|
Na podlagi 57. člena
Zakona
o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07; ZPNačrt) in
10. člena
Statuta Občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 34/95, 72/99
in 65/02) je županja dne 14. 6. 2007 sprejela |
|
|
S K L E P |
|
|
o pripravi občinskega
podrobnega prostorskega načrta za ureditev odlagališča Pragersko |
|
|
1. člen |
|
|
Ocena stanja in
razlogi za pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta |
|
|
Na lokaciji obstoječega odlagališča Pragersko bo urejen
sodoben center za ravnanje z odpadki prvega reda za priključenih 100.000
prebivalcev (CERO Pragersko) in opremljen s potrebnimi tehnološkimi
objekti in infrastrukturo za ravnanje z odpadki. Predvidena je tudi
ureditev odlagališča za odlaganje preostanka odpadkov. V sklopu CERO
Pragersko bo zgrajena centralna čistilna naprava in kanalizacijski
sistem za naselja Leskovec, Črešnjevec, Pragersko, Zg. Polskava, Sp.
Polskava in Gaj. |
|
|
Obstoječe odlagališče nenevarnih odpadkov na Pragerskem se
nahaja v opuščenih glinokopih 1 km južno od naselja Pragersko. Severno
od odlagališča je več manjših jezerc, ki so prav tako nastala v
opuščenih glinokopih opekarne Pragersko. Dovoz do odlagališča je s ceste
od Pragerskega proti Staremu logu in Leskovcu. |
|
|
Center za ravnanje z odpadki CERO Pragersko je zamišljen
kot sodoben center, opremljen s potrebnimi tehnološkimi objekti in
infrastrukturo za ravnanje z odpadki. Lokacija obstaja in ustreza
zahtevam za varstvo okolja. Trenutno je lokacija opremljena za osnovno
gospodarjenje z odpadnimi snovmi za cca 34.000 vključenih prebivalcev. |
|
|
Lokacija nudi vse možnosti za dograditev potrebnih
tehnoloških objektov in infrastrukture za gospodarjenje z odpadki po
najnovejši zakonodaji. |
|
|
Že pred letom 1991 so bile v prostorskih aktih kot območje
za odlaganje odpadkov opredeljene parcele s parcelnimi številkami 620,
605/4, 605/3, 606/1, 607/1, 609/1, 609/3, 610/1, 610/5, 610/4, 610/2,
611/1, 611/2 in del parc. Št. 621 vse k.o. Gaj. Parcele so bile z
odločbo o komasaciji leta 2004 združene v novo parcelno št. 994 k.o.
Gaj. Celotna parcela št. 994 k.o. Gaj, površine 12 ha, je v lasti Občine
Slovenska Bistrica. |
|
|
Postavitev objektov za obdelavo odpadkov in spremljajočih
objektov (sortirnica, kompostarna, demontaža in drobljenje kosovnih
odpadkov, skladiščne površine, pralnica) je predvidena na parceli 994. |
|
|
Odlagališče za odlaganje preostanka odpadkov bo urejeno na
površini 10 ha, na parcelah 994, 741/1, 742, 743 in 997. Parcela 741/1
je v prostorskih aktih opredeljena kot območje nadzemnega pridobivalnega
prostora, parceli 742, 743 sta v naravi pot in opredeljeni kot delno
gradbeni parceli in delno območji nadzemnega pridobivalnega prostora,
parcela 997 pa je območje za odlaganje odpadkov. Odlagališče se bo
gradilo in zapolnjevalo po fazah (2., 3., 4. in 5. faza). |
|
|
Na parceli 741/1 je predvidena tudi ureditev površin za
predelavo gradbenih odpadkov. Načrt ravnanja z gradbenimi odpadki ni
predmet tega projekta. |
|
|
Na risbi št. 1 je prikazana ureditvena situacija,
opredeljeni so vsi najpomembnejši objekti z oznakami in podatki.
Opredeljena je tudi situacija z zapolnjenim celotnim odlagališčem s
skupno kapaciteto predvidene 2., 3., 4. in 5. faze 900.000 m3
odlagalnega prostora. |
|
|
Kapaciteta kompostarne bo 6.000 t/leto vhodnih surovin
oziroma ločeno zbranih kompostibilnih frakcij. Na lokaciji je možna še
nadaljnja razširitev kapacitet za 3.000 t/leto, ki je lahko namenjena za
kompostiranje ali za stabilizacijo oziroma mehansko-biološko obdelavo
ostankov odpadkov (podzrno <60 mm iz sortirnice), bogatih z vsebnostjo
organskega ogljika. V odvisnosti od situacije, bo možno predelati 3.000
t/leto ločeno zbranih frakcij v kompost in kar 6.000 t/leto ostankov
pred končnim odlaganjem. |
|
|
Večnamenska sortirnica, kapacitete 5 t/h, lahko obratuje
po potrebi v dveh izmenah ali v podaljšanem delovnem času. Na sortirnici
bo možno sortirati tako odpadke iz gospodinjstev, kakor tudi iz
gospodarstva, še posebej kosovne odpadke. Vse izločene surovine bodo
balirane in začasno skladiščene pod nadstrešnico. Na sortirnici bo možno
sortirati mešano embalažo ali papir in karton na posamezne frakcije, z
ozirom na potrebe tržišča. Že omenjeno izločanje podzrna <60 mm za
stabilizacijo oziroma mehansko-biološko obdelavo bo potekalo v posebnem
sejalnem bobnu. Sortirnica bo omogočala tudi izločanje lahke frakcije za
gorivo, Fe kovine in del še preostalih surovin po ločenem zbiranju. |
|
|
Na geodetskem posnetku so opredeljeni obstoječi objekti in
infrastruktura, ki bodo vključeni v sklop CERO Pragersko in sicer: |
|
|
– zbirni center za ločeno zbrane frakcije z zabojniki in
kontejnerji pod nadstrešnico; |
|
|
– elektronska tehtnica 30 t za tehtanje in evidentiranje,
s pripadajočo tehtalno hišico; |
|
|
– vhod, zavarovan z vstopnimi rampami; |
|
|
– upravna zgradba z delavnico in garažo ter sanitarnimi
prostori; tloris 10 x 25 m; |
|
|
– objekt s tlorisom 10 x 25 m za demontažo ter začasno
skladiščenje kosovnih odpadkov; |
|
|
– kontejner 6 x 2,5 m z opremo za zbiranje in skladiščenje
nevarnih odpadkov iz gospodinjstev; |
|
|
– asfaltirane površine za sortiranje, demontažo in
stiskanje bele tehnike in ostalih kosovnih odpadkov, ~4.000 m2; te
površine bodo zadržale svojo funkcijo; |
|
|
– asfaltirane površine (~2.500 m2) okoli obeh stavb,
vhoda, tehtnice in zbirnega centra; |
|
|
– vodovod in elektrika (3 x 35 A) do naštetih objektov,
površinska kanalizacija in odvodnjevanje; |
|
|
– urejena 1. etapa 1. faze odlagališča za odlaganje
odpadkov v skladu z okoljevarstvenim dovoljenjem; |
|
|
– mreža plinjakov na zaključenih površinah odlagališča,
količine plina so zanemarljive (razlog je ekstenzivno in plitvo
odlaganje odpadkov). |
|
|
|
|
|
STRATEGIJA GOSPODARJENJA S KOMUNALNIMI ODPADKI V CERO
PRAGERSKO |
|
|
Sodobni center za ravnanje z odpadki mora upoštevati
predvsem veljavno zakonodajo EU in trende razvoja v zvezi z ravnanjem z
odpadki, pri čemer je potrebno upoštevati velikost vključenega območja,
ki je običajno podana s številom prebivalstva. V primeru CERO Pragersko
se pričakuje vključenost prebivalstva še z drugih sosednjih območij. |
|
|
Upoštevane morajo biti zahteve po čim večji snovni
reciklaži odpadkov ter izločanju kompostibilnih frakcij oziroma
zmanjšanju potencialne reaktivnosti ostankov za odlaganje na
odlagališču. Z ločenim zbiranjem se lahko zmanjša količina odloženih
komunalnih odpadkov za 50%, pri čemer avtomobili, pnevmatike in gradbeni
odpadki niso vključeni. |
|
|
Seveda je umestno ločene zbrane frakcije še presortirati
in balirati na ustrezni mehanski sortirnici. Sortirnica je potrebna tudi
za izločanje frakcije <50 oziroma 60 mm, ki je bogata z organskimi
snovmi in ne sme biti neobdelana odložena na odlagališče. Obdelava teh
ostankov se izvaja z MBO postopkom (mehansko biološko obdelavo) oziroma
biostabilizacijo s ciljem znižanja energetske vrednosti in reaktivnosti.
Poleg tega je na sortirnici tudi možnost izločenja še 5% sekundarnih
surovin, ki niso bile izločene na ekoloških otokih z ločenim zbiranjem. |
|
|
Nadaljnja možnost sortirnice je izločanje cca. 1/3 ostanka
v obliki lahke frakcije, ki služi za gorivo v ustrezni obliki (fluf
lističi, briketi, ali brez priprave v masovnem sežigu). Tako ostane na
koncu še 2/3 ostanka po sortiranju, ki je energetsko siromašen in gre
lahko na odlagališče. V tem primeru je količina ostankov za odlaganje
relativno majhna. Seveda moramo prišteti še ostanke iz procesov
kompostiranja, demontaže kosovnih odpadkov in ekoloških otokov, kakor
tudi iz procesa biostabilizacije oziroma MBO. V primeru prikazanega
scenarija za CERO Pragersko je ta količina 145 kg/prebivalca letno, kar
je pri izhodiščnih 400 kg le cca 36%. |
|
|
Pri tem je MBO oziroma proces biostabilizacije odpadkov
lahko trajna rešitev, pri prehodu na morebitno sežigalnico pa le začasna
rešitev. V Scenariju prikazana opcija po morebitni izgradnji sežigalnice
navaja naslednje količine ostankov za odlaganje: |
|
|
– 20 kg pepela in žlindre po sežigu 100 kg težke frakcije
+ 30 kg namesto MBO, |
|
|
– 25 kg iz procesov (kompostiranje, ločeno zbiranje,
demontaža), ker ti ostanki nimajo zadovoljive kurilne vrednosti. |
|
|
Skupno torej 45 kg, kar je pri vhodu 400 kg le ~11,3%. |
|
|
V primeru brez sežiga, bi potrebovali za odlaganje 145 kg
ostankov 0,145 m3 odlagalnega prostora po prebivalcu letno ali 14.500 m3
za 100.000 prebivalcev. Pri sežigu težke frakcije (100 kg) in dodatne
količine 30 kg namesto MBO ter odlaganja 20 kg pepela in žlindre, pa bi
imeli le 45 kg ostankov po prebivalcu letno, za kar bi potrebovali
0,045m3 oziroma 4.500 m3 za 100.000 prebivalcev. |
|
|
Iz podanih računov lahko zaključimo, da je vsekakor
smiselno upoštevati tudi možnost sežiga ostankov na sežigalnici v
količini 130 kg/prebivalca letno. |
|
|
Na ta način bi popolnoma zadostili zahtevam predpisov EU
za znižanje kurilne vrednosti ostankov za odlaganje na 6 MJ/kg, potreba
po odlagalnem prostoru pa bi se zmanjšala za faktor na vsega 4,500 m3
letno. |
|
|
Vsekakor je potrebno vlagati v objekte in naprave CERO
smotrno in postopoma, ne da bi pri tem zaprli možnosti za cenejše in
ekološko bolj ustrezne rešitve, ki jih bo ponudil razvoj na področju
ravnanja z odpadki v Sloveniji. Obrat za biostabilizacijo preostanka
odpadkov oziroma MBO se lahko kasneje zelo enostavno preuredi v dodatne
kapacitete za kompostiranje, kar bi tudi sovpadalo s porastom količin
zbranih kompostibilnih odpadkov, tako zaradi povečevanja števila
priključenih prebivalcev, kakor tudi z večanjem specifične količine
takih odpadkov po prebivalcu. V Avstriji dosegajo 70 kg zbranih
kompostibilnih odpadkov po prebivalcu letno, zato predvidenih 60 kg v
našem primeru za končno ciljno količino ni pretirano. |
|
|
|
|
|
KONČNE MEJE IN KAPACITETA ODLAGALIŠČA |
|
|
Gradnja odlagališča oziroma zapolnjevanje površin
opuščenih glinokopov Opekarne bo izvajano fazno. Predvideno je
izkoriščenje razpoložljivih površin, ki se raztezajo JV od obstoječega
odlagališča, skupno cca 10 ha. |
|
|
Na območju ribnika 1 bo na površini 1,6 ha urejena 2. faza
odlagališča. Ureditev 3., 4. in 5. faze odlagališča pa je predvidena na
površinah, ki so oziroma bodo še nastale pri eksploataciji gline. |
|
|
Površina 3. faze je 2,9 ha, površina 4. faze je 3,0 ha in
površina 5. faze, kjer je predvidena ureditev odlagališča, je 1,3 ha. |
|
|
Gradnja odlagališča na območju ribnika 2 ni predvidena.
Faze so označene po zaporedju gradnje oziroma zapolnjevanja. |
|
|
Južni del 5. faze, površine 1,7 ha, prostorsko vključuje
še plato za pripravo gradbenih odpadkov s tlorisom ~ 1 ha. Načrt
ravnanja z gradbenimi odpadki ni predmet tega projekta. |
|
|
Odlagališče je oblikovano kopasto, najvišja točka zaprtega
odlagališča je predvidena na koti 258 m. Predviden je ustrezen naklon
zaključenih površin odlagališča proti bermam, da bo tudi po morebitnem
posedanju zagotovljeno odtekanje meteornih vod. |
|
|
Ocenjena kapaciteta odlagališča v okviru predvidenih mej
je: |
|
|
– 2. faza 210.000 m3, |
|
|
–
3. faza 330.000 m3, |
|
|
–
4. faza 280.000 m3, |
|
|
–
5. faza 80.000 m3, |
|
|
Skupaj 900.000 m3. |
|
|
Rekultivacija odlagališča |
|
|
Na zaključni površini je predvidena zatravitev in
zasaditev avtohtonega drevja in grmičevja. Z zatravitvijo se prepreči
erozija na bokih odlagališča, z zasaditvijo vegetacije pa rekultivira
celotno območje odlagališča. |
|
|
2. člen |
|
|
Izdelava potrebne
prostorske dokumentacije in strokovnih rešitev |
|
|
Za ureditev pravne podlage za poseganje v prostor je
izdelana idejna zasnova Regijskega centra za ravnanje z odpadki
Pragersko (CERO PRAGERSKO), ki jo je izdelal ECONO d.o.o. iz Ljubljane.
Potrebno bo izdelati posebne strokovne podlage, ki bodo izhajale iz
smernic nosilcev urejanja prostora ter strokovne podlage in rešitve, ki
se bodo nanašale na vplive na okolje, kolikor bo potrebno izvesti
celovito presojo vplivov na okolje. |
|
|
Zagotoviti je potrebno geodetski načrt kot eno od obveznih
podlag za pripravo OPPN. Vsebino geodetskega načrta za pripravo OPPN
določa Pravilnik o geodetskem načrtu (Uradni list RS, št. 40/04). |
|
|
Potrebno je zagotoviti evidentiranje in vrednotenje
naravnih in ustvarjenih razmer v prostoru, evidentiranje in vrednotenje
omejitev v prostoru, ker brez njih ni mogoče načrtovati ureditev v
prostoru ter zagotavljati spoštovanja načel trajnostnega razvoja. Namen
aktivnosti je pripraviti gradivo in podrobneje spoznati ter valorizirati
prostor, ki je predmet obravnave zato, da se lahko bodoče rešitve
prilagodijo dejstvom v prostoru. V okviru te faze se zato evidentirajo,
proučijo in ovrednotijo naravne razmere v prostoru (relief, tla, vode,
klima, vegetacija ipd.), ustvarjene razmere v prostoru (urbane
dejavnosti po vrstah dejavnosti oziroma pozidanost prostora, obstoječa
komunalna, energetska in prometna infrastrukturna opremljenost območja,
zavarovana območja ohranjanja narave, zavarovana in varovana območja
kulturne dediščine, varovani in varstveni pasovi infrastrukturnih
omrežij, varovana območja voda ipd.) ter omejitve pri poseganju v
prostor (omejitve po vrstah). |
|
|
Z izdelavo strokovnih podlag za načrtovanje prometne,
komunalne in energetske infrastrukture se pridobijo podrobne strokovne
rešitve za ureditev posameznih vrst infrastrukture na ureditvenem
območju OPPN. Gre za idejne projekte za interno cestno mrežo znotraj
območja OPPN, za rešitve v zvezi s kanalizacijskim omrežjem in objekti,
za rešitve v zvezi z oskrbo z vodo in varovanjem voda, za rešitve v
zvezi z energetsko oskrbo. |
|
|
Variantne rešitve niso predvidene, ker gre za razširitev
obstoječega odlagališča in se ne išče nova lokacija. Zaradi omejitev
danosti prostora izdelava več variantnih rešitev ni možna, pač pa
načrtovalec izdela samo optimizacije izbrane rešitve ter morebitne
variante tehnološke rešitve ter se v predlogu strokovne rešitve opredeli
za samo eno rešitev in le-to utemelji. Načrtovalec OPPN izdela
utemeljitev strokovne rešitve, razen v primeru, da se potreba po
izdelavi variantnih rešitev pokaže kasneje v postopku priprave OLN, če
takšna potreba izhaja iz izdelanih strokovnih podlag in analiz. |
|
|
3. člen |
|
|
Roki za pripravo
občinskega podrobnega prostorskega načrta in njegovih posameznih faz |
|
|
+--------------------------+-----------------------------------+ |
|
|
|izdelava osnutka OPPN |30 dni od sklenitve pogodbe z | |
|
|
| |načrtovalcem | |
|
|
+--------------------------+-----------------------------------+ |
|
|
|pridobivanje smernic za |30 dni | |
|
|
|načrtovanje in obvestilo o| | |
|
|
|CPVO
| | |
|
|
+--------------------------+-----------------------------------+ |
|
|
|izdelava strokovnih |v času pridobivanja smernic – 60 | |
|
|
|podlag, okoljskega |dni | |
|
|
|poročila | | |
|
|
+--------------------------+-----------------------------------+ |
|
|
|izdelava dopolnjenega OPPN|20 dni | |
|
|
+--------------------------+-----------------------------------+ |
|
|
|Posredovanje dopolnjenega |15 dni | |
|
|
|OPPN
in okoljskega | | |
|
|
|poročila ministrstvu v | | |
|
|
|pregled | | |
|
|
+--------------------------+-----------------------------------+ |
|
|
|javna
razgrnitev |prične 7 dni po objavi javne | |
|
|
|dopolnjenega OPPN in |razgrnitve in traja 30 dni | |
|
|
|okoljskega poročila | | |
|
|
+--------------------------+-----------------------------------+ |
|
|
|javna
obravnava, obravnava|v času javne razgrnitve | |
|
|
|na
občinskem svetu | | |
|
|
+--------------------------+-----------------------------------+ |
|
|
|predaja pripomb in |7 dni po zaključeni javni | |
|
|
|predlogov načrtovalcu |razgrnitvi | |
|
|
+--------------------------+-----------------------------------+ |
|
|
|opredelitev načrtovalca do|7 dni od predaje pripomb | |
|
|
|pripomb in predlogov | | |
|
|
+--------------------------+-----------------------------------+ |
|
|
|stališča do pripomb in |7 dni od opredelitve načrtovalca | |
|
|
|predlogov | | |
|
|
+--------------------------+-----------------------------------+ |
|
|
|izdelava predloga OPPN |15 dni | |
|
|
+--------------------------+-----------------------------------+ |
|
|
|pridobitev mnenj na |30 dni | |
|
|
|predlog OPPN in potrdilo o| | |
|
|
|sprejemljivosti vplivov | | |
|
|
|OPPN
na okolje | | |
|
|
+--------------------------+-----------------------------------+ |
|
|
|sprejem usklajenega |na seji občinskega sveta po | |
|
|
|predloga OPPN |pridobitvi mnenj | |
|
|
+--------------------------+-----------------------------------+ |
|
|
4. člen |
|
|
Nosilci urejanja
prostora, ki podajo smernice za načrtovanje prostorske ureditve iz
njihove pristojnosti |
|
|
V postopek priprave lokacijskega načrta bodo vključeni
naslednji nosilci urejanja prostora: |
|
|
– Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje,
Urad za upravljanje z vodami, Krekova 17, 2000 Maribor, |
|
|
– Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje,
Sektor za varstvo okolja, Vojkova 1b, 1000 Ljubljana, |
|
|
– Ministrstvo za obrambo, Uprava za zaščito in reševanje,
Vojkova c. 61, 1000 Ljubljana, |
|
|
– Zavod RS za varstvo narave, OE Maribor, Pobreška c. 20/II,
2000 Maribor, |
|
|
– Elektro Maribor, d.d., Vetrinjska 2, 2000 Maribor, |
|
|
– Komunala Slovenska Bistrica, d.o.o., Pohorski bataljon
12, Slovenska Bistrica, |
|
|
– Občina Slovenska Bistrica, Kolodvorska 10, Slovenska
Bistrica, |
|
|
– Drugi organi in organizacije kolikor bi se v postopku
priprave OPPN izkazalo, da so tangirani. |
|
|
5. člen |
|
|
Obveznosti v zvezi s
financiranje priprave OPPN |
|
|
Izdelava OPPN se financira iz proračuna Občine Slovenska
Bistrica. |
|
|
6. člen |
|
|
Veljavnost in objava
sklepa |
|
|
Ta sklep začne veljati takoj in se objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije in na uradni spletni strani Občine Slovenska
Bistrica. |
|
|
|
|
|
Št. 3505-46/2007-2-1032 |
|
|
Slovenska Bistrica, dne 14. junija 2007 |
|
|
Županja
Občine Slovenska Bistrica
Irena Majcen l.r. |
|
|
|