poslovne dogodke
verodostojno in pošteno. |
Knjigovodske listine morajo biti take, da
nedvoumno kažejo poslovne spremembe in vsebujejo ustrezne podatke za
knjiženje. |
Izvirna knjigovodska listina se sestavi v
trenutku nastanka poslovne spremembe. |
17.
člen |
Besedila in številke v knjigovodskih listinah se
ne smejo popravljati tako, da bi postala njihova verodostojnost
dvomljiva. Popravljajo se s prečrtovanjem prvotnih besedil oziroma
številk ali z metodo storna. Popravek opravi oseba, ki je izdala
knjigovodsko listino, in ga hkrati vnese na vse izvode knjigovodske
listine. Blagajniške in druge listine, ki izpričujejo denarne poslovne
dogodke, se sploh ne smejo popravljati, ampak se uničijo in sestavijo
nove. |
18.
člen |
Vsaka knjigovodska listina mora vsebovati
najmanj naslednje podatke: |
– ime in naslov izdajatelja listine, |
– naziv listine z označbo zaporednosti listine, |
– datum nastanka poslovnega dogodka ter datum
izstavitve listine, |
– vsebino poslovne spremembe, |
– oznake stroškovnih mest in stroškovnih
nosilcev za listine, iz katerih izhajajo izdatki in prejemki, če se
spremljajo po mestih in nosilcih, |
– količino, mersko enoto (ter razčlenitev,
vezano na davek na dodano vrednost) ter znesek izražen v tolarjih, |
– podpise sodelujočih pri poslovnih dogodkih, |
– podpis osebe, pooblaščene za sestavljanje
listine, |
– podpis osebe, pooblaščene za kontrolo in
likvidacijo listine. |
Knjigovodske listine se sistematsko označujejo z
zaporedno številko. |
Notranje knjigovodske listine |
19.
člen |
Notranje knjigovodske listine so: |
– računi za prodajo storitev, |
– predlog za izdajo naročilnice, |
– potrdila o vplačilih in izplačilih, |
– obračuni, dobropisi, |
– pogodbe za dana posojila in prejeta posojila
in druge pogodbe, |
– odredbe, odločbe in sklepi za nakazila in
izplačila, |
– druge listine, s katerimi se odreja
evidentiranje poslovnih sprememb na sredstvih in obveznostih do virov
sredstev proračuna občine, kot so začetna bilanca in listine o
usklajevanju terjatev in obveznosti. |
20.
člen |
Notranje knjigovodske listine izdaja župan ali
po njegovem pooblastilu pooblaščeni delavec. Delavec, ki sestavi
knjigovodsko listino, s svojim podpisom jamči za resničnost poslovnega
dogodka in to, da listina pošteno prikazuje podatke o poslovnem dogodku. |
Sprožanje poslovnih dogodkov |
21.
člen |
Poslovne dogodke sprožajo in listine podpisujejo
(odredbodajalec): |
– župan, |
– vodja organizacijske enote (skrbnik
proračunske postavke). |
Župan s sklepom določi skrbnike proračunskih
postavk, ki so obenem tudi likvidatorji listin. |
22.
člen |
Listine za materialno poslovanje, to je
dobavnica, prevzemnica ter ostalo dokumentacijo za nabavo drobnega
inventarja in osnovnih sredstev, podpisujeta in jamčita za njihovo
pravilnost in resničnost prevzemnik blaga in direktor občinske uprave. |
23.
člen |
Pooblaščeni nosilci sredstev (odredbodajalci)
prevzemajo naslednje odgovornosti: |
– v celoti odgovarjajo za verodostojnost
dokumentov, ki so podlaga za nakazila in izplačila proračunskih sredstev
in verodostojnost ostalih dokumentov, ki so podlaga za evidentiranje
sprememb na sredstvih in obveznostih do virov sredstev proračuna, |
– pri dogovarjanju predplačil v pravnih poslih,
ki jih sklepajo, so dolžni upoštevati navodila o izvrševanju proračuna v
zvezi z zavarovanjem plačil, |
– pri dogovarjanju o pogojih za izpolnjevanje
obveznosti, ki se poravnavajo iz proračuna, morajo upoštevati plačilne
roke, ki veljajo za izplačila iz sredstev proračuna, v skladu z navodili
o izvrševanju proračuna, |
– pri oddaji javnih naročil morajo upoštevati
postopek izvajanja javnega razpisa, ki ga predpisuje Zakon o javnih
naročilih, |
– odgovarjajo za porabo sredstev, ki ni v skladu
z dodeljenimi pooblastili, in za namensko porabo proračunskih sredstev. |
Gibanje notranjih knjigovodskih listin |
24.
člen |
Izvedene računovodske listine sestavlja
računovodja oziroma pooblaščeni referent. |
Zunanje knjigovodske listine |
25.
člen |
Zunanje knjigovodske listine so: |
– računi za material, blago, osnovna sredstva in
storitve, |
– pogodbe o delu, financiranju in druge pogodbe, |
– dnevni izpiski stanja podračuna občine s
seznami posameznih prilivov in odlivov denarnih sredstev, |
– predračuni, obračuni ipd. |
Gibanje zunanjih knjigovodskih listin |
26.
člen |
Račune za prejeto blago in storitve prejme
vložišče oziroma tajništvo in jih preda referentu za finance, ki
kontrolira količino, ceno, vrednost, skladnost s proračunsko postavko in
drugo ter jih oštevilči in preda v likvidacijo skrbniku proračunske
postavke, ki jih podpiše in vrne v referat za finance. Račune nato
podpiše še direktor občinske uprave, Odredbo za plačilo podpiše župan
pred plačilom. |
Kontrola knjigovodskih listin |
27.
člen |
Pooblaščeni delavec za kontrolo knjigovodskih
listin in za likvidacijo s svojim podpisom potrdi pravilnost, točnost in
zakonitost knjigovodske listine kot dokumenta, ki dokazuje poslovno
spremembo. |
Kontrolira predvsem: |
– ali je listina formalno računsko pravilna, |
– ali so listini priloženi vsi dokumenti, ki
dokazujejo nastanek poslovne spremembe v skladu z navodili pristojnega
ministrstva in ministrstva za finance za izplačila iz sredstev
proračuna, |
– ali je poslovna sprememba nastala v obliki in
obsegu, kot je navedeno v dokumentu, |
– ali so cene v knjigovodski listini pravilne in
v skladu z dogovorom, pogodbo oziroma odločbo, |
– ali je rok plačila, naveden v listini,
istoveten roku plačila po pogodbi oziroma v skladu z zakonom o
izvrševanju proračuna Republike Slovenije, |
– ali so na knjigovodski listini zaračunani
kakšni stroški, ki so v nasprotju z dogovorom. |
V.
USKLAJEVANJE POSLOVNIH KNJIG TER POPIS SREDSTEV IN OBVEZNOSTI |
28.
člen |
Stanje v pomožnih knjigah oziroma analitičnih
evidencah se usklajuje s stanjem v glavni knjigi vsak mesec po stanju
zadnjega dne v mesecu. |
Delavec, ki vodi analitične evidence, predloži
stanje iz analitičnih evidenc računovodji, najkasneje v desetih dneh po
preteku obdobja, za katero se opravlja usklajevanje. Razlike v stanju je
potrebno razčistiti, oziroma stanje uskladiti najkasneje v petih dneh po
preteku obdobja usklajevanja. |
29.
člen |
Usklajevanje prometa in stanja glavne knjige z
dnevnikom ter pomožnih knjig z glavno knjigo se prav tako opravi, preden
se sestavi obračun za obračunsko obdobje. |
30.
člen |
Knjigovodsko stanje sredstev, terjatev in
obveznosti se najmanj enkrat na leto uskladi z dejanskim stanjem, ki se
ugotavlja s popisom. |
Za popis terjatev in obveznosti občine se
imenuje posebna popisna komisija. Terjatve in obveznosti popiše popisna
komisija po stanju v računovodskih evidencah na dan 31. decembra,
preveri realnost izkazanih zneskov in pojasni razloge za nepravočasno
izterjavo oziroma izplačilo. Dvomljive, sporne, neizterljive in
zastarane terjatve izkaže v popisnem poročilu posebej. Poročilo zajema
tudi popis sredstev, ki jih imajo v upravljanju javni zavodi, javna
podjetja, gospodarski javni zavodi ter o vlaganjih občine v gospodarske
družbe. |
Popis sredstev, terjatev ter obveznosti do virov
sredstev se opravi vsako leto po stanju na dan 31. decembra. |
Župan določi člane popisnih komisij pred
pričetkom popisa. |
31.
člen |
Člani popisnih komisij so odgovorni za: |
– pravilno ugotovitev dejanskega stanja
sredstev, terjatev in obveznosti, |
– natančno in pravilno sestavljanje in
izpolnjevanje popisnih listov, |
– pravočasno izvršitev nalog popisa, |
– pravočasno in pravilno sestavo poročila o
popisu. |
32.
člen |
Podatki iz knjigovodstva oziroma iz ustreznih
evidenc o količinah se ne smejo dajati popisnim komisijam pred vpisom
dejanskega stanja v popisne liste. |
33.
člen |
Predsednik popisne komisije je odgovoren za
pravočasno in pravilno sestavo poročila o popisu, ki ga predloži
pristojnemu organu. |
34.
člen |
Župan obravnava poročilo ob navzočnosti
predsednika komisije in računovodje ter odloči: |
1. o načinu knjiženja in likvidacije
ugotovljenih razlik, |
2. o neposrednem odpisu s popravkom vrednosti
drobnega inventarja in osnovnih sredstev ter terjatev in obveznosti, |
3. o odpisu dotrajanih in neuporabnih sredstev, |
4. o materialni odgovornosti posameznih delavcev
za ugotovljeni primanjkljaj ob popisu, |
5. o drugem v zvezi s popisom. |
Odločitev pristojnega organa – župana v zvezi s
popisom je podlaga za knjiženje razlik in uskladitev knjigovodskega
stanja z dejanskim. |
VI.
HRANJENJE KNJIGOVODSKIH LISTIN, POSLOVNIH KNJIG, RAČUNOVODSKIH IZKAZOV
IN POSLOVNIH POROČIL |
35.
člen |
Poslovne knjige in knjigovodske listine se
hranijo v prostorih računovodstva in v arhivu. Knjigovodske listine in
poslovne knjige je treba hraniti tako, da ne pride do fizičnega
poškodovanja ali uničenja in da niso dostopne nepoklicanim. |
36.
člen |
Za sprotno hrambo poslovnih knjig in
knjigovodskih listin, ki se hranijo v prostorih računovodstva, je
odgovoren računovodja. |
37.
člen |
Poslovne knjige in knjigovodske listine se
hranijo v skladu s predpisi, vendar najmanj v teh rokih: |
– letni računovodski izkazi in končni obračun
plač ter izplačilne liste za obdobja, za katera ni končnih obračunov,
trajno, |
– knjigovodske listine, na podlagi katerih se
knjiži, in z zakonom ali drugimi predpisi predpisane listine, pet let, |
– pomožni obračuni in podobne knjigovodske
listine, dve leti, |
– listine v zvezi z obračunom davkov, v skladu z
davčnimi predpisi. |
Odvisno od časa hranjenja knjigovodskih listin
je treba pri računalniškem obravnavanju podatkov hraniti programsko
dokumentacijo (uporabniške programe). Odvisno od vrste računalniškega
obravnavanja podatkov je občina dolžna hraniti tako programsko
dokumentacijo, da bo strokovnjaku omogočala poznejše preverjanje. |
VII.
VREDNOTENJE POSTAVK V RAČUNOVODSKIH IZKAZIH |
38.
člen |
Pri izkazovanju in vrednotenju postavk se
neposredno uporablja zakon o računovodstvu, ter Splošni slovenski
računovodski standardi (SRS) kakor podzakonski predpisi, izdani na
podlagi Zakona o računovodstvu ter ta pravilnik. |
Osnovna sredstva |
39.
člen |
Osnovna sredstva so zgradbe, zemljišča, poslovni
prostori, oprema ter pripadajoči nadomestni deli in drobni inventar,
katerega doba uporabnosti je daljša od enega leta. |
40.
člen |
Za drobni inventar, ki se všteva med osnovna
sredstva, se štejejo predmeti za urejanje prostorov, priročno orodje in
naprave ter vsa druga oprema in trajna oziroma vračljiva embalaža z dobo
daljšo od enega leta, katerih posamične nabavne vrednosti po obračunih
dobaviteljev ne presegajo vrednosti 500 € v času nabave. |
41.
člen |
Drobni inventar, ki ne spada med osnovna
sredstva, se odpisuje z enkratnim odpisom ob izdaji v uporabo. Strošek
odpisa bremeni vire sredstev, iz katerih je drobni inventar bil
nabavljen. |
Odpis osnovnih sredstev |
42.
člen |
Odpis osnovnih sredstev je reden in izreden. |
Reden odpis se opravlja v skladu z zakonom o
računovodstvu, navodilom o načinu in stopnjah rednega odpisa
neopredmetenih dolgoročnih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev. |
Izreden
odpis se opravi v primeru odtujitve ali uničenja opredmetenega osnovnega
sredstva, trajne izločitve iz uporabe. |
43.
člen |
Odpis opredmetenih osnovnih sredstev v
upravljanju se praviloma izkaže kot popravek nabavne vrednosti v breme
virov teh sredstev. |
44.
člen |
Osnovna sredstva se ob koncu poslovnega leta
prevrednotijo v skladu s SRS. Učinki prevrednotenja sredstev zaradi
njihove okrepitve povečujejo obveznost do virov sredstev. Prevrednotenje
zaradi oslabitve se opravlja v skladu s SRS. |
Neopredmetena dolgoročna sredstva |
45.
člen |
Za neopredmetena dolgoročna sredstva veljajo
enake določbe kot za opredmetena dolgoročna sredstva. |
Dolgoročne finančne naložbe |
46.
člen |
Dolgoročne finančne naložbe so dolgoročne
kapitalske naložbe, dolgoročna dana posojila in depoziti. |
Dolgoročne finančne naložbe se v začetku
izkazujejo po nabavni vrednosti, ki ji ustrezajo naložena denarna ali
druga sredstva, dolgoročne terjatve pa z zneski, ki izhajajo iz
ustreznih knjigovodskih listin. |
Obračunane realne obresti in drugi donosi
dolgoročnih finančnih naložb in terjatev povečujejo vrednost teh
dolgoročnih naložb in terjatev. |
Donosi dolgoročnih finančnih naložb in terjatev
se priznajo kot prihodki ob vnovčenju. |
47.
člen |
Kapitalske naložbe v gospodarske javne službe
ali druge pravne osebe, ki vodijo poslovne knjige po določbah Zakona o
gospodarskih družbah in Zakona o gospodarskih javnih službah, se
prevrednotijo ob koncu poslovnega leta tako kot določajo SRS. |
Učinek prevrednotenja povečuje lastne vire
sredstev. |
48.
člen |
Računovodja mora najmanj enkrat letno, in sicer
pred sestavitvijo letnega obračuna poslovanja, preveriti ustreznost
izkazane velikosti posamezne dolgoročne finančne naložbe. |
Terjatve |
49.
člen |
Terjatve se izkazujejo ločeno po vrstah. Ločeno
se izkazujejo predujmi za osnovna sredstva ter sredstva, ki so sestavni
del gibljivih sredstev bilance stanja. Pri terjatvah iz gibljivih
sredstev je treba ločeno izkazovati dolgoročne (nad eno leto) in
kratkoročne (do enega leta). |
Terjatve se nadalje ločujejo in izkazujejo kot
terjatve: |
– terjatve do kupcev, |
– dani predujmi in varščine, |
– terjatve v zvezi s prihodki od financiranja, |
– druge terjatve. |
50.
člen |
Za pravočasno izterjavo terjatev, predlaganje
njihovega prenosa na sporne terjatve, če se predvideva, da ne bodo
poravnane v roku ali niso poravnane v roku, skrbi računovodja. Najmanj
enkrat letno, in sicer pred sestavitvijo letnega obračuna, računovodja
preveri ustreznost velikosti posamezne vrste terjatve (uskladitev). |
51.
člen |
Odpis terjatev odobri župan. |
Kratkoročne finančne naložbe |
52.
člen |
Občasne viške denarnih sredstev občina nalaga v
kratkoročne depozite, v skladu s predpisi ministra pristojnega za
finance. |
Denarna sredstva |
53.
člen |
Kot denarna sredstva se izkazujejo denarna
sredstva v blagajni ter dobroimetja na računih v bankah in drugih
finančnih institucijah v skladu s predpisi, ki urejajo poslovanje z
denarnimi sredstvi iz sredstev javnih financ. |
Dolgoročne obveznosti |
54.
člen |
Dolgoročne obveznosti se izkazujejo v skladu s
SRS. V računovodstvu mora biti zagotovljena dosledna evidenca vseh
dolgoročnih obveznosti in izkazovanje ločeno za dolgoročno dobljena
finančna posojila, dolgoročne dobljene kredite, dolgoročne obveznosti iz
poslovanja. |
55.
člen |
Prevrednotenje dolgoročnih obveznosti, razen
obveznosti, ki se nanašajo na sredstva v upravljanju, se obravnava kot
obrestovanje in bremeni odhodke financiranja. |
Kratkoročne obveznosti |
56.
člen |
V skladu s SRS se med kratkoročne obveznosti
vključujejo obveznosti, ki zapadejo v plačilo v letu dni ali prej. |
Kratkoročne obveznosti se izkazujejo z
dejanskimi zneski, ki izhajajo iz ustreznih knjigovodskih listin. |
Kratkoročne časovne razmejitve |
57.
člen |
Občina v skladu s predpisi in SRS po potrebi
vzpostavlja kratkoročno časovno razmejevanje, in sicer: |
– aktivne časovne razmejitve za potrebe
razmejevanja odloženih stroškov oziroma odhodkov in prehodno
nezaračunanih prihodkov, |
– pasivne kratkoročne časovne razmejitve za
razmejevanje vnaprej vračunanih stroškov oziroma odhodkov in kratkoročno
odloženih prihodkov. |
Zaloge |
58.
člen |
Material se takoj ob nabavi prenese v uporabo in
istočasno bremeni stroške po nabavni vrednosti, zato občina praviloma ne
izkazuje zalog materiala. |
Odhodki |
59.
člen |
Odhodki občine se merijo in razčlenjujejo v
skladu z Zakonom o računovodstvu, predpisi izdanimi na podlagi zakona in
SRS. |
60.
člen |
Odhodki se priznavajo po računovodskem načelu
denarnega toka. To pomeni, da se odhodek prizna: |
– če je poslovni dogodek, ki ima za posledico
izkazovanje odhodka, dejansko nastal in |
– če je dejansko prišlo do izplačila denarja. |
Odhodki se razčlenjujejo na tekoče odhodke,
odhodke tekočih transferov, investicijske odhodke in odhodke
investicijskih transferov. |
61.
člen |
Tekoči odhodki so odhodki za plačila, nastala
zaradi stroškov dela, stroškov materiala in drugih izdatkov za blago in
storitve. Tekoči transferi so odhodki, ki zajemajo plačila za katera
plačniki v povračilo ne prejmejo materiala ali opravljene storitve.
Uporaba teh sredstev mora biti pri prejemniku tekoče ali splošne narave
in ne kapitalske. |
62.
člen |
Investicijski odhodki so plačila, namenjena
pridobitvi ali nakupu opredmetenih in neopredmetenih osnovnih sredstev,
premoženja, opreme, napeljav, vozil kot tudi plačila za novogradnje,
adaptacije, investicijsko vzdrževanje in obnove zgradb ter izdelavo
študij o izvedbi projektov, izdelavo projektne dokumentacije in
investicijski inženiring. |
63.
člen |
Odhodki investicijskih transferov so prenesena
denarna nepovratna sredstva, namenjena plačilu investicijskih odhodkov
prejemnikov sredstev, to je za nakup ali gradnjo njihovih osnovnih
sredstev, nakup opreme in drugih opredmetenih in neopredmetenih
sredstev, za investicijsko vzdrževanje, obnovo ipd. |
Investicijski transferi so lahko tudi plačila za
namene iz prvega odstavka tega člena, za katera se pri prejemniku
sredstev vzpostavi obveznost iz naslova sredstev, prejetih v
upravljanje. |
64.
člen |
Odhodki so razčlenjeni tako, da omogočajo
vpogled v strukturo stroškov po njihovih naravnih vrstah, ki so: stroški
dela, stroški materiala in storitev in drugi stroški. V okviru skupin
naravnih vrst stroškov se posamezne vrste stroškov knjigovodsko
evidentirajo na analitičnih kontih, določenih v skladu s potrebami
občine na osnovi enotnega kontnega načrta. |
65.
člen |
Vsak analitični konto stroškov ima v evidenci
tudi pripadajočo šifro stroškovnega mesta in stroškovnega nosilca, pri
čemer se kot stroškovni nosilec šteje proračunska postavka iz finančnega
načrta. |
Stroškovna mesta predstavljajo organizacijske
enote, po katerih se spremljajo stroški. |
Stroški se razporejajo na stroškovna mesta in
stroškovne nosilce neposredno ob knjiženju iz knjigovodskih listin, na
katerih morajo biti poleg ostalih podatkov ti podatki navedeni. |
Prihodki |
66.
člen |
Prihodki občine se priznavajo po računovodskem
načelu denarnega toka (plačana realizacija). |
Prihodki se razčlenjujejo v skladu z določbami
Zakona o računovodstvu, podzakonskimi akti na podlagi zakona ter SRS. |
Prihodki se razčlenjujejo na davčne prihodke,
nedavčne prihodke, kapitalske prihodke, prejete donacije in transferne
prihodke. |
VIII.
RAČUNOVODSKO PREDRAČUNAVANJE IN PRIPRAVA FINANČNIH NAČRTOV |
67.
člen |
Občina v skladu z Zakonom o javnih financah ter
predpisi, izdanimi na podlagi zakona ter navodili ministra za finance v
računovodstvu, zagotavlja podatke, ki so potrebni za pripravo večletnih
in letnih finančnih načrtov občine. |
IX.
RAČUNOVODSKI IZKAZI IN LETNO POROČILO |
68.
člen |
Letno poročilo obsega: |
– bilanco stanja, |
– izkaz prihodkov in odhodkov, |
– pojasnila k izkazom ter |
– poslovno poročilo. |
Računovodski izkazi morajo prikazovati resnično
in pošteno stanje sredstev in obveznosti do virov sredstev, prihodkov,
odhodkov ter presežek ali primanjkljaj. |
Letno poročilo je potrebno predložiti
organizaciji, pooblaščeni za obdelovanje in objavljanje podatkov, torej
pristojni enoti Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in
storitve do zadnjega dne v februarju leta, ki sledi letu, za katero se
sestavlja letno poročilo. |
69.
člen |
Neposredni in posredni uporabniki občinskega
proračuna predložijo letno poročilo za preteklo leto županu do 28.
februarja tekočega leta. |
Župan pripravi predlog zaključnega računa
občinskega proračuna za preteklo leto in ga predloži ministrstvu,
pristojnemu za finance do 31. marca tekočega leta. |
Župan predloži predlog zaključnega računa
občinskega proračuna za preteklo leto občinskemu svetu v sprejem. |
70.
člen |
Letno poročilo pripravita župan in računovodja
občine. |
71.
člen |
Letno poročilo se sestavi za poslovno leto, ki
je enako koledarskemu letu, kakor tudi ob statusnih spremembah, ob
prenehanju in drugih primerih določenih z zakonom. |
72.
člen |
Računovodski izkazi se pripravijo na zadnji dan
obravnavanega obdobja v skladu s pravilnikom o vsebini, členitvi in
obliki računovodskih izkazov ter pojasnilih k izkazom za proračun,
proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava, ki ga izda minister
pristojen za finance. |
73.
člen |
S Pravilnikom o poročanju občin o prejemkih in
izdatkih proračunov občin (Uradni list RS, št. 8/04 in 34/04) je
določeno, da morajo občine posredovati podatke, ki jih določata Poročilo
o prihodkih in odhodkih, računu finančnih terjatev in naložb ter računu
financiranja (obrazec P) in Poročilo o odhodkih po funkcionalnih
dejavnostih (obrazec P1), ki sta sestavni del pravilnika. Občine morajo
navedene podatke posredovati ministrstvu za finance, do 15. dne v mesecu
za obdobje od 1. 1. tekočega leta do konca preteklega meseca. Za
pripravo poročil je odgovoren računovodja. |
X.
RAČUNOVODSKA KONTROLA IN NOTRANJE REVIDIRANJE |
74.
člen |
Računovodska kontrola zajema splošne aktivnosti
ugotavljanja pravilnosti in odpravljanje teh v vseh delih računovodskih
postopkov. Kontrola knjigovodskih listin se opravlja tako kot je
določena v tem pravilniku. |
Odgovornost delavca v računovodstvu in drugih za
opravljanje kontrole je opredeljena v tem pravilniku in v pravilniku o
sistematizaciji delovnih mest v občinski upravi Občine Bloke. |
V poslovne knjige se ne smejo vnašati nobeni
podatki iz knjigovodskih listin, dokler ni opravljena kontrola.
Računovodski obračuni in posamezni računovodski predračuni se ne smejo
sestavljati na podlagi podatkov iz poslovnih knjig, dokler podatki niso
kontrolirani. |
Računovodsko kontroliranje knjigovodskih listin
in poslovnih knjig zagotavlja tudi morebitno neupoštevanje predpisov in
internih aktov in računovodskih standardov, poneverbe ter jih tako
preprečuje. |
Računovodsko kontroliranje podatkov je
preverjanje ali so poslovni dogodki nesporni, ali so jih odobrile
pooblaščene osebe, ali so vsi poslovni dogodki tudi knjiženi, ali so
knjiženi pravočasno, v pravilnih zneskih, na ustreznih kontih in
ustreznih stroškovnih mestih. |
75.
člen |
Računovodsko revidiranje kot preverjanje in
ocenjevanje organiziranosti in delovanja računovodskega kontroliranja
ter način sestavljanja računovodskih obračunov, ki predstavlja notranji
nadzor javnih financ, se bo opravljal v skladu z navodilom o oblikah in
izvajanju notranjega finančnega nadzora v občinah. |
Revidiranje bo občina zagotovila tako, da bo: |
– ustanovila notranjo revizijsko službo ali |
– poverila notranje revidiranje zunanjemu
izvajalcu. |
XI.
POOBLASTILA IN ODGOVORNOST V RAČUNOVODSTVU |
76.
člen |
Za organizacijo in vodenje računovodstva je
odgovoren računovodja. Računovodja je odgovoren, da se pravilno
uporabljajo materialno finančni predpisi in SRS. |
Odgovoren je za: |
– organizacijo, koordinacijo in nadzor dela na
področju računovodstva, |
– pravilno in ažurno vodenje poslovnih knjig, |
– usklajevanje analitičnih evidenc s
knjigovodstvom glavne knjige, |
– pravočasno sestavo letnega poročila, |
– pravočasno posredovanje podatkov in poročila
za župana in občinski svet ter nadzorni odbor, |
– pravočasno zaključevanje poslovnih knjig, |
– pravočasno dopolnjevanje pravilnika o
računovodstvu in drugih aktov s področja računovodstva, |
– pravočasno dopolnitev kontnega načrta v skladu
s predpisi, |
– strokovno izpopolnjevanje računovodskih
delavcev, |
– organizacijo pravilne hrambe poslovnih knjig
in knjigovodskih listin |
– in drugo v skladu s pogodbo o zaposlitvi in
sklepom pristojnega organa. |
77.
člen |
Za pravilno in ažurno vodenje poslovnih knjig v
skladu s predpisi in tem pravilnikom so odgovorni tudi delavci v skladu
s svojo pogodbo o zaposlitvi, ki vodijo posamezne knjigovodske evidence,
če je knjigovodstvo nepravilno in neažurno vodeno, ker so bile
knjigovodske listine prepozno poslane vodji knjigovodstva. |
XII.
KONČNA DOLOČBA |
78.
člen |
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Nova vas, dne 25. marca 2009 |
Župan
Občine Bloke |
Jože
Doles l.r. |