Na podlagi 16. in 26. člena statuta Mestne občine Maribor (Medobčinski uradni vestnik št. 27/95)je mestni svet Mestne občine Maribor na seji dne 31. januarja 1996 sprejel

POSLOVNIK

mestnega sveta Mestne občine Maribor

1. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Poslovnik mestnega sveta Mestne občine Maribor (v nadaljnjem besedilu: mestna občina) ureja način dela mestnega sveta mestne občine (v nadaljnjem besedilu: mestni svet) in njegovih delovnih teles ter razmerja mestnega sveta do župana in mestne uprave.

2. člen

Način dela delovnih teles mestnega sveta se lahko v skladu s tem poslovnikom ureja tudi z akti o ustanovitvi delovnih teles in s poslovni ki delovnih teles.

3. člen

Delo mestnega sveta in njegovih delovnih teles je javno: Javnost dela je zagotovljena, če je občankam/občanom (v nadaljnjem besedilu: občani) in novinarkam/novinarjem (v nadaljnjem besedilu: novinarji) omogočeno spremljanje seje.

4. člen

Mestni svet dela na rednih in izredni sejah.

Mestni svet zaseda po letnem programu dela, praviloma enkrat mesečno, v drugi polovici meseca.

Seje mestnega sveta in delovnih teles mestnega sveta se v mesecu juliju in avgustu praviloma ne sklicujejo

5. člen

Mestni svet ima svoj pečat.

Pečat ima v sredini grb mesta Maribor, okrog njega pa napis: "Mestna občina - Mestni svet, Maribor".

Pečat se hrani v službi mestnega sveta.

2. KONSTITUIRANJE MESTNEGA SVETA

6. člen

Prvo sejo novoizvoljenega mestnega sveta sklice dotedanja predsednica/predsednik (v nadaljnjem besedilu: predsednik mestnega sveta najkasneje v 20 dneh po njegovi izvolitvi.

Do izvolitve predsednika mestnega sveta vodi prvo sejo najstarejša članica/član (v nadaljnjem besedilu: član) mestnega sveta.

Mestni svet se konstituira na svoji prvi seji, na kateri je potrjenih v c kot polovica mandatov članov mestnega sveta.

7. člen

Mestni svet na prvi seji imenuje komisijo za mandatna vpraša ja, volitve in imenovanja.

Komisija ima 7 članov.

8. člen

Komisiji  za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja se predloži poročilo mestne volilne komisije o izidu volitev, potrdila o izvolitvi članov sveta in županje/župana (v nadaljnjem besedil: župan) ter morebitne pritožbe kandidatk/kandidatov (v nadaljnjem besedilu: kandidati) ali predstavnic/predstavnikov (v nadaljnjem besedilu: predstavniki) kandidatur oziroma list kandidatov.

Mandate članov mestnega sveta potrdi mestni svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, potem k dobi njeno poročilo o pregledu potrdilo izvolitvi ter o vsebini in upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov ali predstavnikov kandidatur oziroma list kandidatov.

Mestni svet skupaj odloči o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem mandatu pa odloča posebej.

Član mestnega sveta, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata. Šteje se, da je svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature oziroma liste kandidatov.

9. člen

Po potrditvi mandatov izvoli mestni svet predsednika in podpredsednice/podpredsednike (v nadaljnjem besedilu: podpredsedniki) mestnega sveta.

3. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV MESTNEGA SVETA

1. Splošne določbe

10. člen

člani mestnega sveta imajo pravice in dolžnosti, določene z ustavo, z zakonom, s statutom in s tem poslovnikom.

član mestnega sveta ima pravico in dolžnost:

11. člen

Pod pogoji, določenimi s tem poslovnikom, ima član mestnega sveta pravico sam ali skupaj z drugimi člani mestnega sveta ustanoviti klub svetnikov, se včlaniti vanj in v njem enakopravno sodelovati ali iz njega izstopiti.

12. člen

Član mestnega sveta ima pravico, da se udeležuje tudi sej delovnega telesa, katerega ni član, razen če je za posamezno izmed njih s tem poslovnikom ali aktom o ustanovitvi delovnega telesa drugače določeno.

Ce se član mestnega sveta udeleži seje delovnega telesa, v katerem ni član, lahko na njem razpravlja le po sklepu delovnega telesa, nima pa pravice glasovati.

13. člen

Člani mestnega sveta imajo za opravljanje funkcije člana mestnega sveta pravico do nadomestila ob pogojih, ki so določeni z aktom mestnega sveta.

Pravico do nadomestila imajo tudi člani delovnih teles, ki niso člani mestnega sveta.

14. člen

Člani mestnega sveta prejmejo izkaznice.

Za izdajanje in evidenco o izdanih izkaznicah skrbi sekretar mestnega sveta.

2. Vprašanja in pobude

15. člen

Na seji mestnega sveta je praviloma predvidena posebna točka dnevnega reda za vprašanja in pobude članov mestnega sveta ter odgovore nanj. V kolikor ta točka ni izčrpana v 60 minutah, se prekine in se nadaljuje kot zadnja točka.

Mestni svet lahko odloči, da bo vprašanja in pobude obravnaval na posebni seji, lahko pa predsednik mestnega sveta skliče razgovor članov mestnega sveta in pristojnih organov za obravnavo vprašanj in pobud.

Pri točki dnevnega reda vprašanja in pobude oziroma na posebni seji ali razgovoru morajo biti prisotni župan, podžupanke/podžupani (v nadaljnjem besedilu: podžupani) in predstavniki mestne uprave.

16. člen

Predsednik mestnega sveta mora pri določitvi vrstnega reda postavljanja vprašanj in dajanja pobud skrbeti za to, da pridejo na vrsto izmenično člani mestnega sveta iz različnih klubov svetnikov.

Član mestnega sveta lahko naenkrat ustno postavi eno vprašanje in poda eno pobudo.

17. člen

Člani mestnega sveta imajo pravico postaviti vprašanje županu, podžupanom, tajnici/tajniku (v nadaljnjem besedilu: tajnik) mestne uprave, mestni upravi ter predsedniku mestnega sveta, ki se nanašajo na njihovo delo ali zadeve iz njihove pristojnosti.

Člani mestnega sveta postavljajo vprašanja pisno in jih oddajo predsedniku mestnega sveta, pri tem pa lahko v skrajšani obrazložijo vsebino vprašanja. Obrazložitev ne sme trajati več kot 3 minute.

Vprašanje mora biti kratko in postavljeno tako, daje njegova vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru predsednik mestnega sveta pozove člana mestnega sveta, da vprašanje izpopolni.

Sekretar mestnega sveta posreduje vprašanja pristojnih v mesti občini.

18. člen

Odgovor na vprašanje lahko dobi član mestnega sveta na isti seji, oziroma do naslednje seje mestnega sveta v pisni obliki.

Odgovore na vprašanja dobijo tudi klubi svetnic/svetnikov (v nadaljnjem besedilu: svetniki).

O vprašanjih in odgovorih se ne razpravlja in ne glasuje.

19. člen

Član mestnega sveta ima pravico dati pobudo za obravnavo oziroma ureditev določenih vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov.

Pobudo poda član mestnega sveta pisno in jo lahko tudi ustno obrazloži. Obrazložitev ne sme trajati več kot 3 minute.

Stališče oziroma mnenje o pobudi dobi član mestnega sveta na isti seji, oziroma na naslednji seji mestnega sveta.

Stališče oz. mnenje o pobudi dobijo klubi svetnikov.

Sekretar mestnega sveta posreduje pobudo pristojnim v mestni občini.

O pobudah se ne razpravlja in ne glasuje.

20. člen

Če član mestnega sveta ne dobi odgovora na vprašanje oz. pobudo na naslednji seji mestnega sveta, mora dobiti obrazložitev, zakaj odgovora ni dobil.

21. člen

Član mestnega sveta, kije postavil vprašanje ali podal pobudo, lahko postavi dopolnilno vprašanje oz. pobudo ali predlaga, naj se o odgovoru na vprašanje ali pobudo opravi razprava v mestnem svetu.

Predsednik mestnega sveta najprej da besedo članom mestnega sveta, ki želijo postaviti dopolnilno vprašanje oz. pobudo ali predlagati razpravo v mestnem svetu.

O tem, ali se opravi razprava, odloči mestni svet brez razprave in brez obrazložitve glasu. če se predlog sprejme, se opravi razprava na naslednji seji mestnega sveta.

22. člen

Sekretar mestnega sveta vsake 3 mesece pripravi pregled odgovorjenih in neodgovorjenih vprašanj in pobud članov mestnega sveta in jih posreduje klubom svetnikov.

4. SEJE MESTNEGA SVETA

1. Sklic seje in pošiljanje gradiva

23. člen

Seje mestnega sveta sklicuje predsednik mestnega sveta.

Predsednik mestnega sveta sklicuje redne seje v skladu s programom dela, po sklepu mestnega sveta ter na predlog četrtine članov mestnega sveta ali župana.

Gradivo za sejo mestnega sveta se pošlje članom mestnega sveta najmanj 15 dni pred sejo.

Vabilo za sejo mestnega sveta se pošlje članom mestnega sveta najmanj 5 dni pred sejo.

Z vabilom se pošljejo tudi stališča delovnih teles mestnega sveta k posameznim točkam dnevnega reda ter stališče župana, kadar on ni predlagatelj gradiva.

24. člen

Izredna seja se skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih  zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje.

Izredno sejo skliče predsednik mestnega sveta na svojo pobudo ali na zahtevo najmanj četrtine članov mestnega sveta ali župana.

V zahtevi za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za njen sklic. Zahtevi mora biti predloženo gradivo o zadevah, o katerih naj mestni svet odloča.

Če predsednik mestnega sveta ne sklice izredne seje v treh dneh, jo lahko sklice predlagatelj zahteve.

Izredno sejo lahko sklice predsednik mestnega sveta v krajšem loku, kakor je določen v prejšnjem členu. Dnevi red izredne seje lahko predlaga tudi na sami seji.

Gradivo za izredno sejo se lahko predloži članom mestnega sveta tudi na sami seji.

25. člen

Pošiljanje gradiv opravlja služba mestnega sveta.

Gradivo za sejo mestnega sveta mora predlagateljica/predlagatelj (v nadaljnjem besedilu: predlagatelj) predati službi mestnega sveta 17 dni pred dnevom, določenim za sejo.

Vabilo za sejo se pošlje županu, podžupanu, tajniku mestne uprave in predsedniku nadzornega odbora.

Predsednik mestnega sveta odloča o tem, komu se lahko pošlje vabilo za sejo mestnega sveta ter gradivo.

26. člen

Gradiva za sejo sveta morajo vsebovati:

27. člen

Gradivo zaupne narave se ne objavlja, način ravnanja s takšnim gradivom pa določa pravilnik, ki ga sprejme mestni svet.

2. Dnevni red

28. člen .

Predlog dnevnega reda seje mestnega sveta pripravi predsednik mestnega sveta v skladu s programom dela mestnega sveta s sklepi mestnega sveta oziroma s predlogi predlagateljev, o posvetovanju na kolegiju predsednika.

Točke dnevnega reda lahko predlaga član mestnega župana, župan, nadzorni odbor in delovno telo.

Če gradivo, kije predloženo za obravnavo na mestnem svetu, ni pripravljen v skladu s tem poslovnikom, predsednik mest ega sveta o tem obvesti predlagatelja. S tem se šteje, da gradi o ni bilo vloženo.

29. člen

Mestni svet na začetku seje določi dnevni red.

Če predsednik mestnega sveta na dnevni red ni uvrstil predloga predlagatelja, ki mu ga je ta pravočasno poslal, mora na seji pojasniti, zakaj ga ni uvrstil na dnevni red. Če predlagatelj predloga vztraja pri svoji zahtevi, odloča o predlogu mestni svet.

30. člen

Dnevni red že sklicane seje mestnega sveta se lahko razširi le izjemoma. Predlagatelj razširitve dnevnega reda mora nujnost primera utemeljiti in predložiti članom mestnega sveta ustrezno gradivo.

Vsak predlagatelj mora spremembe in dopolnitve predlaganega dnevnega reda seje mestnega sveta pisno predložiti predsedniku mestnega sveta najmanj 24 ur pred začetkom seje mestnega sveta v službi mestnega sveta.

Predlagatelj iz prejšnjega odstavka lahko na seji poda obrazložitev svojega predloga. Obrazložitev ne sme trajati več kot 5 minut.

31. člen .

Pri določanju dnevnega reda mestni svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne toček umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red razširi ter nato o predlogih za hitri postopek.

O predlogih v zvezi z dnevnim redom ni mogoča razprava članov mestnega sveta. O njih lahko podajo mestnemu svetu stališča predstavniki klubov svetnikov. Predstavitev stališča ne sme trajati več kot 3 minute.

Član mestnega sveta, ki ima drugačno mnenje kot njegov klub, lahko poda svoje stališče. Predstavitev stališča ne sme trajati več kot 3 minute.

Predlagatelj gradiva lahko poda svoje stališče o predlogu. Predstavitev stališča ne sme trajati več kot 5 minut.

32. člen

Po sprejetih odločitvah iz prvega odstavka prejšnjega člena da predsednik na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti.

Med sejo lahko mestni svet spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda.

3. Vodenje seje

33. člen

Sejo vodi predsednik mestnega sveta, v njegovi odsotnosti pa eden od podpredsednikov mestnega sveta, ki ga določi predsednik mestnega sveta.

34. člen

Predsednik mestnega sveta na začetku seje najprej ugotovi ali je mestni svet sklepčen, nato mestni svet določi dnevni red.

4. Potek seje

35. člen

Na seji mestnega sveta mora biti navzoč predstavnik predlagatelja posamezne točke dnevnega reda.

Druge udeleženke/udeleženci (v nadaljnjem besedilu: udeleženci) smejo sodelovati v razpravi samo, če jim to mestni svet dovoli. V tem primeru ugotovi predsednik mestnega sveta, o čem želi udeleženec na seji razpravljati in predlaga mestnemu svetu, da o tem odloči.

36. člen

Predsednik mestnega sveta lahko povabi na sejo k obravnavi posamezne zadeve predstavnike organizacij in skupnosti.

Vabljeni imajo pravico do besede, razen če mestni svet odloči drugače.

37. člen

Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda predlagatelj oziroma predstavnik predlagatelja dopolnilno obrazložitev.

Predlagateljeva obrazložitev ne sme trajati več kot 10 minut.

38. člen

Po ustni obrazložitvi predlagatelja dobijo besedo poročevalk/poročevalci (v nadaljnjem besedilu: poročevalci) delovnih t les mestnega sveta, župan oziroma njegov predstavnik, če župan ni predlagatelj, in predstavniki klubov svetnikov ter člani mestnega sveta po vrstnem redu, kakor so se priglasili k razpravi.

Za razpravo se je potrebno prijaviti pri sekretarju mestnega sveta pred pričetkom obravnave posamezne točke dnevnega reda.

Ko je vrstni red vnaprej priglašenih razpravljalk/razpravljalcev (v nadaljnjem besedilu: razpravljalec) izčrpan, predsednik vpraša, ali želi še kdo razpravljati. Razprave tistih, ki se prijavijo na ta poziv, lahko predsednik omeji na 5 minut.

39. člen

Govornica/govornik (v nadaljnjem besedilu: govornik) lahko razpravlja, kok mu predsednik da besedo. Govornik sme govoriti le o zadevi, ki je na dnevnem redu.

Govornika, ki se ne drži dnevnega reda, je predsednik dolžan takoj prekiniti in opomniti, po drugem opominu pa mu vzeti besedo. Zoper odvzem besede govornik lahko ugovarja. O ugovoru odloči mestni svet brez razprave in brez obrazložitve glasu.

40. člen

Razprave članov mestnega sveta niso časovno omejene, če ni v tem poslovniku drugače določeno.

Govornik lahko o istem vprašanju govori le enkrat, vendar v to ni vključen govor člana mestnega sveta, ki ga je imel v imen kluba svetnikov.

41. člen

Kadar želi predsednik mestnega sveta pri posamezni točki dnevnega reda tudi sam sodelovati v razpravi, mora pri tej točki dnevnega reda prepustiti vodenje seje enemu od pod predsednikov.

42. člen

Članu mestnega sveta, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika  mestnega sveta, da predsednik besedo takoj, ko jo ta zahteva. Obrazložitev ne sme trajati več kot 3 minute. Predsednik mestnega sveta nato pojasni ali gre za kršitev poslovnika.

Če član mestnega sveta ni zadovoljen s pojasnilom, odloči mestni svet o vprašanju brez razprave. Če zahteva član mestnega sveta besedo, da bi opozoril na napako oziroma popravil navedbo, ki po njegovem mnenju ni točna in ki je povzročila nesporazum ali potrebo po osebnem pojasnilu, mujo da predsednik mestnega sveta takoj, ko jo član mestnega sveta zahteva.

Član mestnega sveta se mora v tem primeru omejiti le na pojasnilo (replika), ki ne sme trajati več kot 3 minute. Član mestnega sveta ima pravico do ene replike o posameznem vprašanju, v katero se je vključil.

43. člen

Ko predsednik ugotovi, da ni več govornikov, sklene razpravo.

Če je na podlagi razprave potrebno pripraviti predloge sklepov ali stališč, se točka dnevnega reda prekine in se nadaljuje po predložitvi teh predlogov sklepov ali stališč. V tem primeru je možna le razprava o predlogu sklepov ali stališč

44. člen

Predsednik mestnega sveta lahko prekine delo mestnega sveta, če to zahteva klub svetnikov zaradi posvetovanja v skupini, če ugotovi, da seja ni več sklepčna, zaradi odmora in v drugih primerih, kadar tako sklene mestni svet in praviloma določi, kdaj se bo seja nadaljevala.

45. člen

Če mestni svet o zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave, ali če ni pogojev za odločanje, ali če mestni svet o zadevi ne' želi odločati na isti seji, se razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej.

Mestni svet o tem odloči z glasovanjem.

46. člen

Ko so vse točke dnevnega reda izčrpane, predsednik mestnega sveta konca sejo.

5. Vzdrževanje reda na seji

47. člen

Predsednik mestnega sveta skrbi za red na seji mestnega sveta.

Na seji mestnega sveta ne sme nihče govoriti, dokler mu predsednik ne da besede.

Predsednik skrbi, da govornika nihče ne moti med govorom. Govornika lahko opomni ali mu seže v besedo le predsednik.

48. člen

Za kršitev reda na seji se smejo izrekati naslednji ukrepi: opomin, odvzem besede in odstranitev s seje, kar se zapiše v zapisnik.

49. člen

Opomin se izreče članu mestnega sveta, ki s svojim govorjenjem, čeprav mu predsednik mestnega sveta ni dal besede, s seganjem v besedo govorniku ali kako drugače krši red na seji in določbe tega poslovnika.

Beseda se odvzame članu mestnega sveta, ki s svojim govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika, pa je bil na isti seji že dvakrat opominjan, naj spoštuje red in določbe tega poslovnika.

Opomin in odvzem besede izreče predsednik mestnega sveta.

50. člen

Odstranitev s seje se izreče članu mestnega sveta, ki se ne ravna po zahtevi predsednika, ki muje vzel besedo, ki na drugačen način moti delo na seji, ki na seji hudo žali mestni svet ali člane mestnega sveta.

Odstranitev s seje predlaga predsednik sveta ali član mestnega sveta.

Član mestnega sveta, za katerega se predlaga odstranitev s seje, ima pravico do besede. Njegov govor ne sme trajati več kot 3 minute.

Mestni svet o odstranitvi s seje odloči brez razprave in brez obrazložitve glasu.

Član mestnega sveta, ki mu je bil izrečen ukrep odstranitve s seje, mora takoj zapustiti sejno dvorano in ne sme biti več navzoč na tej seji. V tem primeru se odsotnost s seje šteje za neupravičeno odsotnost.

Član mestnega sveta, ki mu je bil izrecen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, lahko v treh dneh vloži ugovor na mestni svet. Le-ta odloči o ugovoru na prvi naslednji seji.

51. člen

Predsednik mestnega sveta lahko odredi, da se odstrani iz dvorane, v kateri je seja, poslušalka/poslušalec (v nadaljnjem besedilu: poslušalce) ali udeleženec, ki krši red na seji sveta.

Če se kršenje reda nadaljuje, lahko predsednik odredi, da se odstranijo vsi poslušalci, če pa s tem ukrepom ne more ohraniti reda seji, jo prekine.

6. Odločanje

52. člen

Mestni svet veljavno odloča, če je na seji navzoča večina vseh članov mestnega sveta.

Odločitev je sprejeta, če zanjo glasuje večina prisotnih članov mestnega sveta razen v primerih, ko statut določa drugačno večino.

Kadar je za sprejem odločitve potrebna dvetretjinska večina vse članov mestnega sveta, mestni svet veljavno odloča, če sta na seji navzoči najmanj dve tretjini vseh članov.

Navzočnost na seji se ugotavlja na začetku seje, pred vsakim glasovanjem in na začetku nadaljevanja prekinjene seje.

53. člen

Mestni svet odloča z javnim glasovanjem razen, če na predlog cl a mestnega sveta sklene, da je glasovanje tajno.

Glasovanje se opravi po končani obravnavi o predlogu, o katere se odloča.

Pred glasovanjem nima član mestnega sveta pravico obrazložiti  svoj glas, razen če s tem poslovnikom ni drugače določeno

Obrazložitev ne sme trajati več kot 3 minute.

54. člen

Javno glasovanje se opravi z uporabo glasovalne naprave, z dvigovanjem glasovalne kartice ali s poimenskim izrekanjem.

Z dvigovanjem glasovalne kartice se glasuje, kadar glasovalne naprave ni ali je pokvarjena.

S poimenskim izrekanjem se glasuje, če tako odloči mestni svet na predlog predsednika ali člana mestnega sveta.

O tem odloči mestni svet brez razprave.

55. člen

Z glasovalno napravo ali z dvigovanjem glasovalne kartice se glasuje tako, da predsednik mestnega sveta pozove člane mestnega sveta, naj se izjasnijo, kdo je za predlog, nato, kdo je proti njemu.

Če mestni svet določi poimensko izrekanje, se glasuje tako, da se vsak poklicani član mestnega sveta izjavi, "za", "proti" ali "vzdržan".

56. člen

Tajno glasovanje se opravi z glasovnicami. Glasovnice so enake velikosti, oblike in barve in so overjene s pečatom mestnega sveta.

Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča in opredelitev "za" na desni in "proti" na levi strani glasovnice.

Član mestnega sveta glasuje tako, da obkroži besedo "za" ali besedo "proti".

57. člen

Tajno glasovanje vodi predsednik mestnega sveta in dva člana mestnega sveta, ki ju imenuje mestni svet na predlog predsednika mestnega sveta.

Predsednik po volilnem seznamu razdeli glasovnice članom mestnega sveta. Vsak član mestnega sveta osebno odda glasovnico v glasovalno skrinjico.

Predsednik pred začetkom glasovanja določi čas, ob katerem se glasovanje konča. Ob izteku tega časa predsednik sklene glasovanje.

Nato predsednik in člana mestnega sveta ugotovijo izid glasovanja.

58. člen

Ugotovitev izida glasovanja obsega: število razdeljenih glasovnic, število oddanih glasovnic, število neveljavnih glasovnic, število glasov "za" in "proti" oziroma, kadar se pri volitvah in imenovanjih glasuje o večih kandidatih za isto funkcijo, število glasov, ki so jih dobili posamezni kandidati in ugotovitev, da je predlog izglasovan oziroma, da ni izglasovan s predpisano večino oziroma, kadar se pri volitvah in

imenovanjih glasuje o večih kandidatih, kateri kandidat je izvoljen.

O ugotovitvah izida se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo predsednik in imenovana člana mestnega sveta iz prvega odstavka prejšnjega člena.

59. člen

Po končanem glasovanju predsednik mestnega sveta ugotovi izid glasovanja in ga razglasi.

Če se ugotovi pri glasovanju napaka, ki je odločilnega pomena za izid glasovanja, se glasovanje ponovi'.

Kdor ugovarja izidu glasovanja po poročilu komisije za izvedbo tajnega glasovanja ima pravico, da takoj pregleda glasovalno gradivo ob prisotnosti komisije.

Predlog za ponovitev glasovanja da član mestnega sveta, ki ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, ali predsednik mestnega sveta.

7. Zapisnik

60. člen .

O delu na seji mestnega sveta se piše zapisnik.

Zapisnik obsega: zaporedno številko seje, čas in kraj seje, kdo je vodil sejo, udeležbo na seji, sprejet dnevni red seje, poročilo o realizaciji sklepov prejšnje seje, potrditev zapisnika, predloge o katerih se je glasovalo, imena razpravljalcev, sklepe, ki so bili na seji sprejeti ter izidi glasovanja.

Sprejeti zapisnik podpišeta predsednik mestnega sveta in sekretar mestnega sveta.

Originalu zapisnika morajo biti priložena vsa gradiva, ki so se na seji obravnavala.

Za zapisnik skrbi sekretar mestnega sveta.

61. člen

Če so k zapisniku podane pripombe, mestni svet o njih odloča. Sprejete pripombe se zapišejo v zapisnik seje, na kateri je bila pripomba podana.

62. člen

Potek seje se snema na magnetofonski trak. Na utemeljeno zahtevo člana mestnega sveta se lahko izdela dobesedni zapis (magnetogram). O tem odloča predsednik mestnega sveta.

Magnetofonski trakovi so pomoč pri sestavi zapisnika.

Magnetofonski posnetek se sme predvajati v javnosti le ob soglasju govornika, cigar govor je posnet.

63. člen

Član mestnega sveta je upravičen poslušati magnetofonski trak službi mestnega sveta in zahtevati izpis svoje razprave, drugi pa, če pokažejo upravičen interes za to.

O tem odloči sekretar mestnega sveta.

Pred javno uporabo magnetograma ima vsak posameznik pravico do redakcijskih popravkov svojega govora, le-ti pa ne smejo spremeniti smisla in bistva njegovega govora.

Čas hrambe magnetofonskih trakov in magnetogramov določi sekretar mestnega sveta.

5.  VOLITVE, IMENOVANJA IN RAZREŠITVE

1. Splošne določbe

64. člen

Volitve in imenovanja, ki jih po zakonu in statutu mestne občine izvaja mestni svet, se opravijo po določbah tega poslovnika.

Predstavnik predlagatelja kandidatur ima pravico pred začetkom volitev oz. imenovanj obrazložiti predlog kandidatur.

Kandidatura mora vsebovati soglasje kandidatov ter seznam predlagateljev z njihovimi podpisi.

Vsak član mestnega sveta lahko podpre samo eno kandidaturo za isto funkcijo.

65. člen

Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se kandidati na glasovnici navedejo po abecednem redu z navedbo predlagatelja.

66. člen

Če se glasuje o več kandidatih za isto. funkcijo, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega se želi glasovati.

Če se glasuje za ali proti kandidatu oziroma za ali proti listi kandidatov, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži beseda "za" ali "proti". Na glasovnici je beseda "za" na desni strani, beseda "proti" pa na levi strani.

67. člen

Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, pa nobeden pri glasovanju ne dobi potrebne večine. se opravi novo glasovanje. Pri drugem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem glasovanju več kandidatov dobi enako najvišje oziroma enako drugo najvišje število glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med kandidati z enakim številom glasov določi z žrebom. .

Na glasovnici pri drugem glasovanju sta kandidata navedena po vrstnem redu glede na število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju-oziroma po abecedi ob istem številu glasov.

68. člen

Če kandidat ne dobi potrebne večine oziroma, če tudi pri drugem glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne večine, se ponovi kandidacijski postopek in postopek glasovanja na podlagi novega predloga kandidatur.

2. Imenovanje komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja

69. člen

Kandidate za člane komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja lahko predlaga vsak član mestnega sveta.

Glasuje se tajno z glasovnicami.

Kandidati se na glasovnici navedejo po abecednem vrstnem redu s tem, da se izžreba crka, s katero se začnejo zapisovati.

Glasovanje se opravi tako, da se na glasovnici obkroži največ sedem kandidatov.

V komisijo je imenovano sedem kandidatov, ki so dobili največje število glasov.

70. člen

Izmed imenovanih članov komisije imenuje mestni svet predsednika in podpredsednika.

Kandidate za predsednika in podpredsednika lahko predlaga vsak član mestnega sveta.

Za predsednika oz. podpredsednik je imenovan kandidat, ki je dobil večino glasov prisotnih članov mestnega sveta.

3. Imenovanje predsednikov, podpredsednikov in članov delovnih teles

71. člen

Delovno telo imenuje mestni svet na podlagi liste kandidatov za predsednika, podpredsednika in člane delovnih teles.

Listo kandidatov določi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja na predlog klubov svetnikov.

Če lista ni izglasovana, se postopek imenovanja ponovi na podlagi nove liste kandidatov.

4. Postopek za razrešitev

72. člen

Mestni svet razrešuje funkcionarke/funkcionarje (v nadaljnjem besedilu: funkcionarji), ki jih voli oz. imenuje na podlagi zakona in statuta mestne očine po enakem postopku, kakor je določen za izvolitev ali imenovanje.

Postopek za razrešitev se začne na predlog predlagatelja, ki je določen s statutom mestne občine.

Kadar je komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja po tem poslovniku pristojna za predlaganje kandidatov za določene funkcije, je pristojna predlagati tudi njihovo razrešit .

Odločitev o razrešitvi se sprejme z enako večino kot je potrebna za izvolitev oz. imenovanje.

5. Odstop članov mestnega sveta  in funkcionarjev mestnega sveta

73. člen

Vsak član mestnega sveta in funkcionar mestnega sveta ima pravico odstopiti in odstop obrazložiti.

Izjava o odstopu mora biti dana v pisni obliki in se pošlje predsedniku mestnega sveta, ki mora člane mestnega sveta obvestiti o odstopu na prvi naslednji seji mestnega sveta.

Šteje se, da je članu mestnega sveta ali funkcionarju prenehala funkcija z dnem seje, ko je bil mestni svet obveščen o odstopu.

6. PROGRAM DELA MESTNEGA SVETA

74. člen

Mestni svet sprejme program svojega dela za naslednje koledarsko leto na zadnji seji v tekočem letu, najkasneje pa na prvi seji v prihodnjem letu, in v njem določi:

- naloge in zadeve, ki jih je treba obravnavati v obdobju, za katero se sprejema program,

- predlagatelja in pripravljalca gradiva,

- termin (čas) obravnave.

75. člen

Predloge za vključitev posameznih nalog in zadev v program dela mestnega sveta dajejo člani mestnega sveta in njihovi klubi, župan in mestna uprava, nadzorni odbor in delovna telesa mestnega sveta.

Na podlagi teh predlogov pripravi predsednik mestnega sveta program dela in ga predloži mestnemu svetu v obravnavo in sprejem.

7. PREDSEDNIK, PODPREDSEDNIK IN SEKRETAR MESTNEGA SVETA

76. člen

Predsednik mestnega sveta predstavlja mestni svet in vodi

Predsednik mestnega sveta:

- sklicuje in vodi seje mestnega sveta,

- podpisuje odloke in druge akte, kijih sprejme mestni svet,

- skrbi za izvajanje poslovnika mestnega sveta,

- pripravlja in predlaga program dela mestnega sveta,

- skrbi za javnost dela mestnega sveta,

- dodeljuje zadeve v obravnavo delovnim telesom mestnega sveta,

- odloča o sporih glede pristojnosti med delovnimi telesi mestnega sveta,

- skrbi za sodelovanje mestnega sveta s predstavniškimi telesi drugih občin.

Predsednik mestnega sveta je za svoje delo odgovoren mestnemu svetu.

77. člen

Mestni svet ima tri podpredsednike. Podpredsedniki pomagajo predsedniku mestnega sveta pri njegovem delu.

Če je predsednik odsoten, ga nadomešča eden izmed podpredsednikov, ki ga določi predsednik mestnega sveta.

78. člen

Sekretar mestnega sveta pomaga predsedniku mestnega sveta pri pripravi in vodenju sej, skrbi za zapisnike sej in vodi službo mestnega sveta.

Sekretarja mestnega sveta imenuje mestni svet. Za svoje delo je sekretar mestnega sveta odgovoren mestnemu svetu.

Njegova funkcija preneha s konstituiranjem novega mestnega sveta, mora pa opravljati svoje naloge do imenovanja sekretarja.

8. KLUBI SVETNIKOV

79. člen

Člani mestnega sveta, ki so bili izvoljeni z iste volilne liste imajo pravico ustanoviti le en klub svetnikov.

Član mestnega sveta je lahko član le enega kluba svetnik.

Položaj kluba svetnikov imajo tudi člani mestnega sveta, ki so bili izvoljeni z list volilcev.

Člani mestnega sveta ustanovijo klube svetnikov v 30 dneh konstituiranju mestnega sveta.

Vodja kluba svetnikov obvesti predsednika mestnega sveta o ustanovitvi kluba in mu predloži seznam članov z njihovimi podpisi.

80. člen

Za delovanje klubov svetnikov se zagotovijo finančna sredstva v proračunu mestne občine Maribor. Osnova za financiranje je število članov mestnega sveta v posameznem klubu.

Predlog pripravi predsednik mestnega sveta na osnovi dogovora na kolegiju predsednika mestnega sveta.

9. KOLEGIJ PREDSEDNIKA MESTNEGA SVETA

81. člen

Kolegij predsednika mestnega sveta (v nadaljnjem besedilu: kolegij)je posvetovalno telo predsednika mestnega sveta.

Kolegij sestavljajo predsednik in podpredsedniki mestnega sveta ter vodje klubov svetnikov.

Predsednik mestnega sveta sklice kolegij na svojo pobudo ali na pobudo kateregakoli člana kolegija.

Pri pripravi in vodenju sej kolegija pomaga predsedniku mestnega sveta sekretar mestnega sveta.

82. člen

Predsednik mestnega sveta sklice kolegij, da se posvetuje o:

- predlogih dnevnega reda sej mestnega sveta,

- predlogih za uvrstitev ali umik kake zadeve z dnevnega reda,

- predlogih za poveritev posameznih zadev delovnim telesom mestnega sveta,

- pogojih za delo članov mestnega sveta in klubov svetnikov,

- kadrovskih vprašanjih, ki zadevajo mestni svet in njegova delovna telesa,

- drugih zadevah v zvezi z delom mestnega sveta.

10. JAVNOST DELA

83. člen

Mestni svet obvešča javnost o svojem delu. Obvestila za seje mestnega sveta in seje njegovih delovnih teles se pošiljajo redakcijam sredstev javnega obveščanja v Mariboru, gradivo pa je na razpolago v službi mestnega sveta.

Mestni svet najmanj tri dni pred svojo sejo v najbolj branem dnevniku v Mariboru, objavi sklic in predlog dnevnega reda seje mestnega sveta.

Predstavniki javnih občil imajo pravico biti navzoči na sejah mestnega sveta in njegovih delovnih teles ter obveščati javnost o njihovem delu.

Občani so lahko navzoči na seji mestnega sveta.

84. člen

Mestni svet in njegova delovna telesa lahko sklenejo, da bo določena seja, ali del seje, potekala brez navzočnosti javnosti.

Mestni svet in njegova delovna telesa lahko sklenejo, da so predstavniki javnih občil lahko navzoči na seji, ki poteka brez navzočnosti javnosti, pri čemer smejo predstavniki javnih občil dajati v javnost le tista obvestila, za katera tako sklene mestni svet oz. delovno telo.

85. člen

Mestni svet objavlja sprejete odloke in druge akte v Medobčinskem uradnem vestniku, ki je uradno glasilo občine.

V uradnem glasilu se morajo objaviti statut mestne občine, poslovnik mestnega sveta, odloki, odredbe, pravilniki in tisti sklepi, ki se nanašajo na volitve, imenovanja in razrešitve ter sklepi, za katere zakon ali sklep mestnega sveta določa, da jih je potrebno objaviti.

Čistopis akta pripravi služba mestnega sveta v sodelovanju s predstavnikom mestne uprave, ki je pripravil besedilo akta in ga posreduje županu.

86. člen

Za objavo odloka ali drugega akta skrbi župan.

V primeru, da župan v skladu z zakonom zadrži objavo splošnega akta mora o tem pisno obvestiti predsednika mestnega sveta v 8 dneh od dneva, ko mu je bil splošni akt posredovan.

V kolikor župan tudi po ponovni odločitvi mestnega sveta ne objavi splošnega akta v 8 dneh, ga objavi predsednik mestnega sveta.

V kolikor župan ne objavi splošnega akta, ki ga je sprejel mestni svet in tudi ne obvesti predsednika mestnega sveta o zadržanju, predsednik mestnega sveta na prvi naslednji seji o tem obvesti mestni svet. V tem primeru mestni svet odloči, da se splošni akt objavi.

11. DELOVNA TELESA MESTNEGA SVETA

87. člen

Delovna telesa mestnega sveta so odbori in komisije.

88. člen

Delovna telesa mestnega sveta v okviru svojega delovnega področja obravnavajo in proučujejo odloke in druge splošne akte, kijih sprejema mestni svet, spremljajo izvrševanje splošnih aktov mestnega sveta ter dajejo pobude, predloge in mnenja o zadevah iz pristojnosti mestnega sveta.

Poleg komisij, ustanovljenih s statutom mestne občine, ustanovi mestni svet druge komisije s sklepom, s katerim določi njihovo sestavo in opredeli delovno področje.

89. člen

Z zadevami, ki spadajo na isto področje, se praviloma ukvarja le eno matično delovno telo. Matičnost delovnega telesa določa predsednik mestnega sveta.

90. člen

Delovno telo ima predsednika, podpredsednika in določeno število članov.

Člane delovnega telesa imenuje mestni svet kot listo na pred g komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.

Klubi svetnikov predlagajo kandidate za člane delovnih teles. Pri sestavi delovnih teles in funkcij v njih se upošteva proporcionalna zastopanost strank oz. list v mestnem svetu.

91. člen

Predsednik' podpredsednik in vsi ali posamezni člani delovnega telesa so lahko razrešeni pred potekom časa, za katerega so bili imenovani.

Če član delovnega telesa ne sodeluje pri njegovem delu, obvesti predsednik delovnega telesa o tem komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki lahko predlaga njegovo razrešitev ter imenovanje novega.

Pri evidentiranju novega člana delovnega telesa obvesti komisij za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja klub svetnikov, iz katerega je razrešeni član, da ima pravico predlagati novega kandidata.

92. člen

Predsednik vodi delo delovnega telesa, daje pobude za obravnavanje zadev, za katere je pristojno, pripravlja in sklicuje seje, predlaga dnevni red zanje, skrbi za izvajanje sprejetih sklepov ter opravlja druge zadeve, ki jih določa ta poslovnik ali  mestni svet.

Podpredsednik nadomešča predsednika v času njegove odsotnosti.

93. člen

Glasovanje v delovnem telesu je praviloma javno.

Delovno telo sprejema odločitve z večino glasov navzočih članov delovnega telesa.

Delovno telo lahko odloča, če je na seji navzoča večina njegovih članov.

Če delovno telo sprejme poslovnik o svojem delu v skladu s tem poslovnikom, mora o le-tem pridobiti predhodno mnenje statutarno-pravne komisije.

94. člen

Delovno telo obravnava zadeve, za katere je pristojno, na svojo pobudo, na zahtevo predsednika mestnega sveta ali po sklepu mestnega sveta.

Sklic seje delovnega telesa lahko zahtevajo tudi trije člani delovnega telesa.

V pisni zahtevi za sklic seje morajo biti navedene zadeve, ki se naj uvrstijo na dnevni red seje delovnega telesa.

Če predsednik delovnega telesa ne skliče seje, kadar jo je dolžan sklicati, jo skliče predsednik mestnega sveta.

95. člen

Delovno telo lahko zahteva od mestne uprave, da njeni predstavniki sodelujejo na sejah delovnega telesa, kadar je na dnevnem redu predlog župana oziroma, kadar razpravlja o zadevah z delovnega področja mestne uprave.

Pravico do udeležbe in razpravljanja na seji delovnega telesa ima tudi predlagatelj splošnega akta ali njegov pooblaščenec.

96. člen

Delovno telo ima pravico zahtevati od mestne uprave in drugih pristojnih služb obvestila in podatke, ki jih potrebuje za svoje delo.

Za proučitev posameznih vprašanj lahko povabi k delu strokovne, znanstvene in druge ustanove, državne organe, mestne javne službe in posameznike, ki lahko bistveno pripomorejo k razrešitvi določenih vprašanj.

97. člen

Strokovna opravila za delovna telesa opravlja Služba mestnega sveta.

Delovno telo ima sekretarja. Sekretarja delovnega telesa določi sekretar mestnega sveta izmed delavavcev službe mestnega sveta.

Sekretar pomaga predsedniku delovnega telesa pri pripravljanju in sklicevanju sej, skrbi za zapisnike sej in opravlja naloge, ki mu jih naloži delovno telo ali predsednik delovnega telesa.

98. člen

Gradivo za seje delovnih teles mestnega sveta in zapisniki le-teh se pošiljajo klubom svetnikov.

12. SPLOŠNI AKTI MESTNEGA SVETA

1. Splošne določbe

99. člen

Mestni svet sprejema statut mestne občine, poslovnik mestnega sveta, odloke, proračun, zaključni račun proračuna, pravilnike ter sklepe.

100. člen

Odloke lahko predlaga vsak član mestnega sveta, župan, delovno telo mestnega sveta ali najmanj pet odstotkov volilk/volilcev v občini (v nadaljevanju besedila: predlagatelj).

Predlog odloka pošlje predlagatelj predsedniku mestnega sveta.

Mestni svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah.

Predsednik mestnega sveta zahteva mnenje župana, kadar le-ta ni predlagatelj odloka.

101. člen

Predlog odloka mora vsebovati pravno podlago, naslov odloka, besedilo členov in obrazložitev.

K predlogu odloka mora biti priložena obrazložitev, v kateri so navedeni razlogi, zaradi katerih je odlok potreben ter ocena finančnih in drugih posledic, ki jih bo imel sprejem odloka.

102. člen

Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na sejah mestnega sveta in njegovih delovnih teles.

Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah mestnega sveta in njegovih delovnih teles, tudi če sam ni predlagatelj.

103. člen

Predlagatelj odloka lahko predlaga umik predloga odloka. O predlogu umika odloča mestni svet.

Če mestni svet zavrne predlog za umik predloga odloka, se lahko predlagatelj odpove vlogi predlagatelja odloka. V takem primeru prevzame vlogo predlagatelja mestni svet.

2. Prva obravnava

104. člen

Mestni svet obravnava odlok na prvi obravnavi tako, da člani mestnega sveta podajo svoja stališča, mnenja, pripombe in predloge, pri tem lahko upoštevajo mnenja in stališča delovnih teles mestnega sveta.

105. člen

Mestni svet ob koncu prve obravnave sprejme predlog odloka ter predloge in stališča, ki naj jih predlagatelj upošteva pri pripravi predloga odloka za drugo obravnavo ali pa predloga odloka ne sprejme.

Kadar predlagatelj odloka predlaga dve ali več variant, se mestni svet odloči za eno od predlaganih variant.

Če mestni svet ugotovi, da pripombe k predlogu odloka bistveno vplivajo na njegovo vsebino, s sklepom naloži predlagatelju, da pripravi novo besedilo predloga odloka.

3. Druga obravnava

106. člen

Predlog odloka v drugi obravnavi vsebuje rešitve v obliki pravnih določb in mora biti obrazložen.

V obrazložitvi mora predlagatelj navesti, kako so upoštevane pripombe in predlogi, ki so bili dani k predlogu odloka na prvi obravnavi, ter navesti razloge, zakaj pripombe in predlogi niso bili upoštevani.

107. člen

V drugi obravnavi predloga odloka lahko predlagajo njegove spremembe in dopolnitve člani mestnega sveta in delovna telesa z amandmaji.

Obravnava predloga odloka je mogoče le o tistih členih, h katerim so podani amandmaji.

Amandma k odloku se sprejema z enako večino kot odlok, h kateremu je podan.

Župan lahko predlaga amandmaje tudi kadar sam ni predlagatelj odloka.

108. člen

Amandma k predlogu odloka mora biti podan v pisni obliki in mora biti obrazložen. Predlagatelj amandmaja mora amandma poslati najmanj 7 dni pred dnem, določenim za sejo, na kateri bo mestni svet obravnaval predlog odloka.

Amandma mora biti predložen članom mestnega sveta 4 dni pred dnem, določenim za sejo mestnega sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma.

Amandmaje k predlogu odloka pošlje predsednik mestnega sveta predsednikom pristojnih delovnih teles, predlagatelju odloka in županu, da jih proučijo in dajo pisno mnenje o njih.

109. člen

Najmanj ena četrtina članov mestnega sveta in predlagatelj odloka lahko predlagajo amandma do konca obravnave predloga odloka.

Predlagatelj amandmaja ima pravico na seji do konca obravnave amandma spremeniti, dopolniti ali umakniti.

Predlagatelj odloka in župan lahko podata svoje mnenje o tako vloženem amandmaju.

110. člen

O vsakem amandma ju k predlogu odloka se glasuje posebej.

Če sprejeti amandma narekuje spremembo, dopolnitev ali črtanje katerega drugega člena, se po sprejetju takega amandmaja odloča še o spremembah teh drugih povezanih členov.

Te spremembe mora predlagatelj odloka pripraviti na sami seji. če je k členu predloga odloka predlaganih več amandmajev, člani mestnega sveta glasujejo najprej o amandmajih predlagatelja, nato po vrstnem redu, kakor so prispeli v službo mestnega sveta.

Če je predlagan amandma k amandmaju, člani mestnega sveta najprej glasujejo o amandmaju, ki je dan k amandmaju.

111. člen

Po končani razpravi in glasovanju o amandmajih se odloča o predlogu odloka v celoti.

4. Hitri postopek za sprejem odloka

112. člen

Kadar to zahtevajo izredne potrebe mestne občine, naravne nesreče ali kadar gre za manj pomembne spremembe odlokov, lahko mestni svet sprejme odlok po hitrem postopku.

Predlog, naj se odlok sprejme po hitrem postopku, da predlagatelj odloka. Tak predlog mora biti posebej obrazložen. V obrazložitvi mora predlagatelj navesti razloge za hitri postopek in opozoriti na posledice, če odlok ne bi bil sprejet po tem postopku.

Predlog za sprejem odloka po hitrem postopku mora biti napisan v predlogu dnevnega reda.

113. člen

Ob določanju dnevnega reda mestni svet odloči tudi o predlogu, naj se odlok sprejme po hitrem postopku.

Hitri postopek lahko predlaga predlagatelj odloka ali predsednik mestnega sveta med obravnavo, če ob obravnavi odloka ni bilo pripomb.

Če mestni svet ne sprejme predloga, da se odlok sprejme po hitrem postopku, se uporabljajo določbe tega poslovnika, ki veljajo za prvo obravnavo odloka.

114. člen

Če mestni svet sklene ,da bo odločal o odloku po hitrem postopku, se združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji, tako da se opravi samo druga obravnava odloka.

Pri hitrem postopku ne veljajo roki, ki so določeni za posamezna opravila v rednem postopku.

115. člen

Pri hitrem postopku je mogoče vlagati amandmaje na sami seji, vse do konca obravnave predloga odloka.

Na seji lahko amandma predloži posamezni član mestnega sveta ali predlagatelj odloka ter župan, kadar ni sam predlagatelj odloka.

5. Postopek za sprejem drugih aktov

116. člen

Statut mestne občine in poslovnik mestnega sveta se sprejemata o določbah tega poslovnika, ki veljajo za postopek za sprejemanje odloka.

Vsi drugi splošni akti se obravnavajo in sprejemajo na eni obravnavi, razen če mestni svet sklene, da se akt sprejema po postopku za sprejem odloka.

6. Dajanje soglasij k splošnim aktom

117. člen

Splošne akte javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica je Mestna oblina Maribor in za katere je določeno, da daje k njim soglasje mestni svet, predhodno pregleda statutarno-pravna komisija.

Mestni svet dobi obrazložen predlog sklepa, s katerim mestni svet daje soglasje k splošnim aktom, vpogled v splošni akt p je omogočen v službi mestnega sveta.

118. člen

Odločitvi mestnega sveta se obvesti javni zavod, javno podjetje in sklad.

Če mestni svet zavrne soglasje k splošnemu aktu, se v obvestilu navedejo razlogi za zavrnitev soglasja.

7. Razlaga statuta mestne občine in poslovnika mestnega sveta

119. člen

Razlago statuta mestne občine sprejema mestni svet. Mestni svet lahko zahteva od statutarna-pravne komisije, da poda mnenje za razlago posameznih določb statuta mestne občine.

120. člen

Če pride do dvoma o vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga poslovnik med sejo predsednik mestnega sveta, zunaj seje pa statutarno-pravna komisija.

Vsak član mestnega sveta lahko zahteva, da o razlagi, ki jo je dala statutarno-pravna komisija, odloči mestni svet.

8. Spremembe in dopolnitve poslovnika mestnega sveta

121. člen

Pobudo za spremembe in dopolnitve poslovnika mestnega sveta lahko da ena četrtina članov mestnega sveta.

O pobudi odloča mestni svet z večino glasov prisotnih članov mestnega sveta.

122. člen

Če mestni svet sprejme pobudo za spremembe in dopolnitve poslovnika, naloži statutarno-pravni komisiji, da v skladu s sprejeto pobudo pripravi predlog sprememb in dopolnitev poslovnika.

13. RAZMERJA MESTNEGA SVETA DO ŽUPANA IN MESTNE UPRAVE

123. člen

Župan in podžupani imajo pravico udeleževati se sej mestnega sveta in sodelovati v razpravi.

Tajnik mestne uprave ima pravico udeleževati se sej mestnega sveta, v razpravi lahko sodeluje pri obravnavi o delu mestne uprave.

Na sejah mestnega sveta in njegovih delovnih teles lahko sodelujejo tudi predstojnice/predstojniki organov mestne uprave, ki jih določi župan.

Za vse udeležence na seji mestnega sveta iz tega člena veljajo pri sodelovanju v razpravi enaka določila kot za člane mestnega sveta, razen določil prvega odstavka 42. člena tega poslovnika.

124. člen

V vsakem gradivu, ki ga pošlje župan mestnemu svetu, mora biti naveden tudi poročevalec gradiva, ki bo sodeloval pri delu mestnega sveta in delovnih teles.

Mestni svet in njegova delovna telesa obveščajo župana o svojih sejah in njihovem dnevnem redu.

Mestni svet in njegova delovna telesa obveščajo župana in tajnika mestne uprave o svojih odločitvah, ki se nanašajo na delovno področje župana in mestne uprave.

125. člen

Ob sprejemanju zaključnega računa mestne občine mora župan predložiti mestnemu svetu poročilo o izvajanju proračuna, svojem delu ter delu mestne uprave v preteklem letu.

126. člen

Mestni svet lahko zadolži tajnika mestne uprave, da mestna uprava:

- preuči določena vprašanja in o njih poroča mestnemu svetu,

- pripravi predloge odlokov in drugih aktov, ki jih sprejema mestni svet,

- obvešča o stanju in pojavih z njihovega delovnega področja ter posreduje podatke, ki so potrebni za

  delo mestnega sveta,

- pripravi poročila o izvrševanju odlokov in drugih aktov mestnega sveta,

- omogoči delovnim telesom in svetnikom vpogled v dokumente, ki so pomembni za njihovo delo.

14. RAZMERJA MESTNEGA SVETA DO NADZORNEGA ODBORA

127. člen

Predsednik in člani nadzornega odbora imajo pravico udeleževati se sej mestnega sveta in sodelovati v razpravi o vprašanjih, ki se nanašajo na njihove pristojnosti iz 48. člena statuta.

128. člen

Nadzorni odbor lahko predlaga mestnemu svetu zahtevo za revizijo finančnega poslovanja pri uporabnikih proračunskih sredstev.

O tem predlogu mora mestni svet odločati na prvi naslednji seji.

129. člen

Mestni svet daje soglasje k poslovniku nadzornega odbora, s katerim le-ta ureja način svojega dela.

15. DELO MESTNEGA SVETA V IZREDNIH RAZMERAH

130. člen

V vojnem ali izrednem stanju dela mestni svet po določbah tega poslovnika, kolikor s poslovnikom za delo v vojnem ali izrednem stanju ne določi drugače.

131. člen

V vojnem ali izrednem stanju so v skladu z nastalimi razmerami ter potrebami obrambe in varnosti dopustna odstopanja od določb tega poslovnika:

132. člen

V vojnem ali izrednem stanju predsednik mestnega sveta ugotavlja in obvešča župana, da se mestni svet ne more sestati oziroma, da so prenehale okoliščine, zaradi katerih se mestni s et ni mogel sestati.

133. člen

Če se  v vojnem ali izrednem stanju mestni svet ne more sestati, sprejme župan akte in ukrepe. Mestni svet obravnava te odločitve in odloča o njihovi potrditvi takoj, ko se sestane.

134. člen

V vojnem ali izrednem stanju morajo člani mestnega sveta osebno ali prek pristojnih državnih organov nemudoma obveščati predsednika mestnega sveta o naslovu in telefonu, na katerem so dosegljivi.

16. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

135. člen

Z dnem veljavnosti tega odloka preneha veljati začasni poslovnik mestnega sveta Mestne občine Maribor (MUV, št. 1/95).

136. člen

Poslovnik začne veljati osmi dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.

                                                                                         Predsednik mestnega sveta

Štev.: 02115-15/95-0200/                                                     Mestne občine Maribor

Datum: 31. januar 1996                                                         Borut Ambrožič, s.r.