Na podlagi 5. odstavka 61. člena in v povezavi s 3. odstavkom 98. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. list RS, št. 33/07 ter spremembe Ur. list št. 70/2008-ZVO-1B) ter 10. člena Statuta Občine Ruše (MUV, št. 5/99, 18/00) je občinski svet Občine Ruše na svoji 22. redni seji, dne 27. septembra 2010, sprejel

O D L O K

o občinskem podrobnem prostorskem načrtu

za gradnjo žičnic s smučiščem Uršankovo II

I. UVODNE DOLOČBE

1. člen

(predmet odloka)

(1) S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za gradnjo žičnic s smučiščem Uršankovo II (v nadaljevanju OPPN), ki ureja območje v nadaljevanju smučišča Uršankovo I proti Rušam.

(2) OPPN je izdelal URBIS d. o.o. Maribor, Jezdarska ul. 3, Maribor, pod številko naloge 066-LN/2006, na podlagi strokovnih podlag za OPPN: Odvzem vode na potoku Lobnica za potrebe zasneževanja, IDZ, Vodnogospodarski biro Maribor, Maribor, marec 2007, št. projekta 3035/08; Analiza tveganja za onesnaževanje vodnega telesa pri gradnji žičnice s smučiščem Uršankovo II v Rušah, Oikos d.o.o. Domžale, Domžale, december 2008, št. proj. 1064/08, in Okoljsko poročilo za OPPN za gradnjo žičnic s smučiščem Uršankovo II, Oikos d.o.o. Domžale, Domžale, marec 2009, dopolnjeno november 2009, št. projekta 83207.

2. člen

(vsebina odloka)

(1) Odlok o OPPN določa prostorske ureditve, umestitve načrtovanih ureditev v prostor, umestitve gospodarske javne infrastrukture, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe, velikost dopustnih odstopanj, parcelacijo ter obveznosti investitorjev in izvajalcev.

(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so obrazložene in grafično prikazane v OPPN, ki je skupaj z obveznimi prilogami na vpogled pri službi, pristojni za urejanje prostora v Občini Ruše.

(3) Ureditveno območje OPPN je prikazano v grafičnem delu, ki obsega naslednje grafične načrte:

- izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela občinskega prostorskega načrta s prikazom

lege prostorske ureditve na širšem območju                                                M - 1 : 20.000

- območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem                      M - 1 : 2.500

- prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji                                           M - 1 : 5.000

- ureditvena situacija s prikazom ureditev, potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov, ohranjanje narave ter varstvo pred  naravnimi in drugimi nesrečami              M - 1 : 2.500

- prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo                                                                                            M - 1 : 2.500

 - načrt parcelacije                                                                                    M - 1 : 2.500

II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE , KI SE NAČRTUJE

S PODROBNIM NAČRTOM

3. člen

(opis ureditev)

V območju OPPN je načrtovana ureditev smučišča, žičniških naprav, potrebnih spremljajočih objektov v sklopu žičnic, oskrbnih in infrastrukturnih objektov, potrebne komunalne in energetske infrastrukture vključno s sistemom za dodatno zasneževanje in osvetlitev smučišča. V območju izteka smučišča (ob objektih Uršank) je možna tudi ureditev pustolovskega parka.

4. člen

(območje OPPN)

(1) Območje je na severnih pobočjih Pohorja. Načrtovana žičniška povezava s smučiščem bo potekala od spodnje postaje več sedežnice in smučišča Uršankovo I proti severu do kmetije Uršank (Smolnik 51). V nadaljevanju je v zahodni smeri predvidena samo žičniška povezava do stare ceste na Glažuto.

(2) Območje je določeno z mejo območja urejanja, ki obsega zemljišča s parcelnimi številkami (vse k.o. Smolnik): *31/3, 284/1, 284/2, 286, 287/1, 287/2, 289/2, 289/3, 297/1, 298/2, 308, 310, 312, 311, 314, 315/3, 317, 318, 324/1, 324/2, 324/3, 324/4, 329, 330, 332/1, 332/2, 332/3, 332/4, 332/5, 332/6, 333, 334, 335, 336, 337, 340, 341/1, 341/2, 343/1, 344, 345, 346/1, 346/2, 346/3, 759/1, 759/2, 760, 762, 795/1, 802, 810, 821 in 824 po prikazu iz uradnega digitalnega katastrskega načrta z dne 16.4.2010.

III. UMESTITEV NAČRTOVANE PROSTORSKE

UREDITVE V PROSTOR

5. člen

(vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi

območji)

(1) Načrtovane prostorske ureditve bodo omogočile dopolnitev aktivne in pasivne rekreacije v območju Pohorja in povezavo športno rekreacijskega centra Areh z Rušami. V bližini kmetije Uršank se lahko organizira tudi dodatna ponudba dejavnosti (pustolovski park, igrala, mini živalski vrt,…).

(2) V OPPN so opisani tudi posegi in ureditve izven ureditvenega območja OPPN, ki so potrebni za izvedbo gospodarske javne infrastrukture.

6. člen

(vrste dopustnih dejavnosti, gradnje in drugih del)

(1) Vrste dopustnih dejavnosti (po standardni klasifikaciji dejavnosti):

A) Kmetijstvo in lov, gozdarstvo;

D) Oskrba z električno energijo;

G) Trgovina;

H) Promet in skladiščenje;

I) Gostinstvo;

J) Informacijske in komunikacijske dejavnosti;

N) Druge raznovrstne poslovne dejavnosti;

P) Izobraževanje;

R) Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti;

S) Druge dejavnosti;

T) Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem; proizvodnja za lastno rabo.

(2) Vrste dopustnih gradenj oz. drugih del so:

- gradnje novih objektov;

- spreminjanje namembnosti;

- vzdrževalna dela, obnavljanje, adaptacije in rekonstrukcije objektov in naprav;

- gradnja objektov in naprav za potrebe športa in rekreacije, komunale, energetike, prometa in zvez;

- vodnogospodarske ureditve, ki se nanašajo na vzdrževanje hidroloških razmer;

- dodatno zasneževanje in osvetlitev vseh smučišč in športnih površin,

- postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu z veljavnim predpisom;

- urejanje in vzdrževanje odprtih površin, športnih površin, zelenic, prometnic;

- sanacije poškodovanih zemljišč in gradnja, ki odpravlja negativne vplive na okolje in zagotavlja večjo varnost ljudi in objektov;

- nadzidave in dozidave objektov in naprav s ciljem funkcionalne dopolnitve in povečanja zmogljivosti obstoječih objektov;

- odstranitev obstoječih objektov in delne rušitve stavb;

- rušenje objektov in naprav in druga dela v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča;

- postavitev ograj, kjer je potrebno zavarovanje ljudi, živali, objektov (zavarovanje smučišč in drugih športnih in rekreacijskih objektov in naprav, vstopnih in izstopnih postaj žičnic, zavarovanje vodnih površin, pašnih površin, nevarnih površin,ipd.);

- ureditev poti in postavitev opozorilnih in obvestilnih tabel.

(3) Vrste dopustnih objektov so:

- nestanovanjske stavbe;

- drugi gradbeni inženirski objekti;

- objekti transportne infrastrukture;

- nezahtevni in enostavni objekti.

7. člen

(opis smučišča z žičniškimi napravami s pogoji in

usmeritvami za projektiranje in gradnjo)

(1) Načrtovana je ureditev nadaljevanja smučišča Uršankovo I z novim smučiščem Uršankovo II v smeri proti Rušam. V celotni dolžini smučišča je predvidena žičniška naprava, ki se potem nadaljuje samo z žičniško napravo (brez smučišča) do občinske ceste – stara cesta na Glažuto.

(2) Trasa smučišča poteka od spodnje postaje večsedežnice na smučišču Uršankovo I na nadmorski višini približno 930 m proti severu, do nadmorske višine približno 485 m. Dolžina smučišča je približno 1.500 m, širina je od 120 m do 200 m, znotraj katerega je predvidena postavitev žičnice, ureditev smučišča, sanacija gozdnih robov in ureditev brežin. V sklopu ureditve smučišča se načrtuje tudi izgradnja sistema dodatnega zasneževanja ter osvetlitve smučišč.

(3) Dolžina žičniške naprave je približno 1.550 m in poteka v celotni dolžini vzdolž predvidenega smučišča. Konstrukcija je sestavljena iz spodnje oz. vmesne postaje in zgornje postaje ter nosilnih stebrov. Velikost in mikrolokacija spodnje in zgornje postaje ter število, dimenzije in mikrolokacija stebrov, se natančno opredelijo v nadaljnji projektni dokumentaciji.

(4) V nadaljevanju je predvidena žičniška naprava okvirne dolžine 370 m do stare ceste na Glažuto na 325 m n.v. Konstrukcija je sestavljena iz spodnje in zgornje postaje ter nosilnih stebrov.

Velikost in mikrolokacija spodnje in zgornje postaje ter število, dimenzije in mikrolokacija stebrov, se natančno opredelijo v nadaljnji projektni dokumentaciji.

(5) Smučišče se izvede tako, da bo preoblikovanje terena čim manjše. Ob izvedbi se morajo sproti izvajati tudi vsi potrebni ukrepi za odvodnjo zalednih vod, zadrževanje odtoka voda in preprečevanje vodne erozije. Površina smučišča se v celoti zatravi z avtohtono travno mešanico in ekstenzivno vzdržuje. Z gradnjo prizadeti gozdni prostor mora biti saniran v smislu ekološke in funkcionalne skladnosti v prvi sadilni sezoni. Paša živine na smučiščih se lahko izvaja po pašnem načrtu, ki ga potrdi Zavod RS za varstvo narave. Obseg paše ne sme povzročiti prekomernega zbijanja tal, siromašenja biološke pestrosti vegetacije na smučiščih, zmanjšanja sposobnosti zadrževanja vode v tleh in erozije.

(6) Umestitev objektov in naprav v prostor, velikost in zmogljivost objektov ter naprav so prikazani v grafičnem delu.

8. člen

(opis sistema dodatnega zasneževanja s pogoji in

usmeritvami za projektiranje in gradnjo)

(1) Na celotnem smučišču se izvede sistem dodatnega zasneževanja, ki se priključuje na sistem zasneževanja, ki je delno že izveden, delno pa predviden na celotnem območju višje ležečih

smučišč.

(2) V sklopu načrtovanih ureditev je predviden zajem vode iz Lobnice ob zagotavljanju ekološko sprejemljivega pretoka po strugi. Načrtovana vodna infrastruktura (jezovna zgradba, tlačni cevovodi za zasneževanje, akumulacije) omogoča v drugi smeri tudi energetsko proizvodnjo kot reverzibilni energetski sistem za proizvodnjo vršne električne energije. Sistem črpališča in cevovodov se lahko koristi tudi za namene požarne zaščite.

(3) Na Lobnici je predviden nov jez, ustrezna razširitev struge in ureditev brežine v območju odvzemnega objekta, ki mora ohranjati pretočnost Lobnice za pretoke stoletnih voda (Q100).

Odvzemni objekt je na desnem bregu Lobnice, predviden kot nizek prag višine pribl. 0.80 m z bočnim odvzemom vode. V strugi potoka je predviden jez z utorom za ekološko sprejemljiv pretok.

Odvzemni objekt je sestavljen iz izplakovalnega kanala, usedalnika in čistilnega stroja. Iztok iz objekta je speljan v črpalni jašek v črpališču v neposredni bližini odvzemnega objekta. Od črpališča se voda po sistemu cevovodov prečrpava in navezuje v obstoječ sistem dodatnega zasneževanja.

(4) Izvedba objektov in ureditev v sklopu zajema vode iz Lobnice se natančneje obdela v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja in uskladi z Zavodom RS za varstvo narave.

(5) Po osnovnem zasneževanju debeline snega 30 cm se zasneževanje ne izvaja v nočnem času med 22. in 01. uro.

9. člen

(opis načrtovanih objektov s pogoji in usmeritvami za

projektiranje in gradnjo)

(1) Zgornja postaja žičniške naprave je okvirnih dimenzij 15 × 30 m. Izvedba je tipska, oblikovanje je podrejeno funkciji in tehnologiji žičniške naprave. Postaja je v obliki pokrite konstrukcije, ki pokriva pogonsko kolo in izstopno postajo za smučarje in pešce.

(2) Objekt garaža in oskrbni center je okvirnih dimenzij 32 × 47 m, etažnosti K + P + N + M. V kleti objekta je garaža za teptalce in snežne topove, v pritličju garaža za žičniške naprave, skladiščni, sanitarni in drugi pomožni prostori oskrbnega centra, v nadstropju so gostinski prostori, ki se nadaljujejo v zunanjo gostinsko teraso. V mansardi so stanovanjski prostori za zaposleno osebje. Streha objekta je ravna ali dvokapnica naklona 35 – 40 stopinj. Fasada objekta je kombinacija kovine, vidnega betona, svetlega ometa in lesa, terasa je lesena.

(3) Infrastrukturni objekt je okvirnih dimenzij 20 × 30 m, etažnosti 2K + 1K + P + M. V 2. kleti so garaže za teptalce in snežne topove, v 1. kleti skladišča opreme in elementov za zavarovanje smučarskih prog, v pritličju so prostori za časomerilce, sanitarni in drugi pomožni prostori. Streha objekta je ravna ali dvokapnica naklona 35 - 40 stopinj. Fasada objekta je kombinacija kovine, vidnega betona, svetlega ometa in lesa.

(4) Vmesna (oziroma spodnja) postaja žičniške naprave je okvirnih dimenzij 15 × 50 m, v vmesnem delu je objekt zalomljen glede loma osi žičniške naprave. Objekt postaje je pokrita konstrukcija nad mehanizmom žičniške naprave, nad vstopno izstopnim delom za smučarje in pešce in nad kontrolnimi ter drugimi pomožnimi prostori žičniškega osebja. V objektu so tudi sanitarije za uporabnike in zaposlene.

(5) Garaža je okvirnih dimenzij 20 × 30 m. Objekt je škatlaste oblike z ravno streho, konstrukcija je mešana betonsko jeklena, fasada je kombinacija vidnega betona in pločevine s pasom oken po celotnem obodu objekta.

(6) Spodnja postaja žičnice je pokrito pogonsko kolo, objekt je okvirnih dimenzij 8 × 12 m. Ob žičnici je objekt za strojnika dimenzij 6 x 8 m. V tem objektu je kontrolni prostor za strojnika, prostor za avtomatiko žičnice, prostor za prodajo kart in sanitarije.

Objekt je škatlaste oblike z ravno streho, fasada je kombinacija vidnega betona in pločevine.

(7) Zgornja postaja žičnice je okvirnih dimenzij 8 × 12 m.

Ob žičnici je objekt za strojnika dimenzij 6,50 × 6,50 m. V tem objektu je kontrolni prostor za strojnika, prostor za avtomatiko žičnice in sanitarije. Objekt je škatlaste oblike z ravno streho, fasada

je kombinacija vidnega betona in pločevine.

(8) Črpališče za odvzem vode iz Lobnice je okvirnih dimenzij 6 × 10 m, streha je dvokapnica. V objektu je črpalni jašek in strojnica za sistem zasneževanja, elektro omara za potrebe zasneževanja

in strojnica MHE. Zunanja kota črpalnice je nad koto 100 letne vode Lobnice.

(9) Trafo postaja je tipski objekt.

(10) Natančne lege in dimenzije objektov se določijo v nadaljnji projektni dokumentaciji. Postaje žičnic ter objekti za žičničarje ali tehniko v sklopu postaj so lahko tipsko oblikovani objekti, ki so opredeljeni v načrtih žičnic, ali pa so objekti z dvokapno streho in lesenimi elementi fasad. Postavitev objektov za žičničarje, reševalno službo, tehniko, priročno skladišče, prodajo kart in podobni pomožni objekti je možna pri vsaki žičnici, odvisno od potreb in danosti na terenu in se določi v nadaljnji projektni dokumentaciji.

10. člen

(posegi na obstoječih objektih)

Predvidena je rušitev obstoječih objektov na parceli št. 286 k.o. Smolnik. Drugi posegi na obstoječih objektih so dopustni v skladu z 6. členom.

11. člen

(pogoji za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov)

V ureditvenem območju je dovoljena gradnja in ureditev nezahtevnih objektov in enostavnih objektov skladno z določili 9. člena tega odloka ter skladno s predpisi, ki urejajo področje graditve objektov, ob pogoju skladnosti z dejavnostjo v območju.

IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV

GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA

GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN

GRAJENO JAVNO DOBRO

12. člen

(pogoji za prometno urejanje)

(1) Dostop do spodnje žičniške naprave je po obstoječi cesti na Smolnik. Ob spodnji postaji spodnje žičniške naprave je predvideno parkirišče ob obstoječi cesti in na travniku ob Lobnici. Ob zgornji postaji žičniške naprave je ob oskrbnem centru predvideno parkiranje ob obstoječi cesti. Novo parkirišče je predvideno tudi na drugi strani smučišča ob spodnji postaji žičnice v sklopu smučišča Uršankovo I.

(2) Vse javne poti in gozdne ceste ter dostopi do objektov se ohranjajo oziroma ustrezno nadomestijo. V času zimske sezone je potrebno zagotoviti prevoznost gozdne ceste št. 123040 Sernc hruška - Pragozd za dostop do objektov (npr. do hišne št. Smolnik 71), spravilo lesa ter dovoz do stanovanjskega objekta s hišno številko Smolnik 43. Ustrezna rešitev križanj obstoječih javnih poti, gozdnih cest in dostopov do objektov se opredeli v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja. Pred pridobitvijo uporabnega dovoljenja za obratovanje žičnice in smučišča morajo biti ustrezna križanja obstoječih cest in dostopi do objektov izvedeni.

(3) Na gozdnih cestah in vlakah se fizično prepreči motorni promet razen za potrebe lastnikov zemljišč, gozdarstva, gozdne proizvodnje, intervencij in lovstva. Izven obstoječih cest ni dovoljena vožnja z vozili na motorni pogon in vožnja z motornimi sanmi po smučiščih ter gozdnih vlakah, razen v času izvedbe načrtovanih prostorskih ureditev, za reševalne akcije, opravila, vezana na gospodarjenje z gozdovi, oskrbo hotelov, oskrbnih centrov in stanovanjskih objektov ter vzdrževalna dela upravljavca smučišč in pustolovskega parka.

13. člen

(skupni pogoji za komunalno in energetsko urejanje)

(1) V podrobnem prostorskem načrtu so podane samo konceptualne rešitve. Za načrtovano prometno, energetsko in komunalno infrastrukturo ter infrastrukturo omrežja zvez je treba izdelati projektno dokumentacijo, ki opredeli natančne rešitve in dimenzije. Dopustna so odstopanja glede lege in poteka vodov ter posega na posamezne parcele, ki so strokovno utemeljena in so usklajena z upravljavci posamezne infrastrukture ter skladna z zakonodajo, ki ureja področje sanitarnega, higienskega in požarnega varstva ter varstva okolja, voda in narave.

(2) Pred načrtovanjem in izvedbo je potrebno na terenu določiti natančno lego posameznih vodov, jih zakoličiti in ustrezno zaščititi. Vsi novi komunalni in energetski vodi so vkopani, površina se po opravljenih delih poravna in zatravi.

14. člen

(vodovodno omrežje)

(1) Oskrba s pitno vodo: oskrbni center se priključi na obstoječe vodovodno omrežje na Arehu s predvidenim novim cevovodom ob robu smučišča.

Pred pridobitvijo uporabnega dovoljenja za obratovanje žičnice in smučišča se za domačiji Uršankovo in Ozim zagotovi ustrezni vir pitne vode.

(2) Dodatno zasneževanje:z a potrebe dodatnega zasneževanja je predviden vodovodni cevovod od odvzemnega objekta ob Lobnici, ki poteka vzporedno s spodnjo žičnico ter v nadaljevanju po robu na obeh straneh smučišča, s podzemnimi jaški za hidrant na pribl. vsakih 50 m.

15. člen

(odvajanje sanitarnih in padavinskih odpadnih vod)

(1) Odvod sanitarnih odpadnih vod: načrtovani objekti se ne priključujejo na javno kanalizacijsko omrežje. Komunalna odpadna voda se zbira v nepretočni greznici ali zbira in prečisti v mali komunalni čistilni napravi, v skladu s predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode. Ob izvedbi nepretočne greznice praznjenje izvaja gospodarska javna služba odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih vod v skladu z veljavnim odlokom.

(2) Meteorne vode s strešin objektov se izpeljejo v sistem jarkov. Potencialno onesnažene meteorne vode s parkirišča ob Lobnici se odvajajo v vodotok preko ustrezno dimenzioniranih lovilcev olj. Odvajanje meteorne vode na smučišču se izvede disperzno z ustreznimi prečnimi drenažami oz. jarki in vzdolžnimi jarki ob smučišču tako, da na smučišču in na območjih izven smučišča ne bo povečanih erozijskih pojavov.

16. člen

(električno omrežje)

(1) Zaradi velikosti območja je predvideno napajanje območja iz treh trafo postaj: nove trafo postaje pri črpališču ob Lobnici, nove trafo postaje v vmesnem delu smučišča (na eni ali drugi strani smučišča) ter TP v sklopu spodnje postaje večsedežnice, ki je predvidena v Odloku o ureditvenem načrtu za gradnjo več sedežnice s smučiščem Uršankovo I (MUV, št. 18/04).

(2) Za vključitev novih TP se zgradi nov 20 kV kablovod do novih TP ter ustrezni NN razvod do objektov. Za potrebe zasneževanja se na obeh straneh smučišča položi električni kablovod nizke napetosti z jaški za priklop na vsakih 50 m. Natančna lokacija TP in kablovodov se določi v sklopu projektna dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja.

(3) Vso elektroenergetsko infrastrukturo (nove TP, novi 20 kV kablovodi in NN razvodi) se projektno obdela v skladu s tehničnimi pogoji, veljavno tipizacijo, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi ter pridobljenimi smernicami in mnenji.

(4) Za osvetljevanje smučišča se načrtuje takšna konstrukcija svetil, ki usmerja svetlobo le na smučišče, uporabljajo se svetilke z nizko vrednostjo UV svetlobe, z navzdol usmerjenim snopom svetlobe. Smučišče se lahko dodatno osvetljuje le v času smučarske sezone, pri čemer v nočnem času (med 22. in 6 uro) osvetlitev ni dovoljena.

17. člen

(TK omrežje)

Priključitev objektov se izvede pod pogoji upravljavca. V območju se lahko zgradi tudi kabelska kanalizacija.

18. člen

(ogrevanje)

Ogrevanje posameznih objektov se izvede individualno na ekološko primerna goriva (ekstra lahko kurilno olje, utekočinjen naftni plin, biomasa in podobno).

V. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE

KULTURNE DEDIŠČINE

19. člen

(varstvo kulturne dediščine)

V območju ni evidentiranih objektov in območij kulturne dediščine, zato ni posebnih pogojev varstva.

VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA,

NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJA NARAVE

20. člen

(tla)

(1) Posegi v tla se izvajajo tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal in pod nadzorom vodje gradbišča. Izkopi se izvajajo v času suhega vremena. Za začasne prometne, gradbene površine ter deponije se prednostno uporabijo infrastrukturne površine in druge manipulativne površine.

(2) Pri gradnji je potrebno upoštevati geomehanske značilnosti tal in sproti izvajati primerne ukrepe za stabilizacijo terena ter zmanjšanje erozije tal. Za vse objekte in večja zemeljsko gradbena dela so potrebne geomehanske preiskave terena. Vsa zemeljska dela in prevozi izven utrjenih površin morajo potekati v obdobju, ko tla niso preveč razmočena. Pri gradnji se smejo uporabljati le tehnično brezhibna prevozna sredstva in gradbeni stroji, prilagojeni razmeram. Predvsem je potrebno redno preverjati morebitno puščanje motornih olj.

(3) Prst se odstrani in shranjuje tako, da ne pride do onesnaženja s škodljivimi snovmi in manj kakovostnim materialom ter da se ohranja rodovitnost in količina prsti. Humusna plast se pri gradnji ločeno deponira in uporabi pri zaključevanju zemeljskih del.

(4) Nevarnost plazenja tal, krušenja, nenadnih erozij ob nalivih ipd. se že med gradnjo zmanjša s sprotnim oblikovanjem primernih naklonov, sočasno ustrezno izvedeno disperzno odvodnjo meteornih vod in zatravitvijo oz. zasaditvijo površin.

(5) Za zagotavljanje varstva tal se smiselno uporabljajo tudi določbe 22. člena tega odloka, ki ureja varstvo voda.

21. člen

(zrak)

Pri izdelavi projektne dokumentacije in izvedbi načrtovanih posegov je potrebno upoštevati predpise s področja varstva zraka.

Med gradbenimi deli mora izvajalec ravnati v skladu s predpisi, ki urejajo emisijske norme pri gradbeni mehanizaciji in prevoznih sredstvih ter preprečiti prekomerno prašenje z gradbišča in s prevoznih sredstev.

22. člen

(vode)

(1) Prepovedana je uporaba gradbenih in drugih materialov, iz katerih se lahko izločajo snovi, škodljive za vodo. Prepovedano je gnojenje brez gnojilnega načrta, gnojenje z ostanki iz zaprtih greznic, stranišč in fekalne kanalizacije ter uporaba nedovoljenih fitofarmacevtskih sredstev v skladu s predpisi o fitofarmacevtskih sredstvih. Kemični dodatki za utrjevanje snega se lahko uporabljajo samo za pripravo prog za tekmovanja, v količinah, ki so skladne s predpisom, ki ureja mejne vrednosti vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla.

(2) Vsi objekti morajo biti odmaknjeni od zgornjega roba brežine vodotokov za najmanj 5 m. Posegi v strugo in brežine Lobnice se morajo izvajati tako, da v površinski vodi ne nastanejo razmere neprekinjene kalnosti in da se naravna struga kar najbolj ohrani.

(3) V projektni dokumentaciji je potrebno opredeliti vse ukrepe za preprečitev škodljivih vplivov na vode in vodni režim, poplavno varnost območja, stabilnost struge potoka in okolja ter ekološke potrebe rastlinskih in živalskih vrst, posebej kvalifikacijskih vrst. Sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja mora biti tudi hidrološko hidravlična presoja vodnega režima Lobnice iz katere bo razviden vpliv izgradnje odvzemnega mesta na obstoječi vodni režim.

(4) Vozne in parkirne površine ob Lobnici se izvedejo z vodotesno ureditvijo z betonskimi robniki, odvodnjavanje pa uredi prek lovilcev olj, v skladu s predpisi, ki urejajo področje emisij snovi in toplote pri odvodnjavanju voda v vode in javno kanalizacijo.

Na sistem odvodnjavanja ne sme biti priključen noben iztok sanitarno-fekalnih ali drugih onesnaženih vod. Lovilci olj se morajo redno pregledovati in po potrebi čistiti.

(5) Pri načrtovanju in izvedbi načrtovanih prostorskih ureditev je potrebno upoštevati pogoje in omejitve iz veljavnega predpisa o vodovarstvenem območju zajetij pitne vode. Za gradnjo garažne stavbe, črpališče vode iz Lobnice ter parkirišče je potrebno pridobiti vodno soglasje. Za odvzem vode iz Lobnice mora investitor pridobiti vodno pravico za rabo vode (vodno dovoljenje).

23. člen

(varstvo pred hrupom)

(1) V času gradnje in obratovanja zakonsko določene ravni hrupa ne smejo biti presežene. Med gradnjo in obratovanjem se uporabljajo delovne naprave in gradbeni stroji, ki so izdelani v skladu z emisijskimi normami za hrup gradbenih strojev, ki se uporabljajo na prostem. Hrupna dela se lahko izvajajo v dnevnem času med 6. in 18. uro. Delovne naprave se ob neuporabi izklapljajo.

(2) Z ustrezno protihrupno ureditvijo črpališča in strojnic žičnic, ustrezno razporeditvijo stebrov žičnice in naprav za umetno zasneževanje se zagotovi, da bo obremenitev okolja s hrupom znotraj dopustnih vrednosti. Uporaba vseh strojev, ki povzročajo prekomeren hrup, se omeji na območje smučišča in na čas med 6. in 23. uro.

24. člen

(odpadki)

(1) Gradbeni odpadki se odstranjujejo, prevažajo in odlagajo skladno s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih. Na celotnem območju gradbišča ter na prevoznih in manipulativnih površinah se zagotovi zbiranje in odstranjevanje odpadne embalaže, ki vsebuje ostanke hidroizolacijskih materialov ter drugih škodljivih in nevarnih materialov, v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z embalažo in odpadno embalažo.

(2) Odpadki, primerni za reciklažo, se vračajo v predelavo, komunalni odpadki pa se zbirajo in odvažajo po predpisih, ki urejajo način ravnanja z odpadki v Občini Ruše.

(3) V območju črpalnice in žičnic se zagotovi ustrezno prestrezanje in zbiranje odpadnih olj ter morebitnih drugih nevarnih odpadkov, ki se redno oddajajo pooblaščenemu zbiralcu v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z nevarnimi odpadki.

25. člen

(ohranjanje narave)

(1) Pri nadaljnjem načrtovanju in izvedbi načrtovanih ureditev se v največji možni meri ohranja obseg gozdov in obrežna vegetacija ob Lobnici. Posegi v Lobnico se izvajajo sonaravno ob zagotavljanju prehodnosti struge za vodne organizme.

(2) Z gradnjo prizadeti gozdni prostor mora biti ustrezno saniran v smislu ekološke in funkcionalne skladnosti. Globina gozdnega roba znaša minimalno 15-20 m. V tem pasu je potrebno odstraniti samo nestabilna drevesa ter ustrezno osnovati nov gozdni rob z dosaditvijo avtohtonih plodonosnih grmovnih in drevesnih vrst s široko ekološko amplitudo v prvi sadilni sezoni.

Na vsakih 100 m naj se na robu senčnega območja pusti eno bukovo drevo, prsnega premera vsaj 40 cm, podrto pravokotno v novi gozdni rob. Način osnovanja, nege in varstva gozdnih robov se opredeli s projektno dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja v sodelovanju z Zavodom za gozdove

Slovenije in Zavodom RS za varstvo narave. Gozdni rob se po končani gradnji vzdržuje.

(3) Vse površine, ki bodo med gradnjo poškodovane, se morajo v prvi sadilni sezoni sanirati tako, da se vzpostavi čim bolj naravno stanje. Brežine je potrebno urediti tako, da se ne bodo rušile oziroma da ne bo erozije. Brežine, nagnjene k smučišču in ob povezovalnih poteh, se zatravijo, brežine, ki se spuščajo v gozd, pa zasadijo.

(4) Pri zajetju in odvzemu vode za dodatno zasneževanje se ohranjajo ekološke lastnosti Lobnice. Po posegih je potrebno vzpostaviti čim bolj naravno stanje, ki omogoča življenje na vodo vezanim organizmom. Na novo oblikovano obrežje se zasadi z avtohtono vegetacijo in prepreči rast invazijskih rastlinskih vrst. Za stabilizacijo se v največji možni meri uporabljajo naravni materiali (les, kamen). Posegi se morajo izvajati tako, da v površinski vodi ne nastanejo razmere neprekinjene kalnosti in da se naravna struga čim bolj ohrani.

5) Na gibajoče žične napeljave vlečnih vrvi žičniških naprav se namesti in vzdržuje opozorilne krogle ali nanese kemijsko stabilno in neagresivno vidno izstopajočo barvo, ki preprečuje trke gozdnih kur.

(6) Mravljišča se ohranja. Okoli smučišča se namesti po 15 gnezdilnic za koconogega čuka in malega skovika. Podrobnejše projektne rešitve fasade in podstrešja oskrbnega centra se opredeli z upoštevanjem usmeritev iz Okoljskega poročila.

(7) V vplivnem območju habitatov se postavijo in vzdržujejo informativne table z opozorili na primerno obnašanje v naravi.

26. člen

(gozd)

(1) V neposredni bližini posegov se ohranja naravno stanje gozda, prepreči se vsako nepotrebno zasipanje in odstranjevanje podrasti, poškodbe na gozdnem rastju in tleh morajo biti minimalne.

(2) Sečnja drevja in spravilo lesnih sortimentov morata biti opravljena strokovno in v skladu s predpisi, ki urejajo izvajanje sečnje in ravnanje s sečnimi ostanki, spravilo in zlaganje gozdnih lesnih sortimentov ter s pravili, ki urejajo varstvo pred požari v naravnem okolju. Drevje, predvideno za posek, evidentira in označi pooblaščeni delavec Zavoda za gozdove Slovenije. Sečnja se izvaja zunaj vegetacijske dobe oziroma v času, ko se najmanj vznemirja prosto živeče živali. Spravilo se opravi v zimskem času, ko so tla suha ali zmrznjena.

(3) Med gradnjo in po končanih delih se zagotovi dostop do gozdov in gospodarjenje z gozdom pod enakimi pogoji kot pred načrtovanimi posegi. Pri vseh delih na območju gozdov se ohranja ali ustrezno nadomešča gozdne prometnice s prehodnostjo za običajno gozdarsko mehanizacijo ter ohranja ali ustrezno nadomešča obstoječe prostore za skladiščenje lesa.

(4) Po končani gradnji investitor načrtovanih ureditev oziroma izvajalec del sanira vse poškodbe na okoliškem gozdnem drevju in na gozdnih prometnicah.

(5) Za zagotavljanje varstva gozdov se smiselno uporabljajo tudi določbe 25. člena tega odloka, ki ureja ohranjanje narave.

VII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO

TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI

NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM

PRED POŽAROM

27. člen

(ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi

nesrečami )

(1) V območju ni objektov, pomembnih za obrambo, zato

posebni ukrepi niso predvideni. Iz varnostnih razlogov mora

znašati razdalja med žičnimi vrvmi in odraslim drevjem v gozdnem

sestoju minimalno 25 m. Brežine in smučišče morajo biti

izvedene tako, da ne prihaja do erozijskih procesov na smučišču

in v okolici, primerno urejene, utrjene in ozelenjene. Zagotovljeno

mora biti zadrževanje odtoka voda in preprečevanje vodne

erozije.

(2) V času gradnje je potrebno zagotoviti vse ukrepe, da ne

pride do razlitja nevarnih snovi. V primeru nesreče je potrebno

onesnaženo zemljino takoj izkopati (v času največ 1 ure), ustrezno

začasno deponirati ter predati pooblaščeni organizaciji za

ravnanje s tovrstnimi odpadki.

(3) Požarna varnost se zagotovi z upoštevanjem naslednjih

pogojev:

- vsi objekti morajo imeti zagotovljen dovoz in površine za intervencijska

vozila;

- sečne ostanke in panje se lahko uniči tudi s kurjenjem, vendar

samo v času, ko za območje ne velja povečana nevarnost požarov

v naravnem okolju;

- žičniška naprava mora biti načrtovana skladno z zahtevami

glede varnosti konstrukcije žičniških naprav ter načina in varnosti

obratovanja žičniških naprav, kot jih opredeljujejo predpisi

s področja žičniških napravah za prevoz oseb;

- temeljna pravila za uporabo smučišča in za zagotavljanje varnosti

na smučišču se opredelijo skladno s predpisi s področja

varnosti na smučiščih.

VIII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE

28. člen

(etapnost gradnje)

Dovoljena je etapna izgradnja posameznega objekta in naprave ter funkcionalnih sklopov objektov in naprav. Etape morajo predstavljati zaključene funkcionalne enote in se lahko gradijo ločeno ali sočasno. Etapnost ne sme imeti negativnih vplivov na vodni režim in sprožanje večjih erozijskih procesov.

IX. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ

OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH

IN TEHNIČNIH REŠITEV

29. člen

(odstopanja)

(1) Odstopanja pri načrtovanju objektov, žičniških naprav in zunanjih ureditev:

Pri vseh tipskih objektih lahko dimenzije in lega objektov odstopajo od opredeljenih v tekstualnem in grafičnem delu OPPN ter se natančno določijo v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.

Pri ostalih objektih so dovoljene manjše ali večje tlorisne dimenzije, večje so lahko do +2.00 m, manjše tudi več. Dovoljena je izvedba objektov z več kletnimi etažami ali brez kleti ali z manj etažami. Pri navajanju višin z etažami se uporabljajo funkcionalne višine etaž v skladu z dejavnostjo v objektih. Dovoljene so tudi spremembe lege objektov zaradi boljše tehnične rešitve, boljše prilagoditve konfiguraciji terena (geologija, morfologija) ali zaradi zaščite okolja in narave. Tehnični elementi za zakoličenje parcel se v skladu z navedenimi tolerancami v tem členu določijo v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja v skladu z določili tega odloka.

(2) Odstopanja pri prometni ureditvi:

Mikrolokacije in oblika parkiranja, natančno število parkirnih mest, število garaž ter uvoze v njih, križanja obstoječih javnih poti, gozdnih cest in dostopov do objektov, se opredeli v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja. V primeru odstopanja od tehničnih rešitev pri prometni infrastrukturi je treba prilagoditi parcelacijo javnih cest in parkirišč.

(3) Odstopanja pri načrtovanju komunalne in energetske infrastrukture: Dovoljeno odstopanje pri komunalnem in energetskem urejanju območja je opredeljeno v 13. členu v kolikor te spremembe oziroma postavitev ne spreminjajo vsebinskega koncepta in ne

povečujejo negativnega vpliva na sosednje objekte in parcele, ne poslabšajo videza obravnavanega območja, ne poslabšujejo bivalnih in delovnih pogojev ter ne povečujejo negativnih vplivov na okolje.

X. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL

IN POGOJEV PO PRENEHANJU

VELJAVNOSTI OPPN

30. člen

V novem izvedbenem prostorskem aktu, ki bo urejal območje po prenehanju veljavnosti tega OPPN, se upoštevajo naslednje usmeritve:

- po izvedbi načrtovane prostorske ureditve se površine uporabljajo za namene, ki so določeni v 6. členu tega odloka,

- dopustna so vsa investicijsko vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah, rekonstrukcije in adaptacije v smislu funkcionalne dopolnitve obstoječih objektov,

- dovoljena je gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov skladno s predpisi, ki urejajo področje graditve objektov.

XI. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE

PODROBNEGA NAČRTA

31. člen

(obveznost investitorjev in upravljavcev)

(1) Za objekte in ureditve na območju OPPN je potrebno izdelati ustrezno projektno dokumentacijo in za navezavo na gospodarsko javno infrastrukturo pridobiti soglasje za priključitev od upravljavca posamezne infrastrukture.

(2) Med gradnjo je potrebno zagotoviti ustrezni nadzor v smislu preprečevanja erozijskih žarišč, tehnične usposobljenosti vozil in gradbene mehanizacije. Med gradnjo in obratovanjem je potrebno zagotoviti nadzor nad uporabo goriv ter motornih in strojnih olj z vidika preprečevanje možnosti onesnaženja.

(3) Investitor mora zagotoviti celosten načrt za spremljanje stanja v času gradnje in obratovanja. Celosten načrt spremljanja stanja v času gradnje in obratovanja se opredeli v skladu z usmeritvami iz okoljskega poročila in poročila o vplivih na okolje oziroma v skladu s predpisi s področja varstva okolja. Spremljanje stanja se izvaja za vse relevantne sestavine okolja, vključno s spremljanjem erozijskih procesov. Z ugotovitvami spremljanja stanja se sprotno seznanja lokalno skupnost.

(4) Na podlagi rezultatov monitoringa in nadzora mora investitor oziroma upravljavec po potrebi izvesti ustrezne dodatne zaščitne ukrepe in sanacijo poškodovanih območij.

32. člen

(obveznost v času gradnje)

Poleg že navedenih obveznosti imajo investitor oziroma izvajalci še naslednje obveznosti:

- ureditvena dela s hrupnejšo mehanizacijo naj se izvajajo izven gnezditvenega obdobja ranljivejših vrst ptic, torej ne od sredine marca do sredine junija;

- pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture, skupno z njimi evidentirati obstoječe stanje ter zaščititi obstoječe omrežje in naprave;

- zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč;

- zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav;

- promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajalo do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter da se prometna varnost zaradi gradnje ne bo poslabšala;

- vsi izvajalci morajo biti seznanjeni z ukrepi varstva podzemne vode. Gradbišče mora biti organizirano tako, da je verjetnost onesnaženja zmanjšana na najmanjšo možno mero;

- zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega obremenjevanja s hrupom, onesnaženja tal, vode in zraka pri transportu, skladiščenju in gradnji ter v skladu z veljavnimi predpisi odpraviti vse prekomerne posledice, ki bi nastale zaradi izvedbe načrtovanih ureditev;

- v čim večji meri ohranjati avtohtono vegetacijo, poseki vegetacije in oblikovanje terena so dopustni le na tistih delih zemljišč, kjer so načrtovane nove ureditve;

- sprotno izvajati sanacijo in stabilizacijo zemljišč, posebej pri večjih posegih (nasipi, vkopi);

- na gradbišču so prepovedane sanitarije, razen kemična stranišča ali sanitarije z urejeno odvodnjo v kanalizacijo;

- pri gradnji se smejo uporabljati le tehnično ustrezna vozila in naprave. Oskrba delovnih strojev in naprav lahko poteka le na utrjenih transportnih in manipulativnih površinah. Na zalogi mora biti vedno zadostna količina adsorbsijskih sredstev s katerimi se adsorbirajo morebitne razlite snovi. Onesnažene

krpe in material se skladišči v ustrezni posodi in predaja pooblaščeni organizaciji za ravnanje z nevarnimi odpadki;

- v primeru nesreče je potrebno zagotoviti takojšnje posredovanje.

Izvajalec in nadzorno osebje morajo biti celovito seznanjeni z ukrepi varstva podzemne vode. V primeru onesnaženja z nevarnimi snovmi je potrebno lokacijo zavarovati, obvestiti pristojno inšpekcijo in center za obveščanje ter izvesti ukrepe za preprečitev nadaljnjega širjenja onesnaženja. Onesnaženo zemljino je potrebno začasno skladiščiti v zaprti posodi in predati pooblaščenemu zbiralcu;

- po končani gradnji v celoti odstraniti gradbene pomožne in začasne objekte in odvečni gradbeni material ter zagotoviti ustrezno sanacijo vseh zaradi gradnje poškodovanih objektov,

naprav in površin;

- kriti stroške zaščite, prestavitev, nadzora, zakoličbe tras, spremembe dokumentacije obstoječe infrastrukture in morebitnih poškodb obstoječe infrastrukture, nastalih zaradi izvedbe OPPN.

XI. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

33. člen

(občinski prostorski akti)

Z dnem uveljavitve tega odloka na ureditvenem območju iz 4. člena tega odloka prenehajo veljati določila Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje na območju Občine Ruše (MUV št. 18/00).

34. člen

(uveljavitev odloka)

Ta odlok se objavi v uradnem glasilu in začne veljati osmi dan po objavi.

Številka: 350-01-002/05 104

Datum: 27. september 2010

Župan občine Ruše

Vili Rezman, prof., s. r.