Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – UPB4, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18) in 16. člena statuta Občine Cerkno (Uradni list RS, št. 112/07, 94/14 in 75/15) je Občinski svet Občine Cerkno na 5. redni seji dne 23. 5. 2019 sprejel

O D L O K 

o proračunu Občine Cerkno za leto 2019 

1. SPLOŠNA DOLOČBA 

1. člen 

(vsebina odloka) 

S tem odlokom se določa višina proračuna Občine Cerkno za leto 2019 (v nadaljnjem besedilu: proračun), postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine.

2. VIŠINA SPLOŠNEGA DELA PRORAČUNA IN STRUKTURA POSEBNEGA DELA PRORAČUNA 

2. člen 

(sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) 

V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov.

Splošni del proračuna za leto 2019 se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih (EUR):

Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom.

Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk – kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Cerkno.

3. POSTOPKI IZVRŠEVANJA PRORAČUNA 

3. člen 

(izvrševanje proračuna) 

Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke – podkonta.

4. člen 

(pooblastilo županu) 

Župan je pooblaščen da:

– v okviru področja proračunske porabe v posebnem delu proračuna spremeni pravico porabe med proračunskimi postavkami, v skladu s 7. členom tega odloka,

– odloča o razporejanju sredstev splošne proračunske rezervacije,

– odloči o kratkoročni zadolžitvi proračuna in obvesti občinski svet, ter predlaga ustrezne ukrepe,

– začasno zadrži izvrševanje proračuna,

– potrjuje investicijsko dokumentacijo za projekte, ki so uvrščeni v načrt razvojnih programov.

5. člen 

(namenski prihodki proračuna) 

Vsi prihodki, ki jih uporabniki sredstev proračuna ustvarjajo s svojo dejavnostjo, so prihodek proračuna, če ni s tem odlokom drugače določeno.

Za prihodke v smislu prejšnjega odstavka se ne štejejo namenski prihodki proračuna, ki so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena Zakona o javnih financah, tudi naslednji prihodki:

– sredstva proračunskega stanovanjskega sklada,

– prispevki in doplačila fizičnih in pravnih oseb za izvajanje programov tekočega in investicijskega značaja.

6. člen 

(namenska poraba sredstev) 

Uporabniki sredstev proračuna so dolžni uporabljati dodeljena sredstva le za namene, ki so opredeljeni v posebnem delu proračuna.

Župan mora v primeru, da je ugotovljena neracionalna poraba dodeljenih sredstev pri posameznem proračunskem porabniku, začasno (s soglasjem občinskega sveta pa dokončno) ustaviti financiranje posamezne proračunske postavke.

Uporabniki ne smejo prevzemati na račun proračuna obveznosti, ki bi presegle s proračunom določena sredstva za posamezne namene.

Sredstva, namenjena delovanju krajevnih skupnosti so namenska sredstva. V primeru rebalansa proračuna ali sprejemanja sklepa občinskega sveta oziroma župana o prerazporejanju sredstev se v sredstva na proračunskih postavkah krajevnih skupnosti lahko posega le, v kolikor je pridobljeno soglasje krajevne skupnosti.

7. člen 

(prerazporejanje pravic porabe) 

Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna.

Če se v teku izvrševanja proračuna ugotovi, da so potrebna dodatna sredstva na posamezni proračunski postavki, ki jih ob sprejemanju proračuna ni bilo mogoče predvideti, lahko župan samostojno prerazporeja pravice porabe, in sicer neomejeno znotraj posameznega podprograma, med podprogrami v okviru glavnega programa, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega podprograma ne sme presegati 25 % obsega podprograma v sprejetem proračunu, med glavnimi programi, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega glavnega programa ne sme presegati 10 % obsega glavnega programa v sprejetem proračunu in med področji porabe, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega področja porabe ne sme presegati 8 % obsega področja porabe v sprejetem proračunu. Župan lahko samostojno in neomejeno prerazporeja pravice porabe znotraj proračunske postavke med posameznimi podkonti.

Župan poroča občinskemu svetu s polletnim poročilom o izvrševanju proračuna v drugem polletju proračunskega leta in z zaključnim računom v naslednjem proračunskem letu o veljavnem proračunu za leto 2019 in njegovi realizaciji.

8. člen 

(največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov v prihodnjih letih) 

Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu.

Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih, za investicijske odhodke in investicijske transfere ne sme presegati 70 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika.

Investicijski program potrdi župan.

Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih, za blago in storitve in za tekoče transfere ne sme presegati 25 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika.

Omejitev ne velja za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov.

9. člen 

(spreminjanje načrta razvojnih programov) 

Župan lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Projekte, katerih vrednost se spremeni za več kot 30 %, mora predhodno potrditi občinski svet.

Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna.

Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi odločitve občinskega sveta.

10. člen 

(proračunski skladi) 

Proračunski skladi so:

1. proračunska rezerva, oblikovana po Zakonu o javnih financah,

2. proračunski stanovanjski sklad, ustanovljen na podlagi Odloka o ustanovitvi proračunskega stanovanjskega sklada Občine Cerkno (Uradni list RS, št. 88/01).

Proračunska rezerva se v letu 2019 oblikuje v višini 56.000 EUR. Del sredstev se izloča v rezerve začasno vsak mesec, dokončno pa po zaključnem računu proračuna za preteklo leto.

O porabi sredstev proračunske rezerve in porabi sredstev proračunskega stanovanjskega sklada do višine 20.000 EUR za posamezni namen odloča župan.

11. člen 

(splošna proračunska rezervacija) 

V proračunu se del predvidenih proračunskih prejemkov v naprej ne razporedi, ampak zadrži kot splošna proračunska rezervacija, ki se v proračunu posebej izkazuje.

Sredstva splošne proračunske rezervacije se uporabljajo:

– za naloge, ki so neodložljive in za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva in ki po svoji vsebini sodijo v javno porabo na ravni občine in

– za naloge, za katere se med letom izkaže, da v proračunu zanje niso bila zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu.

O porabi sredstev splošne proračunske rezervacije proračuna za posamezen namen odloča župan.

4. ODPIS DOLGOV 

12. člen 

(odpis dolgov) 

Župan lahko na prošnjo dolžnika odpiše plačilo dolga, če je le-ta manjši od stroškov postopka sodne izterjave.

Kot dolgovi po tem členu se skladno s četrtim odstavkom 77. člena Zakona o javnih financah ne štejejo dolgovi do občine iz naslova obveznih dajatev.

5. OBSEG ZADOLŽEVANJA IN POROŠTEV OBČINE IN JAVNEGA SEKTORJA 

13. člen 

Občina Cerkno se bo v letu 2019 dolgoročno zadolžila za 211.112 € za investicije predvidene v občinskem proračunu.

Če se zaradi neenakomernega pritekanja prejemkov izvrševanje proračuna ne more uravnotežiti, se lahko Občina Cerkno likvidnostno zadolži, vendar največ do višine 5 % vseh izdatkov zadnjega sprejetega proračuna.

Občina Cerkno lahko izdaja poroštva za obveznosti iz naslova zadolževanja posrednih proračunskih uporabnikov, katerih ustanoviteljica je, če imajo te osebe zagotovljena sredstva za servisiranje dolga iz neproračunskih virov. Skupni obseg poroštev občine za izpolnitev obveznosti javnih zavodov v letu 2019 ne sme preseči 50.000 EUR.

Poroštvene pogodbe in pogodbe o zavarovanju poroštva v imenu občine sklepa župan.

14. člen 

(obseg zadolževanja in izdanih poroštev posrednih uporabnikov proračuna ter pravnih oseb, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv na upravljanje) 

Posredni proračunski uporabniki proračuna, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv, se lahko zadolžujejo in izdajajo poroštva s soglasjem občine in če imajo zagotovljena sredstva za servisiranje dolga iz neproračunskih virov. Izdana soglasja se ne štejejo v največji obseg možnega zadolževanja občine. Posredni proračunski uporabniki proračuna ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv, se lahko v letu 2019 zadolžijo do skupne višine 250.000 EUR in izdajajo poroštva do skupne višine 25.000 EUR.

Soglasje izda občinski svet.

6. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA 

15. člen 

(začasno financiranje v letu 2020) 

V obdobju začasnega financiranja Občine Cerkno v letu 2020, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja.

16. člen 

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 410-0035/2018-5

Cerkno, dne 23. maja 2019

Župan 

Občine Cerkno 

Gašper Uršič