Na podlagi 119., 123. in 289. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2; Uradni list RS, št. 61/17, 199/21 – ZUreP-3 in 20/22 – odl. US) ter 19. člena Statuta Občine Zreče (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 1/16 in 26/18) je Občinski svet Občine Zreče, na 16. redni seji, dne 28. 9. 2022, sprejel

ODLOK

O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU

DOŽIVLJAJSKI GOZD ROGLA

I.  Splošna določba

1. člen

(pravna podlaga občinskega podrobnega prostorskega načrta)

(1) S tem odlokom se v skladu z Zakonom o urejanju prostora (ZureP-2; Uradni list RS, št. 61/17, 199/21 – ZUreP-3 in 20/22 – odl. US)  in Odlokom o Občinskem prostorskem načrtu občine Zreče (Uradno glasilo slovenskih občin št. 64/15, 24/16, 28/16 – popr., 25/18 in 48/19), sprejme Občinski podrobni prostorski načrt Doživljajski gozd Rogla (v nadaljnjem besedilu: OPPN).

(2) OPPN je pod številko 21030-00 izdelalo podjetje Savaprojekt Krško d. d.

(3) OPPN se vodi pod identifikacijsko številko prostorskega akta ID 2661.

II. Vsebina OPPN

2. člen

(sestavni deli občinskega podrobnega prostorskega načrta)

OPPN iz prejšnjega člena vsebuje naslednje sestavine:

A)  TEKSTUALNI DEL PODROBNEGA NAČRTA (ODLOK)

1.  OPIS PROSTORSKE UREDITVE

2.  UMESTITEV NAČRTOVANIH UREDITEV V PROSTOR

2.1.  Vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji

2.2.  Zasnove in rešitve načrtovanih površin z objekti in ostalih površin

2.3.  Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo

3.  ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE GRADNJE IN PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO

4.  REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE

5.  REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA, NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJA NARAVE

6.  REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM

7.  ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE IN DRUGI POGOJI ZA IZVAJANJE OPPN

8.  VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV

B)  GRAFIČNI DEL PODROBNEGA NAČRTA

B1  Izsek iz grafičnega dela občinskega prostorskega načrta občine Zreče; M 1:5000;

B2  Pregledna situacija z omejitvami v prostoru ter povezavo s

sosednjimi območji; M 1:5000;

B3  Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem; M 1:1000;

B4  Ureditvena situacija s prerezom; M 1:1000;

B5  Potek omrežij in priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro; M 1:500;

B6  Ureditve potrebne za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom; M 1:2500;

B7  Načrt parcelacije; M 1:1000.

C)  SPREMLJAJOČE GRADIVO

C1  Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta;

C2  Izhodišča za pripravo OPPN;

C3  Prikaz stanja prostora;

C4 Seznam strokovnih podlag;

C5  Mnenja nosilcev urejanja prostora in postopek CPVO;

C6  Obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta;

C7  Povzetek za javnost;

C8  Elaborat ekonomike.

1.  Opis prostorske ureditve

3. člen

(namen občinskega podrobnega prostorskega načrta)

(1) S tem občinskim podrobnim načrtom se podrobneje določijo prostorski izvedbeni pogoji za ureditev območja Doživljajskega gozda na Rogli. Območje kompleksa »Pot med krošnjami« se ohranja. Na obstoječem nepozidanem stavbnem zemljišču z namensko rabo BT, se načrtuje gradnja vhodne stavbe »Doživljajski gozd«. Med obema stavbama se uredi tlakovana ploščad s tribunami, parkirišča za zaposlene in invalide, ohrani se dostop iz regionalne ceste ter sprehajalna pot, ob kateri se ohranijo obstoječi in postavijo novi manjši leseni kioski (pomožne stavbe). Severni del območja se ogradi in nameni ureditvi »Doživljajskega gozda«. Območje se opremi s pešpotmi, igrali za otroke, adrenalinskim parkom, trampolini, tobogani, urbano opremo, paviljoni, poslopji z ogradami za živali in podobno. Določijo se tudi pogoji za priključitev objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro.

(2) OPPN je podlaga za pripravo dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja.

4. člen

(območje občinskega podrobnega prostorskega načrta)

(1) Območje je locirano severno od regionalne ceste III. reda št. 1430 Pesek – Rogla – Zreče ter zahodno od smučarsko tekaškega centra Rogla. Območje je velikosti ca. 3,3 hektara in zajema naslednja zemljišča s parcelnimi številkami: 1095/286, 1095/287, 1095/288, 1095/289, 1095/290 in 1095/299, k.o. Hudinja (1091).

(2) Območje OPPN je prikazano na vseh grafičnih načrtih.

5. člen

(posegi izven območja občinskega podrobnega prostorskega načrta)

Posegi izven območja OPPN so dovoljeni, če se pri projektiranju gospodarske javne infrastrukture, pripadajočih priključkov nanje ter pri projektiranju javnih prometnic izkaže oziroma najde boljša tehnična rešitev od načrtovane ter pod pogojem, da rešitve niso v nasprotju z javnimi interesi in so potrjene z mnenjem upravljavca predmetnega voda in vseh tangiranih vodov. Za posege v gozd je treba pridobiti mnenje pristojnega zavoda za gozdove.

2.  Umestitev načrtovanih ureditev v prostor

2.1 Vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji

6. člen

(vplivi in povezave)

(1) Na predmetnem območju je, severno od regionalne ceste III. reda št. 1430 Pesek – Rogla – Zreče, že urejen kompleks »Pot med krošnjami«, ki zajema vhodno stavbo, mrežo sprehajalnih poti na leseni konstrukciji, ki se nadaljujejo tudi južno od regionalne ceste, urejeno ploščad pred objektom, cestni priključek iz regionalne ceste ter parkirišča za zaposlene in invalide.

(2) Območje »Doživljajski gozd« se uredi vzhodno in severno od stavbe »Pot med krošnjami«. Območji se funkcionalno povežeta s skupno ploščadjo s tribunami pred obema stavbama. V sklopu ploščadi se lahko uredi interpretacijski center (mokrišče, kamninski krog, prikaz biodiverzitete planj, barja, gozda, ipd.).

(3) Območje je s smučarskim centrom Rogla povezano preko obstoječega omrežja javnih cest in pešpoti ter gospodarske javne infrastrukture, katere nadgradnja bo omogočala normalno funkcioniranje območja.

(4) Načrtovane ureditve posegajo na območje obstoječega gozdnega sestava, ki meri ca. 2,2 hektara.

2.2 Zasnove in rešitve načrtovanih površin z objekti in ostalih površin

7. člen

(funkcionalna zasnova območja)

(1) Območje OPPN je razdeljeno na dve območji.

Območje A – »Pot med krošnjami«: območje se ohrani v obstoječem stanju. Stavba »Pot med krošnjami« se lahko dogradi v okviru gradbene meje in maksimalnega višinskega gabarita.

Območje B – »Doživljajski gozd«: severovzhodno od stavbe »Pot med krošnjami« se v okviru določene gradbene meje zgradi nova osnovna stavba »Doživljajski gozd« s pripadajočimi funkcionalnimi površinami.

(2) Obe območji se funkcionalno povežeta preko tlakovane prireditvene ploščadi, ki se lahko v delu uredi kot amfiteater oz. tribune s parkovno ureditvijo in interpretacijskim centrom. V sklopu zunanje ureditve celotnega območja se uredijo parkirišča za zaposlene in invalide. Obstoječa asfaltna pešpot v južnem delu območja se ohrani. Vzdolž pešpoti se ohranijo obstoječe legalno zgrajene lesene prodajne hišice (kioski) in postavijo nove (skupno število je max. 5). Prodajne hišice (kioski) se namenijo prodaji spominkov, prigrizkov, napitkov in podobno. Območje južno od pešpoti se gosto zasadi z avtohtonimi drevesnimi vrstami.

(3) Na območju zahodno od stavbe »Pot med krošnjami« je urejena krožna pešpot na leseni konstrukciji. Območje, severno od stavbe »Doživljajski gozd«, ki ga predstavlja obstoječ gozd, se ogradi. Znotraj ograjenega območja se uredijo pešpoti, igrala za otroke, adrenalinski park, trampolini, tobogani, klopi, paviljoni, poslopja z ogradami za živali in podobno. V osrednjem delu se lahko uredi vodni element. V maksimalni možni meri se ohrani obstoječa drevesa, ki se jih vključi v posamezna igrala. Vse konstrukcije se v maksimalni možni meri izvedejo iz naravnih materialov (les, kamen).

(4) Vse načrtovane ureditve se izvajajo v skladu z bistveno zahtevo - univerzalna graditev in uporaba objektov. Zunanje površine se v maksimalni možni meri prilagodijo funkcionalno oviranim osebam.

2.3 Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo

2.3.1  Prostorski izvedbeni pogoji glede dejavnosti, namembnosti in vrste dopustnih posegov v prostoru

8. člen

(vrste dopustnih dejavnosti)

Na območju OPPN je v skladu s standardno klasifikacijo dejavnosti (SKD) dovoljeno izvajanje turistične dejavnosti, gostinstva, poslovne dejavnosti, trgovinske dejavnosti, storitvene dejavnosti ter športne, rekreacijske in druge dejavnosti za prosti čas.

9. člen

(vrste dopustnih osnovnih in pomožnih stavb)

Na območju OPPN je dovoljenja gradnja naslednjih nestanovanjskih stavb:

121  Gostinske stavbe;

122  Poslovne in upravne stavbe;

123  Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti;

124 Stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij (od tega samo garažne stavbe - 1242);

125  Industrijske in skladišče stavbe (od tega samo skladiščne stavbe nenevarnih in neškodljivih snovi ter rezervoarji in cisterne za vodo);

126  Stavbe splošnega družbenega pomena;

127  Druge nestanovanjske stavbe (od tega samo nadstrešnice).

10. člen

(vrste dopustnih gradbenih inženirskih objektov)

Na območju OPPN je dovoljena gradnja gradbenih inženirskih objektov, in sicer:

2112 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste;

222  Lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja;

241  Objekti za šport, rekreacijo in prosti čas;

24205  Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje.

11. člen

(vrste dopustnih drugih gradbenih posegov)

Na območju OPPN je dovoljena gradnja naslednjih drugih gradbenih posegov:

31  Trajno reliefno preoblikovanje terena;

32  Gradbeni posegi za opremo odprtih površin;

33  Drugi gradbeni posegi, ki niso razvrščeni drugje.

12. člen

(vrste gradenj)

V območju OPPN so dovoljene naslednje vrste gradenj pod pogoji tega odloka:

·  gradnje novih objektov (novi objekti, prizidave);

·  rekonstrukcije objektov;

·  odstranitve (rušitve) objektov ali njihovih delov;

·  spremembe namembnosti;

·  vzdrževanje objektov.

2.3.2  Prostorsko izvedbeni pogoji glede lege, velikosti ter oblikovanja stavb in objektov

13. člen

(regulacijski elementi)

Na območju OPPN so določeni naslednji regulacijski in funkcijski elementi:

·  Gradbena parcela (GP) je namenjena gradnji objektov (stavb, gradbenim inženirskim objektom in drugim gradbenim posegom), ureditvi dvorišč, parkirišč, zelenih površin in podobno;

·  Gradbena meja (GM) je črta (prikazana kot tlorisna projekcija najbolj izpostavljenih nadzemnih in podzemnih delov stavb na stiku z zemljiščem), ki je načrtovana stavba ne sme presegati, lahko pa se je dotika v eni ali več točkah ali je odmaknjena v notranjost.

14. člen

(lega, velikost ter arhitekturno oblikovanje osnovnih stavb in pomožnih objektov)

(1) Osnovna stavba se locira v sklopu gradbene parcele, namenjene gradnji stavb, znotraj gradbene meje, upoštevajoč faktor zelenih površin, določen v 17. členu tega odloka ter faktor zazidanosti, določen v 19. členu tega odloka. Velikost načrtovanih stavb v grafičnem delu je prikazana le informativno. Tlorisna oblika stavbe je poljubna.

(2) Pomožna stavba se locira v sklopu gradbene parcele, namenjene gradnji stavb z odmikom min. 1 m od sosednjega zemljišča. Pomožni objekt, ki nima višine, oziroma katerega višina je na nivoju terena, se locira v sklopu gradbene parcele in ne sme posegati na sosednje zemljišče.

(3) Maksimalni vertikalni gabarit osnovne stavbe je P+1 oz. 9 m. Kletna etaža je dopustna le v primeru izgradnje garažne hiše.

(4) Kota pritličja osnovne stavbe je ± 0,5 m od raščenega terena.

(5) Stavba »Doživljajski gozd« naj se v največji možni meri arhitekturno poenoti z obstoječo stavbo »Pot med krošnjami« (material fasade, tip strehe in podobno).

(6) Oblikovanje osnovne stavbe:

·  streha je ravna;

·  kritina je primernega materiala glede na tip strehe. Lahko se izvede tudi ozelenjena streha;

·  fasada je klasični omet, lesena ali različni tipi fasadnih oblog. Lahko tudi kombinacija klasičnega ometa z lesom, steklom, kovinskimi paneli in podobno;

·  barva ometa in fasadnih oblog je bela ali svetlih pastelnih naravnih tonov (rumena, rjava, siva).

(7) Pomožni objekt dopolnjuje funkcijo osnovnega objekta in ga po njegovem namenu in velikosti ne sme presegati, zaradi njega pa ne sme priti do dodatnega komunalnega opremljanja zemljišča. Kot pomožni objekti so dovoljeni nezahtevni in enostavni objekti, kot so prodajne hišice oz. kioski, hišice (utice) za hišne ljubljenčke, nadstrešnice nad terasami lokalov, postavitev pokritih kolesarnic in ekoloških otokov, senčnice, nadstrešnice nad parkirišči in podobno. Vzdolž pešpoti se ohranijo obstoječe legalno zgrajene lesene prodajne hišice (kioski). Vzdolž severnega roba pešpoti se lahko postavijo tudi nove. Skupno število prodajnih hišic vzdolž pešpoti ne sme presegati pet (5). Pomožni objekti so pritlični in imajo ravne strehe. Lahko so leseni ali kovinski. Prodajne hišice so lesene, enotno oblikovane in imajo dvokapne strehe naklona do 10 stopinj.

15. člen

(lega ter oblikovanje gradbenih inženirskih objektov)

(1) Gradbeni inženirski objekti se lahko gradijo na celotnem območju OPPN.

(2) Ograditev območja Doživljajskega gozda, kjer bodo nameščena igrala, se izvede z ograjo višine 2 m. Kot material naj se uporabi lokalni neimpregnirani trdi les (macesen, hrast, kostanj), ali impregnirani mehki les (smreka). Polnilo mora biti iz lesenih vertikalnih desk, ki se na prečnike pritrjujejo v medsebojnem razmiku med 2 cm in 5 cm. Polna ograja ni dovoljena. Vrh lesene ograje ne sme biti izveden iz ostrih delov. Ograje se lahko gradijo z minimalnim odmikom od sosednje parcelne meje na način, da se ne posega na sosednje zemljišče.

16. člen

(lega in oblikovanje drugih gradbenih posegov)

(1) Drugi gradbeni posegi se lahko izvajajo na celotnem območju OPPN.

(2) Ekološki otok se uredi kot vodotesni betonski plato z ustreznim odvajanjem voda ter leseno ograjo. Območje ekološkega otoka se zasadi s prosto rastočo živo mejo iz avtohtonih vrst grmovnic, značilnih za območje posega.

(3) Urbana oprema se oblikovno poenoti z urbano opremo širšega območja Rogle, pri čemer se upošteva Katalog urbane opreme Rogla, 2021.

17. člen

(merila in pogoji za krajinsko arhitekturno oblikovanje)

(1) Posegi na območju Doživljajskega gozda se izvajajo tako, da se z njimi čim manj posega v ekosistem gozda ter v funkcije, ki jih gozd na območju posega opravlja. Novi posegi ne smejo spreminjati obstoječe zgradbe in funkcije sestojev ter spreminjati obstoječe strukture in členitve širšega prostora. Razmerja med odprtimi in zaprtimi površinami (volumni in ploskvami) na območju posega morajo ostati enaka. S predvidenimi novimi posegi in dodatnimi novimi grajenimi elementi se ne sme spreminjati obstoječa krajinska podoba gozdnate krajine.

(2) Z umestitvijo stavb in gradbenih inženirskih objektov v prostor se sme spreminjati krajinski vzorec na širšem obravnavanem območju, z njihovo umestitvijo pa se ne smejo porušiti povezave med obstoječimi grajenimi strukturami in naravno krajino zaledja.

(3) Pri oblikovanju grajenih struktur (stavb in gradbenih inženirskih objektov) se sledi krajinskim in reliefnim značilnostim prostora, s čimer se zagotovi njihovo kvalitetno umeščanje v prostor. Grajeni elementi se v krajino umeščajo točkovno in z veliko mero spoštljivosti do obstoječega terena, obstoječih reliefnih značilnosti in narave. Linijske ureditve, kot so sprehajane in povezovalne poti, se umeščajo na način, da se te umikajo zanimivim reliefnim pojavom in naravnim značilnostim ter posameznim večjim drevesom, hkrati pa te nimajo direktnega stika s tlemi (poti na kolih). Tam, kjer teren ne omogoča izpeljave linijskih elementov nad koto terena, se lahko poti izvedejo v klasični obliki z izkopom, nasipanjem in utrjevanjem površine. Za nasipanje tamponske podlage in ureditev pohodnega sloja se uporabljajo avtohtoni materiali. Relief je dopustno spreminjati zgolj na mestih predvidenih ureditev. Za ureditve se prednostno izbira lokacije, kjer sta teren in naravno okolje že degradirana oziroma lokacije, kjer bodo predvideni posegi povzročili najmanj škode. Teren ob ureditvah se uredi tako, da ta oblikovalsko sledi značilnostim obstoječega terena. Na delih, kjer je obstoječi prostor degradiran, se s predvidenimi ureditvami teren sanira na način, da se lahko na njem ponovno vzpostavi prvotna raba – gozd, grmišče, travišče, mokrišče …

(4) Poti se uredijo z blagimi nakloni ter v minimalnih širinah. Poti na kolih se izvedejo v lesu, klasično izvedene poti na terenu, pa z utrjevanjem obstoječega terena in nasipanjem naravnih avtohtonih materialov. Za zgornji ustroj poti se lahko uporabijo pesek, prod, mivka ali sekanci. Klasično izvedene poti se ne robničijo. V primeru, ko je zaradi poteka poti nujna izvedba robnika, se ta izvede iz lesa (deske, late ali okroglice). 

(5) Brežine vkopov, nasipov in nasutij se oblikuje v blagih naklonih in z organsko oblikovanimi prehodi v naravni teren tako v vertikalni kot tudi v horizontalni smeri. Oblikovanje brežin in prehodov se prilagodi obstoječim značilnostim prostora.

(6) Ureditve, namenjene odvajanju površinske vode se uredijo na način, da te sledijo značilnostim terena oziroma te posnemajo obliko in značilnosti naravnih kanalov, kali in potočkov znotraj območja. Brežine kanalov za odvajanje padavinske vode se uredijo tako, da se lahko te po končani ureditvi zatravijo.

(7) Posegi v vegetacijo se omejijo na mesto posega. Brez izjeme se ohranjajo vsa večja vitalna drevesa, ki so ključna za vzdrževanje ekološkega ravnovesja, stabilnosti tal in ohranjanje krajinske slike. Drevesa, ki se ohranjajo, določita gozdar in projektant načrta krajinske arhitekture v fazi izdelave projekta. Drevesa, ki se ohranjajo, se označijo v geodetskem načrtu.

(8) Drevesa in vegetacijo, ki se ohranja, se v času gradnje ustrezno zavaruje.

(9) Zasnova zasaditve se prilagodi zasnovi ureditve in značilnostim obstoječega vegetacijskega pokrova. Vrstna sestava dreves in grmovnic se prilagodi obstoječemu gozdnemu sestoju. Pasovne in gručaste zasaditve se predvidijo glede na funkcijo, ki jo bodo opravljale. Razmestitev pasovnih in gručastih zasaditev naj bo v prostoru čim bolj organska in naključna. Za zasaditev naj se uporabljajo certificirane gozdarske sadike avtohtonih vrst dreves in grmovnic, značilnih za območje obravnave.

(10)  Drevesa, ki se sadijo kot soliterji, se zasajajo na način, da ti čim bolj posnemajo naravno razporeditev rastja v prostoru. 

(11)  Območja, kjer bo treba zaradi predvidenega posega odstraniti gozdni rob ali izvesti večji golosek, se po končani gradnji sanirajo v prvotno stanje. Zaradi preprečevanja erozije je treba vse površine po zaključeni gradnji bodisi zasaditi z drevesi in grmovnicami ali zatraviti. 

(12)  Pri zasajanju območja urejanja se izbirajo rastline, ki niso nevarne za otroke – brez trnjev, brez strupenih sadežev, listov ali drugih delov rastlin in rastline, ki niso alergene.

(13)  Za območje Doživljajskega gozda je treba izdelati načrt krajinske arhitekture. V njem je treba, poleg predloga rešitve predlaganih ureditev in zasaditev, podati tudi usmeritve za oblikovanje terena.

2.3.3  Prostorski izvedbeni pogoji in merila za parcelacijo

18. člen

(parcelacija)

(1) Parcelacija območja se izvede v skladu z grafično prilogo »B7 - Načrt parcelacije« ter v skladu z dopustnimi odstopanji. Gradbeni parceli se lahko med seboj združita ali delita pod pogojem, da se iz vsake parcele omogoči dostop na javno cesto.

(2) Mejne točke gradbenih parcel so opredeljene v državnem koordinatnem sistemu (D96/TM (ESRS).

2.3.4  Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo

19. člen

(izkoriščenost zemljišča za gradnjo)

(1) Faktor zazidanosti gradbenih parcel za gradnjo stavb znaša max. 0,4. V zazidano površino se upošteva tudi površina nezahtevnih in enostavnih objektov.

(2) V sklopu posamezne gradbene parcele mora biti zagotovljeno minimalno 20 % zelenih površin, ki se zatravijo in/ali zasadijo z avtohtono vegetacijo.

3.  Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede gradnje in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

20. člen

(skupne določbe)

(1) Na območju OPPN so dopustne novogradnje, odstranitve, rekonstrukcije in vzdrževanje gospodarske javne infrastrukture (v nadaljnjem besedilu: GJI) in grajenega javnega dobra. Pri tem se upošteva funkcionalno zasnovo območja OPPN, predvidenih objektov v območju ter možnost njihovega razvoja.

(2) Načrtovanje in posegi v varovalne pasove posameznih infrastrukturnih omrežij ter gradnja nove GJI se izvaja skladno z veljavnimi predpisi s področja gradnje, obratovanja in vzdrževanja posameznih omrežij, pod tehničnimi pogoji upravljavcev posameznih omrežij, podanimi z mnenji k OPPN in s pridobitvijo njihovega mnenja v fazi izdelave projektne dokumentacije. Gradnja se izvaja pod njihovim nadzorom. V območju varovalnih pasov GJI je brez mnenja upravljavca prepovedano postavljati vse vrste objektov ter saditi drevesa, dodajati ali odvzemati zemljino, kar bi imelo za posledico zviševanja ali zniževanja globine infrastrukturnega voda od predpisane ter deponirati gradbeni ali drugi material ter postavljati začasne objekte.

(3) Na mestih, kjer so predvidene vozne površine, na mestih križanj z drugimi infrastrukturnimi vodi in v primeru izvajanja del v njihovem varovalnem pasu, se obstoječe vode ustrezno zaščiti ali prestavi.

21. člen

(javna cesta infrastruktura)

(1) Vzdolž južnega roba OPPN poteka regionalna cesta III. reda št. 701, odsek 1430 Pesek – Rogla – Zreče, iz katere je urejen cestni priključek (v km 3,772) na obravnavano območje, ki se ohranja. Za vse posege v varovalnem pasu regionalne ceste, ki znaša 15 m od roba cestnega sveta, je treba pridobiti mnenje upravljavca državne ceste.

(2) Na obstoječem cestnem priključku na regionalno cesto in v njegovi neposredni okolici mora biti zagotovljena zadostna preglednost.

(3) Odtekanje vode z državne ceste zaradi načrtovanih ureditev ne sme biti ovirano. Padavinska in druga odpadna voda s parcel, objektov, zunanjih ureditev in cestnih priključkov ne sme pritekati na državno cesto, ali na njej celo zastajati, in ne sme biti speljana v naprave za odvajanje voda državne ceste in njegovega cestnega telesa.

(4) Projektna dokumentacija mora biti izdelana na podlagi doseženih stopenj obremenitve in ocene sprejemljivih obremenitev glede hrupa, tresljajev, izpušnih plinov, svetlobnega onesnaževanja in ostalih dejavnikov prometa upoštevajoč povečanje prometa na državni cesti za 20 – letno plansko obdobje. Podrobno je treba navesti in prikazati vsa nova priključevanja na komunalne naprave, če pri tem trasa kateregakoli komunalnega voda križa državno cesto ali kakorkoli posega v njen varovalni pas, cestni svet, cestno telo ali zračni prostor. Prečkanja morajo biti v tehnični dokumentaciji ustrezno evidentirana in grafično prikazana. Vsa nova prečkanja državne ceste je treba predvideti s prebitjem oziroma podvrtanjem vozišča.

(5) V sklopu OPPN se predvidi zadostno število parkirnih mest za zaposlene in gibalno ovirane osebe. Zagotoviti je treba min. 1 PM na 4 zaposlene ter min. 4 PM za gibalno ovirane osebe. Obiskovalci koristijo javna parkirna mesta, ki so urejena vzdolž regionalne ceste oz. upoštevajoč mobilnostni načrt.

22. člen

(vodovodno omrežje)

(1) Stavba »Pot med krošnjami« je priključena na obstoječe vodovodno omrežje. Načrtovana stavba »Doživljajski gozd« se priključi na obstoječe vodovodno omrežje. Dimenzije, material ter sam potek javnega vodovodnega omrežja določi upravljavec skupaj s projektantom. Na vedno dostopnem mestu pred stavbo se izvede vodomerni jašek, v katerega se namesti ustrezen vodomer.

(2) Ustrezna požarna zaščita območja OPPN se zagotovi z novo hidrantno mrežo. Na območju se zagotovi vsaj en nadzemni hidrant, ki se napaja iz javnega vodovodnega omrežja.

23. člen

(elektroenergetsko omrežje)

(1) V neposredni bližini poteka 0,4 kV NN omrežje, ki se napaja iz obstoječe transformatorske postaje T-464 Rogla 7 (T0464).

(2) Predvidena priključna moč območja OPPN je ocenjena na max. 100 kW konične moči električne energije. Za napajanje načrtovanih stavb se izvede nov nizkonapetostni kabelski izvod iz obstoječe transformatorske postaje T-464 Rogla 7 do nove razdelilne omarice oz. energetskih prostorov predvidenih objektov. Točno traso poteka NN elektro voda se določi v fazi izdelave projektne dokumentacije skupaj z upravljavcem elektro voda.

(3) Pred pričetkom gradbenih del je treba izvesti zakoličbo obstoječih elektro vodov, skupaj z upravljavcem, ki določi dodatne ukrepe za zaščito oz. način prestavitve elektro voda. Pri posegih v varovalni pas elektro vodov je treba zagotoviti nadzor upravljavca.

24. člen

(kanalizacijsko omrežje)

(1) Na območju se uredi ločeno kanalizacijsko omrežje. Trase kanalizacije se izvedejo v koridorjih prometnih površin in/ali pod prireditveno ploščadjo.

(2) Komunalne odpadne vode se spelje v obstoječo čistilno napravo Rogla (ČN Rogla), ki je predvidena za razširitev. Če priključitev doživljajskega gozda na ČN Rogla ne bo mogoča, se odpadne vode spelje v lastno čistilno napravo, ki se jo zgradi v sklopu OPPN. Iztok prečiščenih voda iz lastne čistilne naprave mora biti izven vodovarstvenega območja (lasten iztok ali v kanalizacijo, ki vodi do ČN Rogla).

(3) Čiste padavinske vode se obvezno spelje v rezervoarje deževnice z namenom uporabe za sanitarno vodo, zalivanje zelene strehe in zunanjih tlakovanih površin. Viški čiste padavinske vode se razpršeno ponika ali spelje v bližnji odvodni jarek, ki poteka vzdolž severnega roba regionalne ceste. Če bodo čiste vode speljane v bližnji odvodni jarek se pred izpustom izvede zadrževanje kot zatravitev, travne plošče, cevni zadrževalnik ali zadrževani bazen. Zadrževalni bazen se popolnoma vkoplje v teren ter se ga umesti pod prireditveno ploščad. Z ustrezno urejenim zadrževanjem se prepreči hipni otok čistih padavinskih voda v odvodni jarek. Parametri ponikanja so podani v geološko geomehanskem poročilu št. GM-319/2021, izdelal BLAN d.o.o., Špeglova ulica 47, 3320 Velenje, november 2021. Potencialno onesnažene padavinske vode iz manipulativnih površin in parkirišč je treba pred izpustom ustrezno očistiti v lovilcu olj. V primeru tlakovanih površin ali uporabe gramoza, je treba pod povoznim materialom predvideti folijo ali kak drug vodoneprepustni material, ki bo padavinske vode odvajal  proti usedalniku in lovilcu olj. Izpust potencialno onesnaženih padavinskih voda je treba izvesti izven vodovarstvenega območja (lasten iztok ali v kanalizacijo, ki vodi do ČN Rogla). Ponikovalnice naj bodo locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. Odvajanje padavinskih voda mora biti načrtovana tako, da ne bodo ogrožena sosednja zemljišča in objekti.

(4) Vsa kanalizacija za odvajanje odpadnih voda mora biti grajena vodotesno, kar izvajalec dokaže z ustreznimi testi. Tla v prostorih, kjer bi lahko prišlo do razlitja za okolje škodljivih ali nevarnih snovi, morajo biti izvedena brez talnih iztokov, kar mora biti jasno razvidno iz projektne dokumentacije za pridobitev mnenja o vplivu gradnje na vodni režim in stanje voda.

25. člen

(telekomunikacijsko omrežje)

(1) Na območju smučarskega centra Rogla je zgrajeno optično telekomunikacijsko omrežje.

(2) Za potrebe območja OPPN je potrebna nadgradnja obstoječega optičnega omrežja oz. izgradnja novega. Vrsto prenosnega medija, način izgradnje ter mesto navezave na obstoječe omrežje se določi v fazi izdelave projektne dokumentacije ter v sodelovanju z upravljavcem telekomunikacijskega omrežja. Nadgradnja TK omrežja se izvede v kabelski kanalizaciji ustrezne dimenzije (PVC cevi  110 mm ali 125 mm) z revizijskimi jaški (BC  80 cm z LTŽ pokrovi ustrezne nosilnosti). Dovodna cevna kabelska kanalizacija TK omrežja se izvede s PVC cevmi premera  50 mm. Priključek se konča v podometno vgrajeni omari ustrezne dimenzije ali notranji TK omari. Notranja inštalacija se izvede v sistemu zvezdišča.

26. člen

(odpadki)

(1) V sklopu zunanje ureditve območja OPPN mora biti zagotovljeno zbirno mesto za odpadke. To je urejen prostor, kamor se postavijo zabojniki za mešane komunalne odpadke in prevzemno mesto, kjer izvajalec javne službe odpadke prevzame. Prevzemno mesto je lahko tudi zbirno mesto, če je zagotovljen nemoten dovoz vozilom za odvoz odpadkov, ki jo uporablja izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki. Zagotoviti je treba transportno pot za vozilo za odvoz odpadkov do zbirnega oziroma prevzemnega mesta ter do zbiralnice ločenih frakcij (ekološki otok). Komunalne odpadke je treba odvažati na odlagališče komunalnih odpadkov. Tip in velikost zabojnika določi upravljavec odvoza odpadkov. Dostop do zabojnikov mora biti vedno dostopen specialnim smetarskim vozilom za odvoz odpadkov. Vsi uporabniki odvoza komunalnih odpadkov so dolžni ravnati v skladu z odlokom, veljavnim na območju občine Zreče.

(2) Na območju OPPN se uredi vsaj en ekološki otok za ločno zbiranje odpadkov (mešani komunalni odpadki, embalaža, papir, karton, steklo). Ekološki otok mora ustrezati higienskim tehničnim in požarno-varstvenim predpisom. Imeti mora omogočen dostop za uporabnike in možnost odvoza do prevzemnega mesta oziroma možnost rednega odvoza ter mora biti na takšnem mestu, da ne ogroža prometa. Ekološki otok se uredi kot vodotesni betonski plato z ustreznim odvajanjem voda ter leseno ograjo. Območje ekološkega otoka se zasadi s prosto rastočo živo mejo iz avtohtonih vrst grmovnic, značilnih za območje posega. Ekološki otok mora biti od odjemnega mesta, kamor se pripelje komunalno vozilo, oddaljeno največ 5 m.

(3) Gradbeni odpadki, ki bodo nastajali v času gradnje, deponije zemljin in viški izkopanega materiala se odpeljejo na urejeno legalno deponijo, katero določi občina ali upravljavec komunalnih storitev.

27. člen

(ogrevanje objektov)

Kot glavni vir ogrevanja stavb se uporablja biomasa, zemeljski plin, sončna energija, fotovoltaična energija ter ostali trajnostni načini ogrevanja. Zaradi vodovarstvenega območja, ogrevanje stavb s toplotno črpalko, ki za svoje delovanje potrebujejo podtalno vodo, ni dovoljeno.

4.  Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine

28. člen

(kulturna dediščina)

(1) Na območju ni evidentiranih enot kulturne dediščine.

(2) Zaradi varstva arheoloških ostalin je treba pristojnemu zavodu, skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Lastnik zemljišča / investitor / odgovorni vodja del mora vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del obvestiti pristojni zavod o dinamiki gradbenih del.

(3) Najditelj / lastnik zemljišča / investitor / odgovorni vodja del mora ob odkritju arheološke ostaline najdbo ustrezno zavarovati na mestu odkritja in o najdbi takoj obvestiti pristojni zavod, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni zavod to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin, oz. se omeji ali prepove gospodarska ali druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline.

5.  Rešitve in ukrepi za varstvo okolja, naravnih virov ter ohranjanja narave

29. člen

(varstvo voda in tal)

(1) Varstvo voda in tal se zagotavlja z ustreznim odvajanjem odpadnih voda (vodotesnost kanalizacije) in padavinskih voda, urejenim zbiranjem odpadkov in ustreznim ravnanjem v času izvajanja gradbenih del, ki mora biti skladno s predpisi s področja varstva voda in varstva okolja.

(2) Zaradi erozijske ogroženosti območja je treba pred pričetkom projektiranja izdelati geološko poročilo s poudarkom na erodibilnosti terena, s katerim se ugotovi stopnja tveganja, določi morebitne omilitvene ukrepe, možnost ponikanja in način temeljenja. V času gradnje je treba zagotoviti geomehanski nadzor.

(3) Območje OPPN se nahaja v ožjem varstvenem pasu (cona 2) s strogim režimom varovanja, po Odloku o varovanju pitne vode v zajetjih in črpališčih na območju Občine Zreče (Uradni list RS, št. 49/02 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 31/17). Načrtovane ureditve se izvajajo v skladu z odlokom ter usmeritvami Občine Zreče in Direkcije RS za vode.

(4) V primeru požara je treba zagotoviti ustrezen zajem odpadnih požarnih voda, da se prepreči onesnaženje površinskih in podzemnih voda ter tal.

(5) Možnost razlitja nevarnih snovi obstaja v primeru izliva pogonskih goriv in olj iz gradbenih strojev in naprav na gradbišču v času gradnje. Vsako razlitje nevarnih snovi je treba nemudoma sanirati.

30. člen

(varstvo zraka)

(1) Obremenitev zraka ne sme presegati dovoljenih emisijskih in imisijskih koncentracij, v skladu z določili oziroma z veljavnimi predpisi, ki urejajo varstvo zraka.

(2) Dimnovodne naprave morajo zagotavljati varno, zanesljivo in trajno delovanje kurišča in ne smejo presegati dovoljenih vrednosti emisij, določenih v veljavnem predpisu.

31. člen

(varstvo pred elektromagnetnim sevanjem in svetlobnim onesnaževanjem)

(1) Na območju OPPN ni obstoječih ali načrtovanih virov elektromagnetnega sevanja.

(2) Za razsvetljavo zunanjih javnih ali zasebnih površin ter javnih prometnih površin se uporabljajo svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor je enak 0 % ter upošteva določene mejne vrednosti na oknih najbližjih objektov z varovanimi prostori, skladno z uredbo, ki ureja mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja.

32. člen

(varstvo pred hrupom)

Skladno z uredbo, ki ureja mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju, območje spada v II. stopnjo varstva pred hrupom. Hrup v območju ne sme presegati z uredbo predpisanih vrednosti.

33. člen

(ohranjanje narave)

(1) Območje OPPN sega v naslednji varovani območji oziroma v območje daljinskega vpliva varovanih območij:

·  Natura 2000 – Pohorje (SI5000006 in SI3000270);

·  Ekološko pomembno območje Pohorje (ID 41200).

(2) V fazi izdelave projektne dokumentacije za načrtovane posege v okviru tega OPPN je treba izdelati načrt krajinske arhitekture, v katerem se določijo lokalnim rastiščnim razmeram prilagojene drevesne in grmovne vrste ter urbana, varovalna in druga oprema, ki se mora v maksimalni možni meri skladati z naravno kuliso območja (naravni materiali, barve zemeljskih tonov). Ureditve in oprema naj uporabnike usmerja k izvajanju aktivnosti za spoznavanje in doživljanje narave.

(3) Na območju z namensko rabo BT – površine za turizem je treba upoštevati naslednje pogoje:

·  ureditve okolice stavb naj se izvaja v obsegu in na način, da se s posegi v največji možni meri ohranjajo obstoječe reliefne značilnosti in naravna razgibanost terena in da se nove ureditve reliefno prilagodijo obstoječim značilnostim terena;

·  obstoječa travna ruša naj se deponira na način, da se jo bo lahko, po zaključku gradnje, ponovno uporabilo za sanacijo površin, ki so predmet urejanja;

·  pri izvajanju zemeljskih in gradbenih del naj se zagotovi ukrepe, ki bodo preprečevali možnost izpiranja gradbenega materiala in zemljine na okoliško zemljišče;

·  v času gradnje se izven gradbišče ograje ne sme parkirati ali premikati vozil in gradbene mehanizacije, začasno ali trajno deponirati materialov ali odpadkov, postavljati začasnih objektov in naprav ipd.;

·  premostitve manjših višinskih razlik terena naj se izvedejo z oblikovanjem terena oziroma z izvedbo teras, brez uporabe betonskih škarpnikov in monolitnih betonskih škarp. Večje premostitve se izvedejo z armiranimi brežinami, lesenimi palisadami ali suhozidi s kamnom lokalnega izvora v temnejših tonih in poglobljenimi fugami, zapolnjenimi z zemljo. Tako oblikovane brežine se zasadijo z avtohtonimi vrstami dreves in grmovnic, zlasti popenjavk in plazečih rastlin. Betonski zidovi in škarpe so dopustni le izjemoma in le v primeru, ko zaradi geoloških in geotehničnih pogojev postavitev armiranih brežin in suhodizov ni možna. V primeru izvedbe betonskih zidov in škarp morajo biti te obložene z avtohtonimi vrstami kamna in obvezno obsajeni z avtohtonimi vrstami grmovnic;

·  izkopane zemlje, gradbenih odpadkov ali kakršnega koli drugega odpadnega materiala, se ne odlaga izven območja delovišča. Rodovitno zemljo (živico oz. humus) se znotraj gradbišča skladišči na kupih, ki niso višji od 120 cm. Skladiščen humus se po končani gradnji uporabi za humusiranje urejenih površin. Izkopani material, ki ga je možno ponovno uporabiti, se vgradi v nasipane platoje stavbnega zemljišča za gradnjo stavb in ureditve manevrskih površin. Viške materiala se odpelje na za ta namen urejeno deponijo;

·  obstoječa drevesa in grmovno zarast na zemljišču se v čim večji meri ohrani in vključi v krajinsko zasnovo območja. Ohranjajo se zlasti velika in vitalna drevesa. Varovanje obstoječih dreves oziroma sestojev obstoječe vegetacije se izvaja v skladu s standardom SIST DIN 18920 (2002-08); Vegetacijske tehnike v krajinski arhitekturi – zaščita dreves, rastlinskih sestojev in zelenih površin pri gradbenih posegih. V območju obstoječih dreves oziroma na območjih obstoječih vegetacijskih sestojev je v odmiku 150 cm od roba krošnje dreves prepovedno skladiščenje gradbenih materialov ter odlaganje gradbenih odpadkov. Prav tako je prepovedana vožnja osebnih vozil in težke mehanizacije ter parkiranje vozil pod drevesi. V neposredni bližini korenin dreves oziroma korenin vegetacijskih sestojev prav tako ni dovoljeno pranje gradbenih strojev in gradbenih vozil, zlivanje odpadne vode ter odlaganje kakršnihkoli odpadkov in materiala, zaradi katerega bi lahko prišlo do propada dreves oziroma vegetacijskega sestoja. Da se prepreči: lomljenje vej in poškodovanje drugih delov dreves oziroma vegetacijskega sestoja (korenine, debla …), puljenje dreves oziroma dodatno nepotrebno krčenje obstoječe vegetacije, poškodovanje korenin, do stopnje, ki bi lahko pripeljala do zmanjševanja vitalnosti dreves ali sestoja, obešanje ali pritrjevanje napisnih tabel, kablov in drugih elementov na drevesa, kakršnokoli odlaganje oz. kakršnokoli skladiščenje pod in/ali v bližino dreves ali vegetacijskih sestojev, onesnaževanje tal se drevesa in vegetacijski sestoji zaščitijo s fiksno zaščitno ograjo, ki ne sme biti nižja od 2 m. V kolikor ograje ob drevesu ni mogoče postaviti v predpisanem odmiku, je treba zaradi preprečevanja lomljena vej pred začetkom izvajanja del izvesti povez krošnje. V območju, ki je enako obsegu krošnje dreves, se gradbena dela v tla izvajajo ročno;

·  na območju rastišča dreves (pod krošnjami dreves) se ne sme postavljati objektov ali naprav. Urbana oprema, točkovni objekti javne razsvetljave, manjši kioski, terase in odri se lahko na območju rastišča dreves postavljajo izjemoma in le v primeru, če se z njihovo postavitvijo ne spreminjajo ekološke razmere na rastišču (plitvo točkovno temeljenje in postavitev objekta nad teren) in če se s postavitvijo objekta ali naprave ne spremeni videzna podoba območja;

·  na debla, korenine in veje dreves se ne obeša, pritrjuje ali postavlja tujih teles (plakati, obvestila, table, žične vode ipd.);

·  nove utrjene povozne in pohodne površine naj se tlakujejo s tlakovci ali z avtohtonim kamnom (granitne kocke, skrilave plošče …). Tlakovanje naj se izvede na peščeni utrjeni površini s čim večjimi režami (fugami), ki se jih zapolni z zemljo, v katero je primešana ustrezna travna mešanica. Asfaltiranje oziroma betoniranje je izjemoma dopustno na dovoznih poteh, vendar le v primerih, ko z utrjevanjem s peskom ne moramo zagotoviti ustrezne nosilnosti; 

·  na območju urejanja je prepovedana postavitev kovinskih, mrežnih ali kakršnih koli drugih za območje netipičnih ograj. Dovoljena je postavitev nižje lesene ograje v barvi, ki naj bo čimbolj skladana s predvideno ureditvijo, zasaditvijo oziroma s travnatim in gozdnatim zaledjem;

·  pri zasaditvah in ureditvah zelenih površin naj se uporabijo mešanice trpežnih avtohtonih vrst trav ter avtohtone, za območje urejanja značilne vrste dreves in grmovnic;

·  osvetljeni naj bodo le objekti in bližnja okolica. Osvetljevanje naj se uredi tako, da je z ustreznimi tehničnimi rešitvami svetloba prostorsko usmerjena proti tlom in da je moč svetlobe v delu noči zmanjšana na minimum, ki je še dopusten z vidika zagotavljanja varnosti. Čim več naj se uporabi luči s senzorji za prižiganje ob potrebi. Uporablja naj se svetlobo valovne dolžine, ki je najmanj moteča za živali. Druge zelene površine naj bodo neosvetljene;

·  na območju je prepovedana uporaba mineralnih gnojil, gnojnice, herbicidov in pesticidov;

·  za vzdrževanje zelenih površin naj se ne uporablja namakalnih naprav;

·  vsi vodi GJI se izvajajo podzemno.

(4) Na območju z namensko rabo ZS – površine za oddih, rekreacijo in šport je treba upoštevati naslednje pogoje:

·  zemeljska dela (oblikovanje brežin, izravnave, nasipavanja, utrjevanje …) za ureditev novih rekreacijskih površin, naj se izvaja v čim manjšem obsegu. Pri urejanju površin naj se sledi krajinskim in reliefnim značilnostim prostora. Ureditve naj se izvajajo točkovno ter z veliko mero spoštovanja do terena in obstoječih reliefnih značilnosti. Relief naj se spreminja le na mestih, kjer so predvidene ureditve. Za predvidene ureditve naj se izbirajo lokacije, kjer sta teren ali gozd že degradirana oziroma lokacije, kjer bodo predvideni posegi povzročili najmanj škode za naravno okolje. Ureditev sprehajalnih in pešpoti ter igralnih površin naj se načrtuje tako, da se bo v čim večji možni meri ohranjala obstoječa vegetacija (drevesa, grmi, travnate površine) in naravna morfologija zemljišča;

·  mravljišča na območju naj se ohranjajo. Ureditev poti in igralnih območij naj se prilagodi lokacijam mravljišč, gnezdišč, rovov, dreves z dupli in drugih naravnih habitatov;

·  obstoječa travna ruša naj se deponira na načina, da se jo bo lahko, po zaključku gradnje, ponovno uporabilo za sanacijo površin, ki so predmet urejanja;

·  viške izkopane zemlje, ki ne bo ponovno uporabljena pri humusiranju urejenih površin, je prepovedano odlagati in razgrinjati po gozdu in okoliških travnikih ali z njo zasipavati močvirne terene in depresije, temveč jo je treba deponirati na za ta namen urejenem odlagališču;

·  višinske premostitve se izvedejo v obliki zatravljenih ali zasajenih brežin z nakloni, ki posnemajo obstoječe naklone terena ter z mehkimi prehodi v okolico. Umetnih ostrih robov in prehodov, kot so stopnice, škarpe, oporni zidovi naj se v prostoru ne ustvarja;

·  ureditve naj se načrtujejo tako, da te prostoživečim živalskim vrstam ne bodo onemogočale dostopa do vode oziroma da te ne bodo predstavljale pasti za živali. Ureditve odprtih jaškov, kanalov in jarkov s strmimi in gladkimi površinami ter postavitve neprehodnih ograd, visokih ograj, visečih mrež, žic in drugih podobnih elementov, ki bi ogrožale živali ni dovoljeno;

·  obstoječa drevesa in grmovno zarast na zemljišču se v čim večji meri ohrani in vključi v krajinsko zasnovo območja. Ohranjajo se zlasti velika in vitalna drevesa. Varovanje obstoječih dreves oziroma sestojev obstoječe vegetacije se izvaja v skladu s standardom SIST DIN 18920 (2002-08); Vegetacijske tehnike v krajinski arhitekturi – zaščita dreves, rastlinskih sestojev in zelenih površin pri gradbenih posegih. V območju obstoječih dreves oziroma na območjih obstoječih vegetacijskih sestojev je v odmiku 150 cm od roba krošnje dreves prepovedno skladiščenje gradbenih materialov ter odlaganje gradbenih odpadkov. Prav tako je prepovedana vožnja osebnih vozil in težke mehanizacije ter parkiranje vozil pod drevesi. V neposredni bližini korenin dreves oziroma korenin vegetacijskih sestojev prav tako ni dovoljeno pranje gradbenih strojev in gradbenih vozil, zlivanje odpadne vode ter odlaganje kakršnihkoli odpadkov in materiala, zaradi katerega bi lahko prišlo do propada dreves oziroma vegetacijskega sestoja. Da se prepreči: lomljenje vej in poškodovanje drugih delov dreves oziroma vegetacijskega sestoja (korenine, debla …), puljenje dreves oziroma dodatno nepotrebno krčenje obstoječe vegetacije, poškodovanje korenin, do stopnje, ki bi lahko pripeljala do zmanjševanja vitalnosti dreves ali sestoja, obešanje ali pritrjevanje napisnih tabel, kablov in drugih elementov na drevesa, kakršnokoli odlaganje oz. kakršnokoli skladiščenje pod in/ali v bližino dreves ali vegetacijskih sestojev, onesnaževanje tal se drevesa in vegetacijski sestoji zaščitijo s fiksno zaščitno ograjo, ki ne sme biti nižja od 2 m. V kolikor ograje ob drevesu ni mogoče postaviti v predpisanem odmiku, je treba zaradi preprečevanja lomljena vej pred začetkom izvajanja del izvesti povez krošnje. V območju, ki je enako obsegu krošnje dreves, se gradbena dela v tla izvajajo ročno;

·  krčitve gozda oziroma odstranitve obstoječe vegetacije se izvajajo na način, da se ohranja obstoječe kakovosti krajine. Obstoječa vegetacija in večja drevesa se v največji možni meri ohranjajo. Krčitve in odstranitve vegetacije in dreves se izvajajo le točkovno po principu negovanja gozda in gozdnih sestojev, zato se pri posegih odstranjujejo zgolj poškodovana, za ljudi nevarna oziroma ne vitalna drevesa in mladovje. Krčitve in odstranitve vegetacije ter posameznih vitalnih dreves se izvajajo le kadar iz utemeljenih razlogov ureditve ni mogoče prilagoditi obstoječemu vegetacijskemu sestoju. V primeru kršitev in odstranitev vegetacije ter posameznih dreves se zaradi preprečevanja erozije tal odstranjujejo le nadzemni deli rastline. Drevesne panje in korenine se pušča v tleh. To velja tudi za propadla drevesa. Ta se nadomesti z novo rastlino enake vrste;

·  na območju rastišča dreves (pod krošnjami dreves) se ne sme postavljati objektov ali naprav. Urbana oprema, točkovni objekti javne razsvetljave, manjši kioski, terase in odri se lahko na območju rastišča dreves postavljajo izjemoma in le v primeru, če se z njihovo postavitvijo ne spreminjajo ekološke razmere na rastišču (plitvo točkovno temeljenje in postavitev objekta nad teren) in če se s postavitvijo objekta ali naprave ne spremeni vizualna podoba območja;

·  na deblo, korenine in veje dreves se ne obeša, pritrjuje ali postavlja tujih teles (plakati, obvestila, table, žične nosilne vode ipd.);

·  površine, ki niso in ne bodo zasajene z drevesnimi in grmovni nasadi, se po končanih zemeljskih delih sanira s travno rušo, ki je bila pred začetkom gradnje odstranjena in v času gradnje ustrezno skladiščena. Če za zatravitev ni na razpolago dovolj obstoječe travne ruše, se površine zatravi z ustrezno mešanico avtohtonih vrst trav in travniških cvetlic ter senenim drobirjem z okoliških travnikov. Površine, predvidene za zasaditev, se zasadi z avtohtonimi vrstami dreves in grmovnic, značilnih za območje posega. Tujerodnih in rastišču neustreznih rastlinskih vrst naj se ne vnaša;

·  na območju je prepovedana uporaba mineralnih gnojil, gnojnice, herbicidov in pesticidov;

·  ograje znotraj oziroma okoli območja Doživljajskega gozda morajo biti v celoti lesene in visoke 2 m (naravna barva lesa). Kot material naj se uporabi lokalni neimpregnirani trdi les (macesen, hrast, kostanj) ali impregnirani mehki les (smreka). Polnilo mora biti iz lesenih vertikalnih desk, ki se na prečnike pritrjujejo v medsebojnem razmiku med 2 in 5 cm. Polna ograja ni dovoljena. Vrh ograje ne sme biti oster, da se prepreči poškodbe gozdnih živali, ki bi želele po naključju preskočiti ograjo. V ograji je treba predvideti mesta za izpust divjadi, ki bi morebiti zašla v ograjeno območje Doživljajskega gozda;

·  spreminjanje hidroloških razmer z izvedbo ureditev za dovajanje vode ali izsuševanje na obravnavanem območju, ni dovoljeno;

·  površine naj se uredijo na način, da bo omogočena vodoprepustnost tal. Grajeni elementi naj se temeljijo točkovno in z vgradnjo nad koto obstoječega terena. Terase in platoji naj bodo leseni z režami, ki bodo omogočale odtekanje padavinske vode v tla. Utrjene in tlakovane površine naj bodo izvedene z vodoprepustnimi naravnimi materiali temnejših tonov (pesek, sekanci, les ...). Stiki med predvidenimi ureditvami in obstoječim terenom na nivoju tal naj bodo izvedeni iz naravnih materialov kot so brune, sušice, lesene palisade, itd.;

·  igrala in druga urbana oprema (klopi, mize, koši za smeti) naj bodo v čim večji možni meri iz lesa ter naj poudarjajo naravovarstveni pomen območja in lokalno tradicijo. Urbana oprema se izvede v skladu s Katalogom urbane opreme Rogla, 2021. Če opreme ni v katalogu, se oblika, način izvedbe ter materiali opreme uskladijo s celotno podobo območja;

·  vodne pojave (izviri, telesa stoječe vode, močvirja, ipd.), ki so pomemben habitat prostoživečih vrst, vezanih na vodno in obvodno okolje, se ohranja. Za vse pojave naj se izdela podroben načrt, ki bo opredelil ukrepe za ohranjanje ugodnega stanja ter izvedbo dopustnih sonaravnih posegov, ki so namenjeni zagotavljanju varnosti obiskovalcev (npr. podest, brunčana pot, pomol, ograja) ter da bodo imeli čim manjši vpliv na habitat. Na teh območjih naj se posege načrtuje in izvaja v obsegu, da grajeni elementi ne bodo predstavljali pasti za prostoživeče vrste živali in da bodo zagotovljeni naravni hidrološki procesi in razraščanje avtohtone vegetacije. Za vzdrževanje vodnih razmer naj se ne izvaja dovajanja vode ali izdela drenaže in odvodne kanale. Z interpretacijsko opremo naj se predstavi naravovarstveni pomen, ki ga imajo tovrstna najbolj ogrožena naravna življenjska okolja;

·  območje naj se ponoči ne osvetljuje, temveč naj bo namenjeno le obiskovanju v času dnevne svetlobe;

·  čas izvajanja posegov naj se kar najbolj prilagodi življenjskim ciklom živali, tako da ne, ali v čim manjši možni meri, sovpada z obdobji, ko živali potrebujejo mir, zlasti v času razmnoževanja (1. marec do 1. avgust);

·  travnate površine naj se vzdržuje tako, da se zagotavlja čim bolj naraven izgled (ekstenzivna košnja 2-4 krat na leto) oz. se jih prepusti naravnemu razvoju. Za vzdrževanje travnatih površin naj se ne uporablja namakalnih naprav, umetnih gojil, pesticidov in drugih sredstev za vzdrževanje trave;

·  na zemljišču izven ograjenega prostora naj se ohranja gozd, posamična drevesa, grme in travnate površine. Dopustno je izvajanje le najnujnejših sanitarnih posegov. Propadla drevesa naj se nadomesti z zasaditvijo istovrstne rastline;

·  ohranja naj se obstoječ vrstno in višinsko strukturiran gozdni rob, iz sestoja se lahko odstranijo le drevesa, ki predstavljajo grožnjo obiskovalcem.

34. člen

(poseg v gozd)

(1) Zaradi občasne izvedbe del na gozdnem sestoju ali na posameznem drevju je treba, zaradi dostopa z gozdarsko mehanizacijo in odstranitev lesne mase, ohraniti gozdno vlako po zahodnem robu območja OPPN in nanjo navezati možne prehode za potrebe gospodarjenja z gozdovi. Ti prehodi so lahko na istih lokacijah kot prehodi za prostoživeče živali.

(2) Vse posege na območju gozda je treba podrobno proučiti in izvesti morebitne omilitvene ukrepe za kar najmanjše negativne vplive na gozdna tla in posledično na koreninske sisteme. Priporoča se kar največji odmik izvajanja del od koreničnikov gozdnega drevja. Ta naj bi bil minimalno vsaj 150 cm od roba krošnje drevesa. V kolikor takega odmika ni možno zagotoviti, je pri delih pod krošnjami dreves izvesti dodatne zaščitne ukrepe – fizično varovanje korenin, preprečevanje teptanja tal ...

(3) Izvede se več odvodnikov padavinskih voda, namesto enega, s čimer se zmanjša negativne vplive na iztoku padavinskih voda v naravo. Iztoki padavinskih voda se izvedejo na način, da dolvodno ne bo prihajalo do površinske erozije ali zamočvirjenja gozdnih tal, pri čemer je treba posebno pozornost posvetiti tudi površinam pod iztokom in morebitnim gozdnim prometnicam na njih. Odvodniki potencialno onesnaženih padavinskih voda morajo biti speljani v lovilec olj.

(4) Pred pričetkom posegov v gozd se izvede podroben pregled drevja v pasu ene sestojne višine odraslega gozdnega drevja v območju gradnje. V tem pasu se odstrani vse potencialno sušeče se drevje (vključno z drevjem, katerega krošnje so samo delno suhe). Za ta namen se uporabi tudi ukrepe drevesne kirurgije z namenom ohranitve kar najbolj sklenjenega sestoja in čimveč drevja na površini. Hkrati je sprejemljivo sekcijsko podiranje dreves (posek po manjših delih) in spravilo s prilagojeno lažjo mehanizacijo.

(5) Zaradi visoke fiziološke starosti obstoječih dreves (smreka) je treba že v začetku urejanja območja poskrbeti za postopno obnovo gozdne površine s točkovno ali skupinsko zasaditvijo drevesnih in grmovnih vrst. Območje se pogozdi z uporabo rastišču primernih vrst. Uporaba invazivnih vrst ni sprejemljiva.

(6) Po izvedbi posegov v obstoječ gozdni sestav na območju OPPN se dejanska raba gozd (2000) spremeni v ustreznejšo dejansko rabo (npr. park z gozdnim drevjem ali drugo ustrezno rabo).

6.  Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom

35. člen

(obramba in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)

Pri gradnji načrtovanih objektov se upošteva predpise s področja obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

36. člen

(varstvo pred poplavami, erozijska ogroženost in plazljivost terena)

(1) Za območje so bile izvedene geološko geomehanske raziskave, ki so povzete v geološko geomehanskem poročilu, št. GM-319/2021, ki jih je izdelal BLAN d.o.o., Špeglova ulica 47, 3320 Velenje, november 2021.

(2) Območje ni poplavo ogroženo ali plazljivo. Na podlagi javno dostopnih evidenc je območje OPPN opredeljeno kot erozijsko območje (običajni zaščitni ukrepi), zato mora investitor poskrbeti, da bodo izvedeni vsi zaščitni ukrepi, da se ne bo povečala erozijska ogroženost območja.

37. člen

(seizmološke zahteve)

(1) Gradnja objektov mora biti potresno odporna. Pri načrtovanju se upošteva veljavna zakonodaja s področja mehanske odpornosti in stabilnosti objektov, v skladu z evropskim standardom za potresno odporno gradnjo.

(2) V skladu s karto projektnega pospeška tal je na območju določen projektni pospešek tal 0,125 g.

38. člen

(požarno varstvo)

(1) Pri graditvi objektov se izpolni vse zahteve za varnost pred požarom, določene s predpisi o graditvi objektov in drugimi predpisi.

(2) Zagotavljajo se pogoji za varen umik ljudi, živali in premoženja; dostopi, dovozi in delovne površine za intervencijska vozila ter viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje. Preprečitev širjenja požara na sosednje objekte se zagotovi tako, da se upošteva ustrezne odmike od parcelnih mej in razmike med objekti, ali pa se zagotovijo ustrezne protipožarne ločitve. Dostop za gasilska vozila se zagotovi po intervencijskih poteh, ki potekajo po javnih prometnicah, peš površinah in zelenicah. V ta namen se radije vseh krivin dimenzionira za nemoten promet intervencijskih vozil. Za zagotovitev požarne vode se dogradi hidrantno omrežje.

(3) Voda za gašenje se mora zagotoviti preko vsaj enega nadzemnega hidranta. Priključek hidranta se izvede iz javnega vodovodnega omrežja.

7.  Etapnost izvedbe prostorske ureditve in drugi pogoji za izvajanje OPPN

39. člen

(etapnost gradnje)

Območje se lahko ureja v posameznih etapah, vendar morajo le te predstavljati zaključene celote. Morebitna gospodarska javna infrastruktura mora biti dimenzionirana na končno kapaciteto.

40. člen

(obveznosti investitorjev in izvajalcev)

(1) Pri projektiranju in izvajanju OPPN je treba upoštevati vsa določila, navedena v posameznih poglavjih ter vsa pridobljena mnenja nosilcev urejanja prostora.

(2) Obveznosti investitorjev:

·  pred pričetkom izdelave projektne dokumentacije mora projektantu zagotoviti geološke geomehanske raziskave, da bo lahko projektant ustrezno dimenzioniral stavbe, gradbene inženirske objekte ter druge gradbene posege;

·  v času gradnje mora zagotoviti geomehanski nadzor ter poskrbeti, da bodo izvedeni vsi zaščitni ukrepi in da se ne bo povečevala erozijska ogroženost območja;

·  pred pričetkom gradnje mora pravočasno obvestiti upravljavce objektov, naprav in vodov gospodarske javne infrastrukture, ki so tangirani pri predmetni gradnji;

·  pred pričetkom gradnje mora obvestiti pristojni zavod za varstvo kulturne dediščine, da bo vršil strokovni nadzor.

(3) Obveznosti izvajalcev:

·  v fazi gradnje izvajati ukrepe za preprečevanje prašenja;

·  gradbišče mora biti organizirano tako, da se morebitne nevarne snovi ustrezno skladišči (prostor z lovilno skledo), pretakanje teh snovi pa mora potekati na ustrezno urejenih pretakalnih ploščadah;

·  dolžan je zagotavljati varne dostope do vseh sosednjih območij v času gradnje, racionalno urediti gradbišče in pri posegih na prometnicah zagotoviti varen promet;

·  po končani gradnji mora odstraniti vse začasne objekte ter odvečni gradbeni in izkopani material in urediti okolico ter višino zemljišča na parcelni meji prilagoditi sosednjemu zemljišču.

8.  Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev

41. člen

(dopustna odstopanja)

(1) Dovoljena so odstopanja od zakoličbenih točk parcel v smislu prilagoditve obstoječi parcelaciji in stanju v prostoru pod pogojem, da so omogočene vse ureditve, predpisane s tem OPPN.

(2) Potek morebitne GJI ter priključevanje stavb na GJI se lahko izvede tudi drugače, kot je določeno s tem prostorskim aktom, v kolikor se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva ali ekonomičnega investicijskega vlaganja, prilagoditve obstoječim trasam vodov in naprav ter pod pogojem, da ni v nasprotju z javnimi interesi. S spremembo se morajo strinjati vsi upravljavci tangiranih vodov.

III.  Predhodne in končne določbe

42. člen

(vpogled v OPPN)

OPPN je stalno na vpogled na Občini Zreče in na Upravni enoti Slovenske Konjice.

43. člen

(nadzor)

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.

44. člen

(začetek veljavnosti)

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Številka: 3505-0004/2020

Datum: 29.9.2022