Na podlagi 12. in 27. člena zakona o urejanju prostora (Ur. list RS, št. 110/02, 8/03 – popravek in 58/03 – ZZK-1; v nadaljevanju: ZUreP-1) in 30. člena Statuta občine Radenci (Ur. list RS, št. 1/99, 15/01 in 47/05) je župan občine Radenci dne 27.3.2007 sprejel

Program priprave

Strategije prostorskega razvoja občine Radenci

1.      Ocena stanja, razlogi in pravna podlaga za pripravo Strategije prostorskega razvoja občine Radenci (v nadaljevanju: SPROR)

1.1.       Ocena stanja

Prostor

Občina Radenci je bila ustanovljena 4.10.1994. Leži na severovzhodu Slovenije in se s skrajnim severnim delom dotika sosednje države Avstrije. Meji na občine Gornja Radgona, Sveti Jurij ob Ščavnici, Križevci in Tišina.

Teritorij občine Radenci meri 34 km2. Po naravnogeografski regionalizaciji Slovenije iz leta 1995 leži ozemlje občine Radenci v celoti v mezoregiji Slovenske gorice, in sicer v njihovem zahodnem delu. To največje gričevje v Sloveniji leži med reko Dravo na zahodu in jugu, reko Muro na severu in vzhodu ter reko Gomilico v Avstriji, na severozahodu.

Upravna členitev in tip poselitve

Občina ima 22 naselij, v katerih je leta 2002 živelo 5.394 prebivalcev. Največ prebivalcev je živelo v občinskem središču naselju Radenci, in sicer 2.215 prebivalcev ali 41 %.

Druga naselja v občini so še Boračeva (369 prebivalcev),  Hrastje Mota (407 prebivalcev), Hrašenski vrh (84 prebivalcev), Janžev vrh (231 prebivalcev), Kapelski vrh (248 prebivalcev), Kobilščak (43 prebivalcev), Kocjan (44 prebivalcev), Melanjski vrh (26 prebivalcev), Murski vrh (127 prebivalcev), Murščak (209 prebivalcev), Okoslavci (234 prebivalcev), Paričjak (229 prebivalcev), Rački vrh (74 prebivalcev), Radenski vrh (194 prebivalcev), Rihtarovci (129 prebivalcev), Spodnji Kocjan (68 prebivalcev), Šratovci (181 prebivalcev), Turjanci (116 prebivalcev), Turjanski vrh (91 prebivalcev), Zgornji Kocjan (44 prebivalcev), Žrnova (31 prebivalcev).  

Največji zaposlitveni center v občini je občinsko središče Radenci in naselje Boračeva (Radenska d.d.).

V Občini Radenci sta ustanovljeni dve krajevni skupnosti, krajevna skupnost Radenci in krajevna skupnost Kapela.

Značilna oblika današnje poselitve so razložena naselja. Razen posameznih območij strnjene poselitve, in sicer v naseljih Radenci ter naseljih v ravnici (gre za t.i. ureditvena območja naselij), je poselitev v glavnem razpršena po ozemlju občine. Ne gre za pojav samotnih kmetij, temveč so značilnost poselitve kmečki domovi, ki so razporejeni po prostoru, niso strnjeno zazidani, temveč so med njimi kmetijska zemljišča. Značilnost goric je tudi ta, da se poselitev v glavnem usmerja na vrhove slemen, deloma na pobočja in robne dele dolin.

Trendi družbenega in gospodarskega razvoja

Na splošne pogoje razvoja, ki jih bo treba upoštevati tudi v urejanju prostora na različnih ravneh in pri pripravi novih prostorskih aktov občine, vplivajo poleg navedenih še nekateri trendi družbenega in gospodarskega razvoja, in sicer:

-        globalizacija

Gre za proces gospodarskega povezovanja preko nacionalnih meja s specifičnimi značilnostmi, ki jih definira vse hitrejši tempo življenja in kjer čas vedno bolj kroji naše življenje. Kupovanje časa postaja gibalo številnih storitvenih dejavnosti (npr. kupovanje prek interneta, popoldansko varstvo otrok, čistilni servis) in načina življenja (vse takoj in čim več, mobilnost kot princip in vrednota).

-        terciarizacija

Gre za proces prestrukturiranja gospodarstva od sekundarnih k terciarnim in kvartarnim dejavnostim. Storitev kot najpomembnejša vrsta tržnega proizvoda pomeni pomemben preobrat v ekonomski strukturi kraja, strukturi prebivalcev (zlasti poklicni), v razmestitvi gospodarskih dejavnosti, v zaposlovanju,  v načinu preživljanja prostega časa, v potencialih in razvoju podeželja itd.

-        zmanjševanje rodnosti in zmanjševanje števila članov gospodinjstev

Gospodarstvo prevzema primat nad politiko, zaradi česar idejo socialne države izrinja ideja profita. S tem je povezana vse večja socialna negotovost in zmanjševanje števila rojstev.

-        unifikacija in izgubljanje regionalnih posebnosti

V globalizirani družbi mora biti produkt zanimiv za potrošnike na vseh koncih sveta. V razvoju so v prednosti velika mesta in urbane aglomeracije, kjer so sedeži velikih gospodarskih sistemov in multinacionalnih družb, ki ležijo ob mednarodnih infrastrukturnih koridorjih in ki so območja koncentracije prebivalcev.

-        staranje prebivalstva

Delež starega prebivalstva se ne povečuje samo na podeželju, temveč tudi oz. predvsem v mestih. Starostni indeks dosega samo v obmestnih naseljih ugodne vrednosti.

-        zmanjševanje števila članov gospodinjstev

Nekdaj običajne družine s 4 člani in več so danes redkost. Povečalo se je število dvočlanskih gospodinjstev in število samskih. Eno največjih demografskih sprememb v Sloveniji predstavlja povečevanje zunajzakonskih skupnosti med letoma 1991 in 2002 iz 17.000 na 42.000 (indeks 242). Zmanjševanje števila članov gospodinjstev pomeni potrebo po manjših stanovanjih, povečevanje števila gospodinjstev pa potrebo po več stanovanjih.

-        mobilnost

Razdalja med dvema krajema še nikoli ni bila tako relativna kakor postaja danes, ko oddaljenost merimo bolj v časovnih, kakor daljinskih merah. Posledica večje mobilnosti je razseljevanje prebivalstva razpršeno v prostoru in prostorsko nevezan način življenja.

-        disperzija gospodarskih in socialnih dejavnosti

Širjenje neagrarnih dejavnosti, ki so bile nekoč posebnost in privilegij mest, je zajelo tudi podeželje oz. prostor izven mest. Celoten prostor postaja v gospodarskem in socialnem smislu vse bolj izenačen. Meja med mestom in okolico je vedno manj prepoznavna. Še posebej velja to za socialne razmere in način življenja.

1.2.      Razlogi za pripravo SPROR

Gre za pripravo novega občinskega strateškega prostorskega akta, ki ga opredeljuje ZUreP-1.

Vsebinski razlogi izhajajo iz potreb občine Radenci po preveritvi in dopolnitvi zasnov prostorskega razvoja za posamezna področja, kot jih opredeljuje veljavni prostorski plan za območje občine Radenci.

1.3.      Pravna podlaga za pripravo SPROR

Neposredno pravno podlago za pripravo SPROR predstavljata 12. in 171. člen ZUreP-1, posredno pa tudi številni drugi predpisi, ki nalagajo občini skrb za urejanje svojega prostora, za racionalno rabo prostora, za varovanje sestavin prostora in okolja ipd.

2.      Predmet in programska izhodišča SPROR

2.1.      Predmet SPROR

SPROR bo obsegala naslednje vsebinske sklope:

A.                  Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine:

-        stanje, problemi in težnje v prostorskem razvoju občine,

-        načela vzdržnega prostorskega razvoja,

-        državni prostorski akti,

-        razvojni dokumenti nosilcev urejanja prostora ter

-        varstvene zahteve in usmeritve za posamezne sestavine okolja;

B.                  Zasnova razmestitve dejavnosti v prostoru:

-        razvoj naselij (opredelitev njihove vloge, funkcij in medsebojnih povezav v omrežju naselij),

-        razmeščanje dejavnosti v prostoru (razporeditev stanovanj, proizvodnih dejavnosti, oskrbnih, storitvenih ter ostalih dejavnosti družbene javne infrastrukture, omrežij gospodarske javne infrastrukture, na naravne vire vezanih območij, varstveno pomembnih območij ter vseh drugih dejavnosti v prostoru),

-        določitev prioritet in ukrepov za doseganje ciljev v prostorskem razvoju občine;

C.                  Zasnova posameznih sistemov lokalnega pomena v prostoru:

-        zasnova poselitve (usmeritve za razvoj naselij v zvezi z rabo površin, prenovo, sanacijo, širitvijo, skladno oblikovno podobo ter urejanjem javnih površin),

-        zasnova komunalne infrastrukture (način navezovanja in usmeritve za razvoj prometnega, energetskega in telekomunikacijskega omrežja ter omrežja in objektov gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena),

-        zasnova krajine (usmeritve glede rabe prostora za različne namene in dejavnosti, območja s prevladujočimi omejitvami za razvoj dejavnosti ter usmeritve za graditev objektov zunaj poselitvenih območij);

-        usmeritve za zagotavljanje opremljanja zemljišč ter vrste prostorskih ukrepov;

D.                  Urbanistične zasnove:

-        urbanistična zasnova občinskega središča Radenci,

-        V odvisnosti od ugotovitev v strokovnih podlagah bodo po potrebi pripravljene urbanistične zasnove tudi za druga naselja.

Posamezna urbanistična zasnova obsega naslednjo vsebino:

-        ureditveno območje urbanistične zasnove;

-        zasnovo razporeditve dejavnosti v prostoru;

-        območja prenove naselja in koncept prenove;

-        območja za širitev naselja in koncept širitve;

-        zasnovo namenske rabe površin z usmeritvami za urejanje javnih površin in s prikazom površin, namenjenih javnemu dobru; pri tem so območja pretežne rabe površin v naselju s predpisom definirana in jih ni mogoče oblikovati poljubno oz. neodvisno;

-        zasnovo infrastrukturnih sistemov;

-        zasnovo ureditve zelenih in športno – rekreativnih površin v naselju;

-        zasnovo prostorskih ureditev v zvezi z varstvom pred naravnimi in drugimi nesrečami;

-        zasnovo prostorskih ureditev, pomembnih za urejanje prostora v naselju;

-        usmeritve za varstvo okolja, ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine;

-        usmeritve za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje naselja ter ohranjanje arhitekturne identitete v naselju;

-        členitev območja urbanistične zasnove na posamezne funkcionalne enote,

-        druge ureditve, ki vplivajo na razvoj naselij;

-        usmeritve za postopno uresničevanje načrtovanih ureditev;

-        okvirna območja urejanja z občinskimi lokacijskimi načrti;

-        kriterije za izvedbo prostorskih ukrepov.

E.                  Krajinske zasnove:

Krajinske zasnove zaenkrat niso predvidene. Morebitna izdelava bo opredeljena na podlagi ugotovitev iz analize stanja in teženj v prostoru. Pripravljene in sprejete bodo kot spremembe in dopolnitve SPROR.

F.                  Ukrepi za izvajanje:

-        uresničevanje prioritet in usmeritev za dosego ciljev,

-        programi in projekti za urejanje in razvoj prostora in prostorskih ureditev,

-        prostorski ukrepi, kot jih določa ZUreP-1,

-        opremljanje in urejanje zemljišč za gradnjo,

-        stalno spremljanje stanja v prostoru (spremljanje stanja s predpisanimi minimalnimi enotnimi kazalniki ter poročilom o stanju na področju urejanja prostora).

2.2.      Programska izhodišča

Na opredelitev programov oz. vsebine SPROR neposredno vplivajo:

-        »državna« programska oz. vsebinska izhodišča, opredeljena v državnih prostorskih aktih, zlasti v Odloku o Strategiji prostorskega razvoja Slovenije (OdSPRS; Ur. list RS, štev. 76/04);

-        »lastna« programska oz. vsebinska izhodišča, ki jih opredeljuje zadovoljevanje identificiranih argumentiranih potreb po prostoru v občini Radenci.

ZUreP-1 določa, da občinski prostorski akti ne smejo biti v nasprotju z državnimi prostorskimi akti. Zato so za vsebino SPROR pomembna tista programska oz. vsebinska izhodišča iz Strategije prostorskega razvoja Slovenije (v nadaljevanju: SPRS), ki se nanašajo na občino Radenci oz. njeno občinsko središče, predvsem pa naslednje usmeritve:

-        glede na zastavljeni policentrični urbani sistem in regionalni prostorski razvoj sodijo Radenci med pomembnejša lokalna središča oz. lokalna središča. V teh naseljih se spodbuja razvoj ustrezne storitvene in oskrbne funkcije ter razvoj delovnih mest za okoliško prebivalstvo. V naseljih v obmejnih območjih, kjer se lahko razvije neposredno gospodarsko sodelovanje s sosednjimi državami, je mogoče oblikovati manjše gospodarske cone;

-        Radenci morajo pri razvoju v skladu s temeljnim načelom oz. izhodiščem, t.j. trajnostnim razvojem, upoštevati omejitve v prostoru in razvoj usmerjati na manj ranljiva območja;

-        Prek območja občine oz. v njegovi neposredni bližini poteka del omrežja daljinskih cestnih povezav, in sicer V. koridor, ki poteka od Kopra prek Ljubljane in Maribora do Lendave in naprej proti Budimpešti;

-        Kapelske gorice in Radensko polje sodijo med krajinska območja s prepoznavnimi značilnostmi, ki so pomembna na nacionalni ravni;

-        prostorski razvoj turističnih dejavnosti ter potrebne infrastrukture se omogoča predvsem v okviru temeljnih turističnih območij, kamor sodi tudi Pomurje. V teh območjih se razvija kulturni, zdraviliški, podeželski, rekreativni, doživljajski, ekološki, igralniško-zabaviščni in poslovni turizem ter druge oblike turizma skladno s prostorskimi značilnostmi in omejitvami. V teh območjih se medsebojno povezuje posamične obstoječe ali nove programe in se izogiba pretiranim koncentracijam programov in infrastrukture v prostoru;

-        Porečje Mure na območju občine sodi med območja, za katera so značilne naravne kakovosti krajine. Gre za lastnosti območij z veliko ohranjenostjo in raznolikostjo biotske raznovrstnosti ter območij s kvalitetnimi vodnimi ekosistemi oz. z ohranjenimi naravnimi procesi;

-        Murski hidrografski sistem sodi med za prostorski razvoj najpomembnejše sisteme celinskih voda v Sloveniji. Vode se izkorišča za oskrbne, gospodarske in turistično-rekreacijske namene, pri čemer se zagotavlja njihovo varstvo v smislu trajne ohranitve kemijskega in ekološkega stanja ter obnovljivosti naravnega vira. Dejavnosti se umešča v prostor v območja manjše ranljivosti ter s tako tehnološko prilagoditvijo rabe, da se kvaliteta podzemnih voda oz. vodnih virov ne poslabšuje in njihova količina ne zmanjšuje.

SPROR ne more biti prostorski akt, ki bi povzemal samo državne usmeritve za svoj prostorski razvoj. Predvsem mora biti akt, ki ponuja ustrezne, kvalitetne in usklajene prostorske rešitve za lastne vsebinske probleme in dileme.

Doslej opravljene analize stanja, problemov in teženj prostorskega razvoja kažejo, da je treba s SPROR načrtovati razvoj v prostoru z upoštevanjem naslednjih osnovnih izhodišč:

-        zagotavljanje ustreznega prostora in okolja za racionalen, učinkovit in usklajeni sinergijski razvoj gospodarskih, socialnih, prostorskih, okoljskih, kulturnih in drugih potencialov v skladu z načeli trajnostnega razvoja;

-        ustvarjanje pogojev in iskanje rešitev, ki omogočajo sobivanje različnih uporabnikov in nosilcev urejanja prostora ter zagotavljanje izhodišč za konstruktivno koordinacijo različnih interesov;

-        načrtovanje prostora tako, da bo poudarjeno upravljanje s prostorom in spoštovanje lastništva; to velja predvsem za urejanje prostora v naseljih;

-        usklajevanje razvojnih potreb z varstvenimi zahtevami na kvalitetnih osnovah in argumentih;

-        zagotavljanje zadostnih ustreznih možnosti za razvoj dejavnosti in sistemov v prostoru;

-        usmerjanje razvoja dejavnosti z upoštevanjem območij varovanja naravnih dobrin ter območij, ogroženih zaradi naravnih in drugih nesreč;

-        prepoznavanje in ustrezno reševanje ter saniranje obstoječih prostorskih problemov;

-        povezovanje posameznih območij znotraj občine, povezovanje občinskega prostora s sosednjimi občinami in povezovanje v širšem prostoru regije in države;

-        sodelovanje različnih nosilcev interesov in skupin po horizontalni in vertikalni ravni, uveljavljanje javne koristi in ustrezno vključevanje javnosti v procese oblikovanja in sprejemanja odločitev.

S pripravo SPROR je treba slediti predvsem naslednjim osnovnim programskim oz. vsebinskim izhodiščem:

1. Na področju poselitve: usmerjanje poselitve v naselja, ohranjanje in kvalitetna nadgradnja razpršene poselitve, omejevanje in obvladovanje razpršene gradnje ter doseganje kakovosti in humanega razvoja naselij;

Občinski poselitveni sistem naj sledi v preteklih letih zastavljenemu globalnemu konceptu, ki ga tvorijo območja zgostitve poselitve – naselja (vključno z največjo aglomeracijo občinskim središčem Radenci) ter različne oblike poselitve in gradnje v odprtem prostoru.

Glavnino poselitve usmerjamo v naselja. Večina funkcij naselij je koncentriranih v občinskem središču. V ostalih naseljih ter na drugih območjih za poselitev se poleg bivanja razvijajo predvsem oskrbne in storitvene ter proizvodne in druge dejavnosti (izstopa naselje Boračeva z Radensko d.d. in kompleksom bivšega »MARLESA« kjer se bodo lahko razvijale vse dejavnosti).Tako v Radencih kot drugod po občini se bodo razvijale vse vrste turizma (zdraviliški turizem, športni oz. rekreativni turizem (že v obstoječem planu predvideno golf igrišče in druge vrste športnega oz. rekreativnega turizma), podeželski turizem (s kmečkimi turizmi, vinotoči itd.) in druge vrste turizma). 

Za pokrivanje potreb po prostoru se prioritetno izrabijo za pozidavo že opredeljena območja, glede na potrebe pa se opredelijo tudi območja za zaokrožitev in razširitev naselij.

V odprtem prostoru občine se odvijajo zaokrožitve, zapolnitve in dopolnitve obstoječih dejavnosti na že opredeljenih zemljiščih za gradnjo, prav tako pa tudi upravičene zaokrožitve zemljišč za gradnjo.

Razvoj poselitve na celotnem prostoru občine, zlasti pa v naseljih, mora biti ustrezno podprt predvsem z razvojem prometne mreže in komunalne in energetske infrastrukture, spoštovati pa je treba tudi zemljišča v primarni rabi, širše zelene površine naselij ter omejitve, ki izhajajo iz varovanja naravnih dobrin in ustvarjenih kvalitet prostora.

2. Na področju infrastrukture: dopolnjevanje, prilagajanje in zaokroževanje obstoječih infrastrukturnih omrežij vseh vrst s ciljem racionalizacije in doseganja večje kvalitete oskrbnega standarda in varovanja okolja. Občina bo izvajala gradnjo kanalizacijskega sistema v odvisnosti od aglomeracij. Potrebam bo sledila tudi z gradnjo druge infrastrukture.

Ker je celotni prostor občine Radenci opredeljen kot raziskovalni prostor za plin, mineralno in geotermalno vodo in druge naravne vire, bo možno na celotnem območju občine graditi infrastrukturo in ostale objekte za izkoriščanje le-teh.

3. Na področju krajine: ohranitev kvalitetnih naravnih potencialov ter kvalitetnih potencialov kulturne dediščine, omogočanje njihovega razvoja ter zagotavljanje pogojev za integriranje v splošni razvoj

V odprtem prostoru občine ne predvidevamo večjih novih posegov in ureditev. Aktivnosti naj bodo usmerjene v širitve in zaokrožitve ter kvalitetne nadgradnje že opredeljenih območij za obstoječe dejavnosti v prostoru, prav tako pa tudi v nove programe, ki bodo izhajali iz razvojnih usmeritev občine.

Druge nove dejavnosti se v odprti prostor locirajo tudi v primeru, ko jih ni mogoče zagotoviti na poselitvenih območjih.

Z urbanističnimi zasnovami je treba opredeliti rešitve, ki sledijo naslednjim osnovnim ciljem in izhodiščem:

-        zagotavljanje zadostnih površin za razvoj dejavnosti v naseljih ob upoštevanju načel trajnostnega razvoja, racionalne rabe prostora in varstva dobrin splošnega pomena;

-        prostor v naseljih je treba načrtovati v smislu ponudbe oz. je treba zagotavljati ustrezne prostorske rešitve za zadovoljiv, zadosten in hiter odziv na različne vrste potreb po prostoru – možnost hitre reakcije na konstruktivne pobude različnih investitorjev;

-        razvoj in urejanje naselij mora zagotavljati pogoje za kvalitetno bivanje v njih;

-        racionalna, učinkovita in enakomerna prostorska razporeditev dejavnosti v naseljih;

-        izgrajevanje naselij navznoter ter programska, vsebinska in oblikovna prenova degradiranih predelov naselij;

-        opredelitev namenskih rab površin po principu pretežne rabe z upoštevanjem prepletanja kompatibilnih namenskih rab;

-        rekonstrukcija in dograditev komunalne in energetske infrastrukture ter ureditev javnih zelenih površin.

Na površinah, ki so namenjene posameznim vrstam namenske rabe, bomo to namensko rabo preverili in po potrebi določili  bolj ustrezno namensko rabo (pri tem gre med drugim tudi za spremembe kmetijskih zemljišč v stavbna zemljišče-poselitveno območje).

2.3.      Obveznost izvedbe celovite presoje vplivov na okolje

Na podlagi odločbe ministrstva, pristojnega za okolje (odločba Ministrstva za okolje in prostor št. 354-09-242/2005 z dne 28.7.2005) je v postopku priprave in sprejemanja SPROR treba izvesti celovito presojo vplivov na okolje.

3.      Okvirno ureditveno območje SPROR

Ureditveno območje SPROR je celotno območje občine Radenci in zajema površino 34 km2.

Okvirno ureditveno območje urbanistične zasnove naselja Radenci obsega območje ustreznega obstoječega naselja Radenci vključno s poslovno-stanovanjsko cono, območje za zadovoljevanje potreb po zelenih in odprtih površinah v njegovi okolici ter po potrebi drugih dejavnosti in območja širitve naselja.

Ureditveno območje za posamezno urbanistično zasnovo bo natančno določeno v SPROR na podlagi ugotovitev iz strokovnih podlag in odločitev v postopku priprave akta.

Ureditvena območja urbanističnih zasnov za druga naselja, v kolikor bodo izdelane, bodo določena v SPROR na podlagi ugotovitev iz strokovnih podlag in odločitev v postopku priprave akta.

4.      Nosilci urejanja prostora, ki dajejo smernice in mnenja, ter drugi udeleženci, ki bodo sodelovali pri pripravi SPROR

4.1.      Pripravljavec SPROR, njegove naloge ter naloge drugih organov občine Radenci

Pripravljavec SPROR je Občina Radenci, Radgonska cesta 9, 9252 Radenci.

Pripravo SPROR vodi Občinska uprava občine Radenci. Drugi organi občine Radenci sodelujejo pri pripravi SPROR za področja iz svoje pristojnosti.

Občinska uprava občine Radenci je odgovorna za pravočasno predložitev predloga SPROR v postopek verifikacije in sprejemanja ter za vse druge aktivnosti, ki so potrebne, da bi bila SPROR pripravljena kvalitetno, pravno korektno, pravočasno in racionalno.

Drugi organi občine Radenci, ki so vključeni v postopek:

1.       župan občine Radenci.

Župan sprejema odločitve in ukrepe, vezane na pripravo predloga SPROR. Župan vodi tudi prostorski konferenci, ki se izvedeta v postopku sprejemanja programa priprave in SPROR, v kolikor za to ne pooblasti druge osebe.

Občinska uprava in drugi organi:

-        sodelujejo pri pripravi SPROR

-        zagotovijo in posredujejo strokovne podlage razvoja ali varstva s svojega delovnega področja

-        pripravijo usmeritve s svojega delovnega področja za pripravo SPROR.

4.2.      Nosilci urejanja prostora

Nosilci urejanja prostora so ministrstva in organi v njihovi sestavi ter nosilci javnih pooblastil v občini, ki sodelujejo pri pripravi SPROR in so določeni s tem programom priprave.

Nosilci urejanja prostora podajo izhodišča za prostorski razvoj in za pripravo SPROR, in sicer iz vidika ekonomskega in družbenega razvoja ter varstva okolja.

Nosilci urejanja prostora sodelujejo v postopku priprave SPROR s smernicami in mnenji za področje iz svoje pristojnosti, nekateri pa tudi s strokovnimi podlagami nosilcev urejanja prostora.

Nosilci urejanja prostora podajo smernice za pripravo predloga SPROR in mnenja k dopolnjenemu predlogu SPROR v roku 30 dni od prejema vloge.

V primeru molka nosilca urejanja prostora v fazi pridobivanja smernic se šteje, da nosilec nima smernic, za pripravo predloga SPROR pa se v takem primeru smiselno upoštevajo in uporabijo določila predpisov in morebitnih izdelanih strokovnih podlag za področje iz pristojnosti nosilca urejanja prostora.

V primeru molka nosilca urejanja prostora v fazi pridobivanja mnenj se šteje, da nosilec urejanja prostora na dopolnjeni predlog SPROR nima pripomb oz. da se z dopolnjenim predlogom SPROR strinja.

V postopku priprave SPROR sodelujejo naslednji nosilci urejanja prostora:

-  Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor poda izhodišča za področje poselitve (za razvoj in usmerjanje poselitve, za rabo urbanih zemljišč ter aktivno zemljiško politiko in za stanovanjsko gradnjo);

-  Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino poda izhodišča za področje varstva kulturne dediščine (za razvoj dejavnosti varstva kulturne dediščine in varstva kulturne dediščine ter druge dejavnosti kulture, ki so prostorsko relevantne);

-  Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Maribor poda izhodišča za področje varstva kulturne dediščine;

-  Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje oz. Agencija RS za okolje poda izhodišča za področje oskrbe, odvajanja in čiščenja voda, za področje varstva okolja, za področje ohranjanja narave (za razvoj dejavnosti ohranjanja narave in varstva ter ohranjanja naravnih vrednot), za področje upravljanja z vodami, za področje ravnanja z odpadki;

-  Zavod RS za varstvo narave, OE Maribor poda izhodišča za varstvo ter ohranjanje naravnih vrednot;

-  Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje poda izhodišča za področje zaščite in reševanja ter varstva pred drugimi nesrečami;

-  Ministrstvo za obrambo, Direktorat za obrambne zadeve poda izhodišča za področje obrambe (za prostorski razvoj ter režime urejanja območij in infrastrukture, namenjene za potrebe obrambe);

-  Ministrstvo za promet, Direktorat za ceste oz. Direkcija RS za ceste ter DARS d.d. podajo izhodišča za področje razvoja državnega cestnega prometa;

-  Ministrstvo za promet, Direktorat za železnice poda izhodišča za področje razvoja državnega železniškega prometa;

-  Ministrstvo za promet, Direktorat za letalstvo poda izhodišča za področje razvoja državnega letalskega prometa;

-  Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo poda izhodišča za področje energetike (za racionalno rabo energije in energetskih virov ter za prostorsko zasnovo omrežja posameznih vrst energetske infrastrukture);

-  Ministrstvo za gospodarstvo poda izhodišča za področje rudarstva (zlasti za sanacijo opuščenih in rabo potencialnih nahajališč mineralnih surovin);

-  Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za notranji trg poda izhodišča za področje gospodarstva, ki obsega zagotavljanje 90-dnevnih obveznih rezerv naftnih derivatov;

-  Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za podjetništvo in konkurenčnost poda izhodišča za prostorsko relevantne vsebine za področje gospodarskega razvoja, ki obsega razvoj gospodarskih dejavnosti, industrije, malega gospodarstva ter razvoja gospodarskih con;

-  Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za turizem poda izhodišča za prostorsko relevantne vsebine za področje gospodarskega razvoja, ki obsega razvoj turizma;

-  Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za elektronske komunikacije poda izhodišča za prostorsko relevantne vsebine za področje telekomunikacij in informacijski razvoj;

-  Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko poda izhodišča za prostorsko relevantne vsebine za področje strukturne politike in skladnega regionalnega razvoja;

-  Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo poda izhodišča za področje kmetijstva, zlasti opredeli območja ter izhodišča za rabo in ohranjanje potencialov kmetijskih zemljišč in kmetijske politike;

-  Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo poda izhodišča za področje gozdarstva in lovstva, zlasti poda območja ter izhodišča za rabo in ohranjanje potencialov gozdnih zemljišč in gozdarske politike;

-  Zavod za gozdove Slovenije, OE Maribor poda izhodišča iz svoje pristojnosti za področje gozdarstva;

-  Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve poda izhodišča za prostorsko relevantne vsebine za področje dela, družine in socialnih zadev;

-  Ministrstvo za zdravje poda izhodišča za prostorsko relevantne vsebine za področje zdravstvenega varstva;

-  Ministrstvu za šolstvo in šport, Direktorat za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo ter Direktorat za srednje in višje šolstvo podata izhodišča za prostorsko relevantne vsebine za področje osnovnega, srednjega in višjega šolstva;

-  Ministrstvu za šolstvo in šport, Direktorat za šport poda izhodišča za prostorsko relevantne vsebine za področje športa;

-  Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Direktorat za znanost in visoko šolstvo poda izhodišča za prostorsko relevantne vsebine za področje visokega šolstva;

-  Ministrstvo za javno upravo, Direktorat za investicije, nepremičnine in skupne službe državne uprave poda izhodišča za prostorsko relevantne vsebine za področje javne uprave.

-  nosilci javnih pooblastil v občini, ki podajo izhodišča za razvoj za prostorsko relevantne vsebine vsak za področje iz svoje pristojnosti:

-        Letnik-Saubermacher d.d., Spodnji Porčič 24a, 2230 Lenart

-        SIM Radenci d.o.o., Panonska 29, 9252 Radenci

-        Mestni plinovodi d.o.o. Koper, Kolodvorska cesta 2, 6000 Koper

-        Elektro Maribor, JP za distribucijo električne energije, Vetrinjska ulica 2, Maribor

-        Telekom Slovenije, Cigaletova 15, 1000 Ljubljana

-        Geoplin d.o.o., Cesta Ljubljanske brigade 11, 1001 Ljubljana

-        Javna agencija za železniški promet RS, Kopitarjeva ulica 5, 2000 Maribor

-        Zavod kabelske televizije, Zdraviliško naselje 6, 9252 Radenci

-        Radenska d.d., Boračeva 37, 9252 Radenci.

V primeru, da se v postopku priprave SPROR ugotovi, da morajo sodelovati tudi drugi subjekti, ki niso navedeni v tem programu, lahko pripravljavec SPROR k sodelovanju povabi tudi druge organe in organizacije.

4.3.      Drugi udeleženci

V postopku priprave SPROR sodelujejo naslednji drugi udeleženci:

-        krajevni skupnosti Radenci in Kapela

-        sosednje občine Gornja Radgona, Sveti Jurij ob Ščavnici, Križevci in Tišina;

-        nevladne organizacije.

Krajevni skupnosti sodelujeta pri pripravi SPROR s pobudami za načrtovanje, v javnih razgrnitvah in javnih obravnavah ter pri usklajevanju prostorskih rešitev za območje krajevne skupnosti.

Sosednje občine so obveščene o postopku priprave SPROR, da lahko v postopku priprave dajejo predloge in mnenja v zvezi s prostorskimi ureditvami, ki lahko vplivajo na njihove zadeve urejanja prostora ter sodelujejo pri načrtovanju prostorskih ureditev medobčinskega značaja.

Nevladne organizacije sodelujejo na prostorskih konferencah in kot zainteresirana javnost na javnih obravnavah. 

5.      Seznam potrebnih strokovnih podlag za pripravo SPROR

Pri izdelavi SPROR je treba v možnem obsegu upoštevati že izdelane strokovne podlage. Seznam izdelanih strokovnih podlag hrani občinska uprava občine Radenci.

Izdelane strokovne podlage se uporabijo in upoštevajo, v kolikor so ustrezno ažurne, skladne s Strategijo prostorskega razvoja Slovenije, terminološko skladne z veljavnimi predpisi za področje, ki ga obravnavajo ter določajo cilje in odgovarjajo na dileme in vprašanja prostorskega razvoja, za katerega si občina Radenci prizadeva v naslednjih letih.

Poleg uporabe razpoložljivih strokovnih podlag se za SPROR zagotovijo naslednje strokovne podlage:

5.1.      Obvezne strokovne podlage pripravljavca

V postopku priprave SPROR zagotovi pripravljavec naslednje obvezne strokovne podlage:

-        analiza stanja in teženj v prostoru;

-        analiza razvojnih možnosti dejavnosti v prostoru;

-        študija ranljivosti prostora.

5.2.      Druge strokovne podlage pripravljavca

Poleg obveznih zagotovi pripravljavec še naslednje strokovne podlage:

-        poselitev v občini Radenci vključno z analizo razpoložljivih zemljišč za gradnjo v naseljih;

-        podrobnejše strokovne podlage za naselja, za katera bo kot sestavni del SPROR pripravljena urbanistična zasnova.

Po potrebi se izdelajo tudi druge strokovne podlage (npr. za sistem krajine v občini, v zvezi z identifikacijo glavnih problemov in smeri gospodarskega razvoja ter pričakovanji v gospodarskem razvoju na območju občine, strokovne podlage za krajinske zasnove, strokovne podlage za konkretizacijo območij namenske rabe v prostoru, …) oz. tiste, ki pomenijo predvsem ažuriranje oz. preveritev in noveliranje že izdelanih strokovnih podlag.

5.3.      Strokovne podlage nosilcev urejanja prostora

Nosilci urejanja prostora, ki zagotovijo strokovne podlage za področje oz. dejavnost iz svoje pristojnosti, so:

-        nosilec urejanja prostora za področje varstva kulturne dediščine;

-        nosilec urejanja prostora za področje ohranjanja narave;

-        nosilec urejanja prostora za področje upravljanja z vodami;

-        nosilec urejanja prostora za področje kmetijstva;

-        nosilec urejanja prostora za področje gozdarstva in lovstva.

V strokovnih podlagah opredelijo:

-        podatke in analize stanja in teženj prostorskega razvoja dejavnosti, za katero so pristojni;

-        predloge morebitnih razvojnih potreb oz. predloge prostorskih ureditev s področja dejavnosti, za katera je pristojen nosilec urejanja prostora, vključno s svojimi operativnimi programi;

-        druge pogoje in omejitve za razvoj dejavnosti v prostoru, za katero je pristojen tangirani nosilec urejanja prostora.

V postopku priprave SPROR lahko pripravljavec zagotovi tudi druge strokovne podlage, ki v gornje sezname niso zajete, v kolikor se v postopku to izkaže za potrebno oz. če to zahteva reševanje posameznih vsebinskih problemov ali usklajevanje odločitev o prostorskem razvoju občine.

Strokovne podlage se bodo prilagajale potrebam občine Radenci in zahtevam zakonodaje.

6.      Način pridobitve strokovnih rešitev

Na osnovi obveznih strokovnih podlag bodo pripravljene variantne rešitve razvoja posameznih dejavnosti v prostoru za tiste dejavnosti, kjer bodo variantne rešitve potrebne in smiselne.

Variantno rešitev izbere župan.

Variantne rešitve je treba pridobiti za del naselja oz. za del urbanistične zasnove, ki ureja prenovo in del, ki ureja širitev naselij.

Variantne strokovne rešitve se pridobijo z izdelavo variantnih rešitev, ki jih izdela en ali več različnih prostorskih načrtovalcev. Način pridobitve variantnih rešitev se opredeli v teku izvajanja projekta v odvisnosti od vsebine in zahtevnosti problema, ki ga je potrebno rešiti.

7.      Pridobitev geodetskih podlag

Potrebne geodetske podlage za pripravo SPROR zagotovi oz. pridobi pripravljavec.

SPROR se grafično prikaže na državni topografski karti v merilu 1 : 50.000 oz. na drugi primerljivi geodetski podlagi.

Poleg tega se zagotovijo oz. uporabijo še ustrezno ažurni oz. novelirani:

-        temeljni topografski načrt v merilih 1 : 5.000 in 1:10.000, DTK 1 : 25.000 in DTK 1 : 50.000 oz. njim primerljive sodobnejše inačice geodetskih podlag;

-        digitalni katastrski načrt;

-        digitalni orto foto načrt merila 1:5.000 ali 1:1.000;

-        kataster stavb,

-        register prostorskih enot,

-        zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture,

-        digitalni model višin,

-        obstoječi podatki iz področja planiranja in urejanja prostora,

-        statistični podatki - SURS in Urban Audit.

Kartografska gradiva SPROR se izdelajo kot digitalni prostorski podatki v vektorski obliki s pripadajočimi opisnimi podatki z upoštevanjem pravil, ki veljajo za vzpostavitev geografskih  informacijskih sistemov.

Formati podatkov za digitalni grafični prikaz in predaja podatkov naročniku,  morajo biti povezljivi s formati digitalnih geodetskih podatkov ob upoštevanju natančnosti geodetskih podatkov in tehničnimi zahtevami občine Radenci.

8.      Roki za pripravo SPROR oz. njenih posameznih faz

Vzporedno z gornjim postopkom se od dopolnitve predloga SPROR na podlagi priporočil druge prostorske konference naprej izvaja tudi postopek celovite presoje vplivov na okolje v skladu z Zakonom o varstvu okolja. Priprava okoljskega poročila poteka vzporedno s pripravo predloga SPROR.

1.      Obveznosti v zvezi s financiranjem SPROR

Sredstva, potrebna za pripravo in sprejem SPROR ter drugih aktivnosti, vezanih na prostorski akt, se zagotovijo iz proračuna občine Radenci za leti 2007 in 2008.

Za vsako leto se zagotovijo v sorazmernem deležu glede na potrebe in aktivnosti, ki izhajajo iz rokov za pripravo SPROR oz. njenih posameznih faz, navedenih v predhodni točki.

2.      Druga določila

Pripravljavec bo objavljal obvestila o javni razgrnitvi ter o prostorskih konferencah v Uradnem glasilu slovenskih občin, na kabelski TV,  ter na spletni strani občine Radenci: http//www.radenci.si.

Na zgornji spletni strani bodo dostopne tudi druge informacije o pripravi SPROR. Na to stran lahko zainteresirani posredujejo svoja mnenja, stališča, predloge ipd. Za pripravo strani in ažurnost podatkov na njej je zadolžena Občinska uprava občine Radenci.

11.              Začetek veljavnosti

Program priprave SPROR se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati z dnem objave.

Številka: 3500-00001-2/2007

Datum: 27.3.2007