|
Na podlagi
64. člena
Zakona
o lokalni samoupravi /ZLS/ (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB2,
76/2008, 79/2009, 51/2010, 40/2012-ZUJF in 14/15-ZUUJFO) je Občinski
svet Občine Gornji Grad, na svoji 11. redni seji, dne 11.2.2016 sprejel |
|
|
|
STATUT |
|
OBČINE
GORNJI GRAD |
|
|
|
1.
člen |
|
(vsebina
statuta) |
|
(1) Ta statut ureja:
1
Status
občine, ustanovitev ožjih delov občine in njihov status ter
uresničevanje lokalne samouprave v občini;
2 Naloge
občine in njenih ožjih delov;
3
Organizacijo občine:
3.1 Občinski
svet,
3.2 Župana,
3.3 Nadzorni
odbor občine,
3.4 Druge organe
občine;
4 Ožje dele
občine;
5 Neposredno
sodelovanje občanov pri odločanju v občini:
5.1 Zbor
občanov,
5.2 Referendum o
splošnem aktu občine,
5.3 Svetovalni
referendum,
5.4 Ljudsko
iniciativo;
6 Občinske
javne službe;
7 Sodelovanje
občine z drugimi občinami;
8 Premoženje
in financiranje občine;
9 Splošne in
posamične akte občine in druge določbe, pomembne za delovanje občine.
(2) V
statutu uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se
uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol. |
|
|
|
1 Status
občine, ustanovitev ožjih delov občine in njihov status ter
uresničevanje lokalne samouprave v občini |
|
2.
člen |
|
(območje,
ime in sedež občine) |
|
(1) Občina
Gornji Grad (v nadaljevanju: občina) je samoupravna lokalna skupnost,
ustanovljena z zakonom na območju naslednjih naselij: |
|
1.
Gornji Grad, |
|
2.
Bočna, |
|
3.
Florjan pri Gornjem
Gradu, |
|
4.
Lenart pri Gornjem
Gradu, |
|
5.
Dol in
|
|
6.
Nova Štifta. |
|
(2) Sedež
občine je v Gornjem Gradu, Attemsov trg 3
Kocbekova cesta 23. |
|
(3) Občina
je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in
razpolagati z vsemi vrstami premoženja. |
|
(4) Občino
predstavlja in zastopa župan oziroma županja (v nadaljnjem besedilu:
župan. |
|
(5) Območje,
ime in sedež občine se lahko spremeni z zakonom po postopku, ki ga
določa zakon. |
|
(6) Območja
in imena naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z občinskim
odlokom. |
|
|
|
3.
člen |
|
(naloge
občine) |
|
(1) Občina v
okviru ustave in zakona samostojno ureja in opravlja naloge, določene v
zakonu ter naloge, določene s predpisi občine. |
|
(2) Če
zakon tako določa, lahko občina opravlja posamezne naloge iz državne
pristojnosti. Za opravljanje nalog iz državne pristojnosti mora država
občini zagotoviti potrebna sredstva. |
|
|
|
4.
člen |
|
(uradno
glasilo občine) |
|
(1) Statut,
odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v Uradnem glasilu
slovenskih občin in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če
ni v njih drugače določeno. |
|
(2) V
Uradnem glasilu slovenskih občin se objavljajo tudi drugi akti, za
katere tako določi občinski svet. |
|
|
|
5.
člen |
|
(uresničevanje lokalne samouprave) |
|
(1) Občanke in občani (v nadaljnjem
besedilu: občani) odločajo o zadevah iz občinske pristojnosti preko
župana in občinskega sveta ter neposredno sodelujejo pri sprejemanju
odločitev občinskih organov na zborih občanov, z referendumom in ljudsko
iniciativo. |
|
(2) Občani kot posamezniki in njihove
organizacije sodelujejo pri oblikovanju razvojnih načrtov občine,
proračunov in drugih splošnih aktov občine z dajanjem predlogov, pripomb
in mnenj v javni razpravi na način in v rokih, ki jih določi župan.
Javna razprava o posameznem predlogu ne sme trajati manj kot trideset
dni. |
|
(3) Na
podlagi odločitve organov občine se v posamezne oblike odločanja in v
javno razpravo vključijo tudi osebe, ki imajo v občini začasno
prebivališče, na podlagi zakona pa tudi osebe, ki so lastniki zemljišč
in drugih nepremičnin na območju občine. |
|
|
|
6.
člen |
|
(grb,
zastava in praznik občine) |
|
(1) Občina
ima svoj grb in zastavo, in sicer: |
|
·
grb občine
predstavlja šestžarna zlata zvezda na rdečem ščitu v spremljavi šestih
malih zvezd med posameznimi žarki. Ščit je narejen v poznogotskem stilu.
Zlati trak, ki ga nosi ščit na svojih zunanjih robovih, služi le kot
grbovni okras. Velika zvezda predstavlja Gornji Grad, male zvezde pa
predstavljajo zaselke okoli Gornjega Gradu. |
|
·
zastava občine je
rumena z rdečim osrednjim kvadratnim poljem, ki nosi šestžarno
rumeno zvezdo, v katere vsakem kotu jo spremlja po ena mala šestžarna
rumena zvezda. |
|
(2) Občina
ima žig, ki je okrogle oblike. Žig občine na zunanjem robu omejuje
dvojna krožnica. V zunanjem krogu na zgornji polovici ima napis: Občina
Gornji Grad, v zunanjem krogu na spodnji polovici pa naziv organa občine
- Občinski svet; Župan; Nadzorni odbor; Občinska uprava, Občinska
volilna komisija. V sredini žiga je grb občine. |
|
(3) Praznik
občine določa odlok. |
|
(4) Obliko,
vsebino in uporabo grba in zastave občine podrobneje določa odlok.
Velikosti, uporabo in hrambo žigov podrobneje določa odlok. |
|
(5) Za
prispevek k razvoju in prepoznavnosti občine podeljuje občina zaslužnim
občanom, organizacijam in drugim občinska priznanja in nagrade v skladu
s posebnim odlokom. |
|
|
|
7.
člen |
|
(ožji
deli občine) |
|
(1) Na
območju občine Gornji Grad so ustanovljeni ožji deli občine. Naloge,
organizacijo in delovanje ter pravni status ožjih delov občine Gornji
Grad določa ta statut in odlok občine. |
|
(2) Na območju občine so kot ožji deli
občine ustanovljene krajevne skupnosti, in sicer |
|
·
Krajevna
skupnost Gornji Grad, ki zajema: Attemsov trg, Kocbekovo cesto, Dol,
Menino, Novo naselje, Podsmrečje, Prekštan, Prod, Rore, Spodnji trg,
Šokat, Tajno, Tlako, Tičjek, Florjan pri Gornjem Gradu in Lenart pri
Gornjem Gradu. |
|
·
Krajevna
skupnost Nova Štifta, ki zajema: Šmiklavž, Tirosek in Zgornji Dol. |
|
·
Krajevna
skupnost Bočna, ki zajema: Bočno, Čeplje, Delce, Kropo, Otok, Podhom in
Slatino. |
|
(3) Krajevne
skupnosti niso pravne osebe javnega prava. |
|
(4) Krajevne
skupnosti se lahko ukinejo ali se lahko spremeni njihovo območje s
spremembo statuta občine. Pobudo za ustanovitev krajevne skupnosti ali
za spremembo njenih območij lahko da zbor krajanov ali deset odstotkov
volivcev s tega dela občine.
Statut se spremeni
po prej na referendumu ugotovljeni volji prebivalcev krajevne skupnosti
o imenu in območju nove krajevne skupnosti. Sprememba ali ukinitev
krajevne skupnosti začne veljati s prvim dnem proračunskega leta, ki
sledi letu, v katerem je na rednih lokalnih volitvah izvoljen nov
občinski svet. |
|
|
|
2 Naloge
občine |
|
|
|
8. člen |
|
(naloge
občine) |
|
(1) Občina
samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge),
določene z zakonom, zlasti pa: |
|
1.
sprejema prostorske
akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj občine |
|
2.
pridobiva in
razpolaga z vsemi vrstami premoženja ter ureja način in pogoje
upravljanja z občinskim premoženjem, |
|
3.
ustvarja
pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega
sklada stanovanj, |
|
4.
zagotavlja
javne vrtce in druge oblike predšolskega varstva, |
|
5.
gradi in
vzdržuje objekte javnih vrtcev, osnovnih šol, splošne knjižnice,
zdravstvenega doma in ambulant, |
|
6.
zagotavlja
obvezne in izbirne lokalne gospodarske javne službe v skladu z zakonom, |
|
7.
gradi in
vzdržuje komunalno infrastrukturo, |
|
8.
zagotavlja
splošno izobraževalno knjižnično dejavnost, |
|
9.
skrbi za
varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom,
|
|
10.
gradi in
vzdržuje ter upravlja: |
|
·
občinske
ceste, ulice in javne poti, |
|
·
površine za
pešce in kolesarje, |
|
·
igrišča za
šport in rekreacijo ter otroška igrišča, |
|
·
javne parkirne
prostore, parke, trge in druge javne površine ter |
|
11.
zagotavlja
varnost v cestnem prometu na občinskih cestah in ureja promet v občini, |
|
12.
skrbi za
požarno varnost in varnost občanov v primeru elementarnih in drugih
nesreč. |
|
(2) Občina
opravlja tudi naloge, določene s tem statutom, in sicer: |
|
·
pospešuje
društveno dejavnost na področju skrbi za socialno ogrožene, invalide in
ostarele, |
|
·
podeljuje
denarne pomoči in simbolične nagrade ob posebnih priložnostih ali
obletnicah občanov, |
|
·
pospešuje
društveno dejavnost na področju kulture, športa, turizma, |
|
·
gradi in
vzdržuje objekte muzeja, |
|
·
dodeljuje
izredne enkratne socialne denarne pomoči, |
|
·
dodeljuje
enkratni dodatek družinam ob rojstvu otroka. |
|
|
|
3
Organizacija občine |
|
|
|
3.1 Skupne
določbe |
|
|
|
9. člen |
|
(organi
občine) |
|
(1) Organi
občine so: |
|
·
občinski svet, |
|
·
župan in |
|
·
nadzorni odbor. |
|
(2) Občina
ima občinsko volilno komisijo kot samostojni občinski organ, ki v skladu
z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti
občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti
volilnih postopkov. |
|
(3) Občina
ima lahko tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon.
|
|
(4) Volitve
oziroma imenovanja organov občine oziroma članov občinskih organov se
izvajajo v skladu z zakonom, tem statutom in poslovnikom občinskega
sveta. |
|
(5) Člani
občinskega sveta, župan in podžupan so občinski funkcionarji. |
|
(6) Razloge
in postopek za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta in
župana, potrditev mandata nadomestnega člana oziroma nadomestne volitve
ureja zakon. |
|
|
|
10. člen |
|
(javnost
dela) |
|
(1) Način
zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke
izključitve javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter
zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo
podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom
občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave
oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo zakon, ta statut,
poslovnik občinskega sveta in poslovnik nadzornega odbora. |
|
(2) Javnost
dela občinskih organov občine se praviloma zagotavlja z obveščanjem
javnosti o njihovem delu, z objavljanjem informacij javnega značaja,
določenih z zakonom, na spletni strani občine ter v Katalogu informacij
javnega značaja, z zagotavljanjem sodelovanja občanov pri pripravi
splošnih aktov občine, z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine, z
objavljanjem sklicev sej občinskega sveta in gradiva za točke dnevnega
reda teh sej, z omogočanjem navzočnosti občanov in predstavnikov
sredstev javnega obveščanja na sejah občinskih organov. Podrobneje
določa način zagotavljanja javnosti dela posameznega občinskega organa
njegov poslovnik. |
|
(3) Občani
in njihovi pravni zastopniki imajo pravico vpogleda v dokumente, ki so
podlaga za odločanje organov občine o njihovih pravicah, obveznostih in
pravnih koristih, če izkažejo pravni interes. |
|
|
|
11. člen |
|
(neposredne sodelovanje občanov pri odločanju v občini) |
|
Občani
sodelujejo pri odločanju na zborih občanov, z referendumom in z ljudsko
iniciativo. |
|
|
|
12.
člen |
|
(občinska
uprava) |
|
(1) Občina
ima občinsko upravo, ki v skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti
občine opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge ter
naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz občinske pristojnosti. |
|
(2) Občinsko
upravo na predlog župana ustanovi občinski svet z odlokom, s katerim
določi tudi njeno notranjo organizacijo in delovno področje.
|
|
(3)
Posamezne naloge občinske uprave opravlja organ skupne občinske uprave,
ki ga je na predlog župana soustanovil občinski svet s posebnim odlokom,
s katerim so določene njegove naloge, usmerjanje, nadzorovanje, vodenje
in organizacija. |
|
(3) Občinska
uprava opravlja strokovna, organizacijska in administrativna opravila za
vse občinske organe. |
|
(4) Občinsko
upravo vodi direktor občinske uprave, usmerja in nadzoruje pa jo župan. |
|
|
|
3.1 Občinski
svet |
|
|
|
|
|
13.
člen |
|
(občinski
svet) |
|
(1) Občinski
svet Občine Gornji Grad šteje enajst članov. |
|
(2) Volitve
članov občinskega sveta se opravijo v skladu z zakonom, ki ureja lokalne
volitve po večinskem volilnem sistemu v petih volilnih enotah. Območja
volilnih enot za volitve članov občinskega sveta določa odlok. |
|
|
|
14.
člen |
|
(konstituiranje občinskega sveta) |
|
(1) Občinski
svet se konstituira na prvi seji po volitvah, na kateri je potrjenih več
kot polovica mandatov članov občinskega sveta. Konstituiranje občinskega
sveta določata zakon in poslovnik občinskega sveta. |
|
(2) S
konstituiranjem novoizvoljenega občinskega sveta preneha mandat
prejšnjim članom občinskega sveta. S konstituiranjem preneha tudi
članstvo v odborih in komisijah občinskega sveta. |
|
(3) Če je
bil član občinskega sveta, ki mu je v skladu s prejšnjim odstavkom tega
člena prenehal mandat, kot predstavnik občine imenovan v organ javnega
zavoda, javnega podjetja ali sklada, katerega ustanoviteljica je občina,
mu to članstvo preneha v skladu z ustanovitvenim aktom javnega zavoda,
javnega podjetja ali sklada. |
|
|
|
15.
člen |
|
(nezdružljivost funkcije člana občinskega sveta) |
|
(1)
Nezdružljivost funkcije člana občinskega sveta z drugimi funkcijami in
delom določa zakon. |
|
(2)
Podžupan, ki v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja
funkcijo župana, v tem času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta. |
|
|
|
16.
člen |
|
(pristojnosti občinskega sveta) |
|
(1) Občinski
svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah iz pristojnosti občine. |
|
(2)
Pristojnosti občinskega sveta določa zakon in ta statut. |
|
|
|
17.
člen |
|
(seje
občinskega sveta) |
|
(1) Občinski
svet dela in odloča na sejah. |
|
(2) Seje
občinskega sveta sklicuje in vodi župan v skladu z zakonom. |
|
(3)
Sklicevanje, vodenje sej občinskega sveta, določanje dnevnega reda in
njegovo sprejemanje ter druge zadeve, pomembne za delo občinskega sveta
podrobneje ureja poslovnik občinskega sveta. |
|
|
|
18.
člen |
|
(pravice
člana občinskega sveta) |
|
(1) Član
občinskega sveta ima pravico udeleževati se sej občinskega sveta in
odločati o vseh zadevah iz pristojnosti občinskega sveta. |
|
(2) Vsak
član občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke
in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega
računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu
občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana. |
|
(3) Župan
mora predloge članov občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati na
dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku
občinskega sveta. |
|
(4) Na vsaki
seji občinskega sveta mora biti predvidena točka za vprašanja in pobude
ter odgovore na vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta županu in
občinski upravi. Na seji se odgovarja na vsa vprašanja, ki so bila
oddana do začetka seje, ter na ustna vprašanja, dana na sami seji sveta.
Če zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši pregled dokumentacije
oziroma proučitev, lahko župan ali direktor občinske uprave
odgovorita na naslednji seji. |
|
|
|
19.
člen |
|
(odločanje občinskega sveta) |
|
(1) Občinski
svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov,
odločitve pa sprejema z večino opredeljenih glasov navzočih članov,
razen če zakon določa drugačno večino. |
|
(2) Občinski
svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje v
primeru, ko je tako določeno z zakonom ali če tako sklene občinski svet. |
|
(3) Način
dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga
vprašanja delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom
občinskega sveta, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino
glasov navzočih članov. |
|
|
|
20.
člen |
|
(izvrševanje odločitev občinskega sveta) |
|
(1) Za izvrševanje odločitev
občinskega sveta je odgovoren župan. |
|
(2) Župan usmerja in nadzoruje delo
občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta. |
|
(3) Občinsko upravo vodi direktor
občinske uprave. |
|
(4) Župan in direktor občinske uprave
poročata občinskemu svetu o izvrševanju njegovih odločitev na vsaki
redni seji. |
|
|
|
21.
člen |
|
(komisija
za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja) |
|
(1) Komisija
za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občinskega sveta Občine
Gornji Grad ima pet članov, ki jih izmed svojih članov imenuje občinski
svet praviloma na svoji prvi seji. |
|
(2) Postopek
določanja kandidatov in imenovanja članov komisije za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja je določeno s poslovnikom občinskega
sveta, ki ureja tudi naloge in delo komisije. |
|
|
|
22.
člen |
|
(stalna
delovna telesa občinskega sveta) |
|
(1) Stalna
delovna telesa občinskega sveta so: |
|
1.
odbor za
negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti, |
|
2.
odbor za
gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe, |
|
3.
odbor za proračun,
prostorsko planiranje in gospodarjenje s premoženjem občine, |
|
4.
statutarno pravna
komisija. |
|
(2) Odbori
in komisija iz prejšnjega odstavka štejejo od tri do pet članov. Število
članov posameznega odbora in komisije določa poslovnik. |
|
|
|
23.
člen |
|
(pristojnosti komisij in odborov občinskega sveta) |
|
(1) Komisije
in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja,
določenega s poslovnikom občinskega sveta, obravnavajo zadeve iz
pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in
predloge. |
|
(2) Komisije
in odbori občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem
splošne in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in
zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali
v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog
župana. |
|
(3) Komisije
in odbori občinskega sveta, vsak na svojem področju dela, so dolžni
oblikovati mnenja glede pripravljajočih se zakonov in drugih predpisov,
ki jih sprejemajo državni organi, in se tičejo koristi občine. Na tej
podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje državnemu
zboru. |
|
(4)
Podrobneje določa način dela komisij in odborov občinskega sveta
poslovnik občinskega sveta. |
|
|
|
24.
člen |
|
(ustanovitev
občasnih delovnih teles) |
|
Občasna delovna telesa ustanovi
občinski svet s sklepom, s katerim določi njihovo sestavo in naloge. |
|
|
|
3.2 Župan |
|
|
|
25.
člen |
|
(pristojnosti župana) |
|
(1) Župan
predstavlja in zastopa občino, predstavlja občinski svet, ga sklicuje in
vodi seje občinskega sveta, nima pa pravice glasovanja. |
|
(2) Poleg
tega župan predvsem: |
|
·
predlaga občinskemu
svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in
druge akte iz pristojnosti občinskega sveta, |
|
·
izvršuje občinski
proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje posameznih nalog
izvrševanja občinskega proračuna, |
|
·
skrbi za izvajanje
splošnih aktov občine in drugih odločitev občinskega sveta, |
|
·
predlaga ustanovitev
organov občinske uprave in organov skupne občinske uprave, ureditev
njihovega delovnega področja, notranjo organizacijo občinske uprave,
|
|
·
določa sistemizacijo
delovnih mest v občinski upravi, odloča o imenovanju javnih uslužbencev
v nazive ter o sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi
in odloča o drugih pravicah in obveznostih javnih uslužbencev iz
delovnega razmerja, |
|
·
imenuje in razrešuje
direktorja občinske uprave in vodjo organa skupne občinske uprave
skupaj z drugimi župani občin ustanoviteljic, |
|
·
usmerja in nadzoruje
delo občinske uprave in organov skupne občinske uprave, |
|
·
opravlja druge
naloge, ki jih določa zakon in ta statut. |
|
|
|
26.
člen |
|
(objave
splošnih aktov) |
|
(1) Župan
skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine v
uradnem glasilu občine, določenem s tem statutom. |
|
(2) Objavo
splošnih aktov, razen proračuna občine, zaključnega računa proračuna in
splošnih aktov, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski
davki in druge dajatve, ki se lahko objavijo takoj po sprejemu, opravi
župan najprej po poteku petnajst dni po sprejemu. |
|
(3) Če župan
meni, da je kakšen splošni akt ali njegov del neustaven ali nezakonit,
in uveljavi svojo pravico do zadržanja objave, mora o tem najpozneje v
osmih dneh po sprejemu pisno obvestiti občinski svet, navesti razloge za
zadržanje in predlagati občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na
prvi naslednji redni seji. |
|
(4) Če
občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, mora župan tak splošni akt
objaviti. |
|
|
|
27.
člen |
|
(podžupan) |
|
(1) Občina
ima enega podžupana. |
|
(2)
Podžupana imenuje župan izmed članov občinskega sveta najpozneje v
petinštiridesetih dneh po konstitutivni seji občinskega sveta. |
|
(3) Na prvi
seji občinskega sveta po imenovanju podžupana obvesti župan o tem
občinski svet, pri čemer ga seznani tudi s pooblastili, ki jih je dal
podžupanu ter nalogami, pri katerih mu pomaga. |
|
(4) Ne glede
na pooblastila in naloge podžupana iz prejšnjega odstavka, podžupan na
podlagi zakona nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali
zadržanosti ter v tem času poleg svojih opravlja še tekoče naloge iz
pristojnosti župana. |
|
(5) V času
opravljanja funkcije župana zaradi predčasnega prenehanja mandata župana
podžupan nima pravice glasovati za odločitve občinskega sveta. |
|
|
|
28.
člen |
|
(komisije
in drugi strokovni organi občine) |
|
(1) Župan
imenuje komisije in druge strokovne organe občine, če je tako določeno v
zakonu ali drugem predpisu. |
|
(2) Župan
lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna in
posvetovalna telesa za proučevanje posameznih zadev iz svoje
pristojnosti. |
|
|
|
3.3 Nadzorni
odbor občine |
|
|
|
29.
člen |
|
(nadzorni odbor občine) |
|
(1) Nadzorni
odbor občine je najvišji organ nadzora javne porabe v občini s
pristojnostmi, določenimi z zakonom. |
|
(2) Nadzorni
odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost
poslovanja neposrednih in posrednih uporabnikov občinskega proračuna s
sredstvi občinskega proračuna in občinskim premoženjem ter ocenjuje
učinkovitost in gospodarnost porabe sredstev občinskega proračuna ter
upravljanja z občinskim finančnim oziroma stvarnim premoženjem. |
|
|
|
30.
člen |
|
(imenovanje članov nadzornega odbora) |
|
(1) Nadzorni
odbor ima tri člane. Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed
občanov najkasneje v petinštiridesetih dneh po svoji prvi seji. Člani
nadzornega odbora morajo imeti najmanj VI. stopnjo strokovne izobrazbe
in primerne izkušnje s finančno-računovodskega ali pravnega področja. |
|
(2)
Kandidatno listo za člane nadzornega odbora občine predlaga občinskemu
svetu Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja na podlagi
predlogov kandidatov, ki jih po javnem pozivu predlagajo občani, njihove
organizacije in politične stranke v občini. |
|
|
|
31.
člen |
|
(konstituiranje nadzornega odbora) |
|
(1) Prvo
sejo nadzornega odbora občine najpozneje v petnajstih dneh po imenovanju
članov skliče župan. Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi seji
navzočih večina članov. |
|
(2) Člani
nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predsednika nadzornega odbora. |
|
|
|
32.
člen |
|
(delovanje nadzornega odbora) |
|
(1) Nadzorni
odbor sprejema poročila o opravljenih nadzorih, postopkovne ter
organizacijske odločitve na seji, na kateri je navzočih večina članov
nadzornega odbora, z večino opredeljenih glasov navzočih članov.
|
|
(2)
Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje,
koordinira izvajanje letnega nadzornega programa in opravlja druge
naloge, ki jih določa ta statut in poslovnik nadzornega odbora. |
|
(3)
Podrobneje ureja delo nadzornega odbora njegov poslovnik, ki ga sprejme
nazorni odbor z večino glasov vseh članov. Poslovnik nadzornega odbora
je splošni akt občine in začne veljati petnajsti dan po objavi v uradnem
glasilu občine. |
|
(4) Nadzorni
odbor za seje uporablja prostore občine, nadzore pa opravlja na sedežih
nadzorovanih oseb. |
|
(5) Nadzorni
odbor za svoja pisanja uporablja svoj žig. |
|
|
|
33.
člen |
|
(program
dela nadzornega odbora) |
|
(1) Nadzorni
odbor samostojno določa svoj program dela, ki vsebuje letni nadzorni
program in predlog finančnega načrta. Z letnim nadzornim programom in
njegovimi dopolnitvami in spremembami mora nadzorni odbor seznaniti
občinski svet in župana. Predlog finančnega načrta predloži nadzorni
odbor županu v postopku priprave predloga občinskega proračuna. |
|
(2) Nadzorni
odbor lahko začne postopek nadzora le, če je tak nadzor določen v letnem
nadzornem programu. Če nadzorni odbor želi izvesti nadzor, ki ni
vključen v nadzorni program, mora najprej dopolniti nadzorni program.
|
|
(3) Nadzorni
odbor začne izvedbo nadzora z izdajo sklepa, s katerim določi obseg
nadzora, čas in kraj nadzora, navedbo oseb, ki bodo nadzor opravile,
navedbo člana, ki bo vodil nadzor ter navedbo nadzorovane osebe (organa
ali organizacije z odgovornimi osebami). Sklep se vroči zastopniku
oziroma pooblaščeni osebi neposrednega, posrednega uporabnika občinskega
proračuna ali druge pravne osebe, ki upravlja z občinskim premoženjem,
pri katerem bo nadzorni odbor izvedel nadzor (v nadaljnjem besedilu:
nadzorovana oseba). O izdaji sklepa se obvesti župana. |
|
(4) Nadzorni
odbor samostojno ocenjuje uspešnost izvajanja letnega nadzornega
programa, sprejme poročilo in zaključni račun finančnega načrta
nadzornega odbora. |
|
(5) S
posameznimi poročili o izvedenih nadzorih seznanja nadzorni odbor
občinski svet in župana, ko vsebujejo vse predpisane sestavine, so
vročena nadzorovani osebi in so dokončna. Predsednik ali od njega
pooblaščen član nadzornega odbora se mora udeležiti seje občinskega
sveta, ko obravnava njegova poročila. |
|
|
|
34.
člen |
|
(predmet
nadzora) |
|
(1) Nadzorni
odbor opravlja naloge iz svoje pristojnosti in izvaja nadzor na podlagi
preverjanj poslovnih poročil in zaključnih računov, pogodb, finančnih
dokumentov in po potrebi druge dokumentacije končanih oziroma
opravljenih dejanj, ki vplivajo na zakonito, pravilno, učinkovito in
gospodarno poslovanje neposrednih in posrednih uporabnikov občinskega
proračuna ali upravljanje z občinskim finančnim oziroma stvarnim
premoženjem. |
|
(2) Nadzorni
odbor ne sme opravljati svojih pristojnosti na način, s katerim bi
omejeval samostojnost občinskih organov in organov posrednih uporabnikov
občinskega proračuna. |
|
(3) V
postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe dolžni nadzornemu
odboru predložiti na vpogled vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v
postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila. |
|
|
|
35.
člen |
|
(izločitev člana nadzornega odbora) |
|
(1) Član
nadzornega odbora se izloči iz nadzora in odločanja na seji v primeru,
če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti ali
videz nasprotja interesov. Odločitev o izločitvi sporoči predsedniku
nadzornega odbora pisno. |
|
(2) Šteje
se, da so podane okoliščine iz prejšnjega odstavka, če: |
|
·
je
odgovorna oseba zakonit zastopnik, prokurist ali pooblaščenec
nadzorovane osebe s članom nadzornega odbora v sorodstvu v ravni vrsti
ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena, ali če je z njo v
zakonski ali zunajzakonski skupnosti ali svaštvu do vštetega drugega
kolena, četudi je zakonska zveza ali zunajzakonska skupnost prenehala;
|
|
·
je
član ali njegov družinski član ali zakonski oziroma zunajzakonski
partner lastnik ali solastnik (direktno ali indirektno) nadzorovane
osebe; |
|
·
je
član nadzornega odbora skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik
odgovorne osebe, zakonitega zastopnika, prokurista ali pooblaščenca
nadzorovane osebe; |
|
·
je
zaposlen v javnem zavodu ali javnem podjetju oziroma v nadzorovani
pravni osebi, v kateri se opravlja nadzor ali če opravlja kakšno
pogodbeno delo za proračunskega uporabnika, pri katerem se opravlja
nadzor; |
|
·
je
on ali njegov družinski član ali zakonski oziroma zunajzakonski partner
lastnik ali solastnik pravne osebe ali zavoda, ki je registriran za
opravljanje enake dejavnosti, kot je dejavnost nadzorovane osebe; |
|
·
je
član udeležen ali je sodeloval v postopku, ki je predmet nadzora.
|
|
(3)
Izločitev člana nadzornega odbora lahko zahteva tudi nadzorovana oseba
in drug član nadzornega odbora. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri
nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere
opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči nadzorni odbor z
večino glasov prisotnih članov. |
|
|
|
36.
člen |
|
(osnutek
poročila nadzornega odbora) |
|
(1) Za
posamezen nadzor so pristojni člani nadzornega odbora, ki so določeni s
sklepom o izvedbi nadzora (v nadaljevanju: nadzorniki). Nadzorniki
pripravijo predlog osnutka poročila o nadzoru in ga posredujejo
predsedniku nadzornega odbora. Osnutek poročila mora vsebovati vse
obvezne sestavine in obliko v skladu z zakoni in predpisi, ki urejajo
obvezne sestavine in obliko osnutka poročila nadzornega odbora občine. |
|
(2) Osnutek
poročila obravnava nadzorni odbor na seji. Vsak član se mora o osnutku
poročila izjaviti, na koncu izjavo poda še predsednik nadzornega odbora.
Po podanih izjavah nadzorni odbor sprejme osnutek poročila o nadzoru. |
|
(3) Če
osnutek poročila o nadzoru ni sprejet, je dolžan nadzorni odbor sprejeti
usmeritve za njegovo spremembo ali dopolnitev. Usmeritve morajo
nadzorniki upoštevati in osnutek poročila o nadzoru dopolniti. |
|
(4) Nadzorni
odbor pošlje nadzorovani osebi osnutek poročila o nadzoru najpozneje v
roku osmih dni po sprejemu. |
|
|
|
37.
člen |
|
(odzivno
poročilo) |
|
(1)
Nadzorovana oseba ima pravico v roku petnajstih dni od prejema osnutka
poročila o nadzoru odgovoriti na posamezne navedbe (odzivno poročilo).
|
|
(2) Odzivno
poročilo vsebuje mnenja, pripombe in pojasnila za vsako posamezno
ugotovitev iz osnutka poročila, pri kateri se ugotovijo kršitve
predpisov. Če nadzorovana oseba razpolaga z listinskimi dokazi, jih
priloži odzivnemu poročilu. |
|
|
|
38.
člen |
|
(vsebina
poročila nadzornega odbora) |
|
(1) Po
preteku roka iz prejšnjega člena sprejme nadzorni odbor poročilo o
nadzoru, ki ga pošlje nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu, po
potrebi pa tudi računskemu sodišču in pristojnemu ministrstvu. |
|
(2) Poročilo
o nadzoru mora vsebovati obvezne sestavine v skladu z zakonom in
pravilnikom o obveznih sestavinah poročila nadzornega odbora občine, ki
ga izda pristojni minister. |
|
(3) V
ugotovitvah se navede popolno in verodostojno dejansko stanje, ki je
bilo ugotovljeno v nadzoru in na katerem temeljijo ocene, mnenje,
priporočila oziroma predlogi. |
|
(4) Z
ocenami nadzorni odbor presodi, kateri predpisi so bili kršeni
(pravilnost poslovanja) in/ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe
smotrno glede na ugotovitve in ocene v nadzoru. |
|
(5) V mnenju
se izrazi, ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe pravilno in/ali
smotrno. |
|
(6)
Nepravilno poslovanje je takrat, če je nadzorovana oseba poslovala v
nasprotju s predpisi, proračunom in drugimi akti (pogodbo, kolektivno
pogodbo in drugimi splošnimi ter posamičnimi akti), ki bi jih morala
upoštevati pri svojem poslovanju. |
|
(7)
Nesmotrno poslovanje je negospodarno in/ali neučinkovito in /ali
neuspešno. |
|
(8)
Negospodarno poslovanje je tisto poslovanje, ko bi nadzorovana oseba
enake učinke lahko dosegla pri manjših stroških. |
|
(9)
Neučinkovito poslovanje je tisto, ko bi pri enakih stroških lahko
nadzorovana oseba dosegla večje učinke. |
|
(10)
Neuspešno poslovanje je tisto, ko se niso uresničili cilji poslovanja
nadzorovane osebe. |
|
(11)
Priporočila vsebujejo predloge za izboljšanje pravilnosti poslovanja
oziroma smotrnosti (za gospodarnejšo, učinkovitejšo in uspešnejšo porabo
sredstev javnih financ). S priporočili oziroma predlogi nadzorni odbor
praviloma svetuje, kako nadzorovana oseba izboljša poslovanje tako, da
nakaže le poti za izboljšanje. |
|
|
|
39.
člen |
|
(postopanje nadzornega odbora) |
|
(1) Če je
nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri
poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku nadzornega odbora,
mora o teh kršitvah v petnajstih dneh od dokončnosti poročila obvestiti
pristojno ministrstvo in Računsko sodišče Republike Slovenije. |
|
(2) V
primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je
nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo
dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu
pregona. |
|
|
|
40.
člen |
|
(obravnava poročila nadzornega odbora) |
|
(1)
Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge
nadzornega odbora. |
|
(2) Občinski
svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so
dolžni obravnavati poročila nadzornega odbora in v skladu s svojimi
pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega odbora. |
|
|
|
41.
člen |
|
(javnost
dela nadzornega odbora) |
|
(1) Način
zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela nadzornega
odbora določi nadzorni odbor s svojim poslovnikom. |
|
(2) Za
obveščanje javnosti o delu nadzornega odbora je pristojen predsednik
nadzornega odbora oziroma oseba, ki jo on pooblasti. |
|
|
|
|
|
42.
člen |
|
(strokovna in administrativna pomoč za delo nadzornega odbora) |
|
(1)
Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora
zagotavljata župan in občinska uprava. |
|
(2) Župan
določi javnega uslužbenca v občinski upravi, ki pomaga pri pripravi in
vodenju sej ter pisanju in odpravi zapisnikov in drugih pisanj
nadzornega odbora, organiziranju izvajanja nadzorov, arhiviranje
gradiva, sprejemanje in urejanje pošte ter za opravljanje drugih
opravil, potrebnih za nemotena administrativna tehnična dela nadzornega
odbora. |
|
(3) Za
posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko poda izvid in mnenje
izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet. |
|
|
|
43.
člen |
|
(sredstva za delo
nadzornega odbora) |
|
Sredstva za delo
nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu na posebni
proračunski postavki, na podlagi letnega programa dela in finančnega
načrta nadzornega odbora. |
|
|
|
44.
člen |
|
(plačilo
za opravljanje dela članov nadzornega odbora) |
|
Predsednik
in člani nadzornega odbora imajo pravico do plačila za opravljanje dela
v skladu z aktom občinskega sveta – pravilnikom o plačah in drugih
prejemkih občinskih funkcionarjev, članov delovnih teles občinskega
sveta in članov drugih občinskih organov, ki ga je sprejel občinski
svet. Izvedencu in drugim strokovnjakom pripada plačilo, ki se določi s
podjemno pogodbo ali avtorsko pogodbo, ki jo sklene župan. Za delo
izvedenca se plačilo določi na podlagi pravilnika o tarifi za sodne
izvedence. |
|
|
|
3.4 Drugi
organi občine |
|
|
|
45.
člen |
|
(drugi
organi občine) |
|
Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki jih mora občina
imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na
posameznih področjih javne uprave, določi župan oziroma občinski svet na
podlagi zakona z aktom o ustanovitvi in imenovanju članov posameznega
organa. |
|
|
|
46.
člen |
|
(poveljnik in štab civilne zaščite) |
|
(1) Občina
ima poveljnika in štab civilne zaščite občine, ki izvajata operativno
strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in
pomoč v skladu s sprejetimi načrti. |
|
(2)
Poveljnik in poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo odgovorni
županu. |
|
|
|
4 Ožji deli
občine |
|
|
|
47.
člen |
|
(sodelovanje pri opravljanju nalog občine) |
|
Krajevne
skupnosti sodelujejo pri opravljanju javnih zadev v občini, in sicer: |
|
·
dajejo predloge in
sodelujejo pri pripravi razvojnih programov na območju občine na
področju javne infrastrukture na svojem območju ter sodelujejo pri
izvajanju investicij v komunalno infrastrukturo in sodelujejo pri
nadzoru nad opravljenimi deli, |
|
·
sodelujejo pri
pripravi programov oskrbe s pitno vodo in zaščiti virov pitne vode,
sodelujejo pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za delo s
področja javnih služb, |
|
·
dajejo predloge za
sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov in sodelujejo pri njihovi
sanaciji, |
|
·
dajejo predloge za
ureditev in olepševanje kraja v smislu ureditve in vzdrževanja javnih
prostorov, sprehajalnih poti ipd. in pri tem sodelujejo, |
|
·
dajejo pobude za
dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija, ureditev dovozov in
izvozov, omejitve hitrosti ipd.), |
|
·
oblikujejo pobude za
spremembo prostorskih, planskih in izvedbenih aktov ter jih posredujejo
pristojnemu organu občine, |
|
·
dajejo mnenja glede
sprememb namembnosti kmetijskega prostora v druge namene, predvidenih
gradenj večjih proizvodnih in drugih objektov v skupnosti, za posege v
kmetijski prostor (agromelioracija, komasacija), pri katerih je prišlo
do spremembe režima vodnih virov, |
|
·
seznanjajo pristojni
organ občine s problemi in potrebami prebivalcev krajevne
skupnosti na področju urejanja prostora in varstva okolja, |
|
·
sodelujejo pri
organizaciji kulturnih, športnih in drugih prireditev, |
|
·
spremljajo nevarnosti
na svojem območju in o tem obveščajo štab za civilno zaščito ter po
potrebi prebivalstvo in sodelujejo pri ostalih nalogah s področja
zaščite in reševanja, |
|
·
dajejo mnenje k
odločitvi o razpolaganju in upravljanju s premoženjem občine, ki je
skupnostim dano za uporabo za opravljanje njihovih nalog. |
|
|
|
48.
člen |
|
(sredstva
za delovanje krajevne skupnosti) |
|
(1) Za delovanje in opravljanje nalog
krajevnih skupnosti se uporabljajo določbe zakona, ki ureja javne
finance, o financiranju neposrednih uporabnikov občinskega proračuna.
|
|
(2) Za uresničevanje posebnih skupnih
potreb in interesov prebivalcev krajevnih skupnosti lahko občina
pridobiva sredstva iz prostovoljnih prispevkov njihovih prebivalcev,
podjetij, zavodov in drugih organizacij ter samoprispevkov. Tako
pridobljena sredstva je občina dolžna posebej evidentirati in porabiti v
skladu z njihovim namenom. |
|
(3) Prostore, opremo in materialna
sredstva, ki jih potrebujejo za svoje delovanje krajevne skupnosti,
zagotovi in z njimi tudi upravlja občina. |
|
(4)
Izvajanje strokovnih nalog in administrativnih opravil za potrebe
krajevnih skupnosti zagotavlja občinska uprava. |
|
|
|
49.
člen |
|
(krajevni odbori) |
|
(1) Zaradi zagotovitve sodelovanja
krajevnih skupnosti pri opravljanju javnih zadev, ustanovi
občinski svet z odlokom krajevne odbore kot svoja posvetovalna
telesa. Z odlokom se določi organizacija in način dela krajevnih
odborov. |
|
(2) Člane krajevnih odborov
imenuje in razrešuje na predlog komisije občinskega sveta za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja občinski svet izmed prebivalcev
posamezne krajevne skupnosti. |
|
|
|
5 Neposredno
sodelovanje občanov pri odločanju v občini |
|
|
|
5.1 Zbor
občanov |
|
|
|
|
|
50.
člen |
|
(zbor
občanov) |
|
(1) Občani
na zboru občanov: |
|
·
obravnavajo pobude in
predloge za spremembo območja občine, njenega imena ali sedeža in
oblikujejo mnenja, |
|
·
obravnavajo pobude in
predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov občine oziroma za
spremembo njihovih območij, |
|
·
predlagajo,
obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij naselij, imen
naselij ter imen ulic, |
|
·
dajejo predloge
občinskim organom v zvezi s pripravo programov razvoja občine,
gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja, |
|
·
oblikujejo stališča v
zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja energetskih objektov,
odlagališč odpadkov in nevarnih stvari, |
|
·
obravnavajo in
oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za katere je tako
določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine ter o zadevah, za
katere tako sklene občinski svet ali župan |
|
(2)
Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so
občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni
obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni
občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev
zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na primeren način
in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti. |
|
|
|
51.
člen |
|
(sklic zbora
občanov) |
|
(1) Zbor
občanov skliče župan za vso občino ali za njen posamezen del na lastno
pobudo ali na pobudo občinskega sveta. |
|
(2) Sklic
zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor
občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda.
|
|
(3) Sklic
zbora občanov je treba objaviti na krajevno običajen način in na spletni
strani občine. |
|
|
|
52.
člen |
|
(zahteva
občanov za sklic zbora) |
|
(1) Župan
mora sklicati zbor občanov, če je tako predpisano z zakonom ali statutom
občine ali če tako zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini. Zbor
občanov za del občine pa na zahtevo najmanj deset odstotkov volivcev
tega dela. |
|
(2) Zahteva
volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog
zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam
volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek
volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njihove
podpise. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni
podprlo zadostno število volivcev. Sklep z obrazložitvijo se vroči
pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan
skliče zbor občanov najkasneje v tridesetih dneh po prejemu pravilno
vložene zahteve. |
|
|
|
53.
člen |
|
(vodenje
zbora občanov) |
|
(1) Zbor
občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan lahko zboru
občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi. |
|
(2) Zbor
občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in
mnenja, če na zboru sodeluje najmanj pet odstotkov volivcev z območja
občine, za katero je zbor sklican. Odločitev zbora občanov je sprejeta,
če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki so glasovali. |
|
(3) Javni
uslužbenec, ki ga določi direktor občinske uprave, ugotovi sklepčnost
zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo za njegove odločitve ter
vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora občanov direktor
občinske uprave seznani občinski svet in župana ter ga na krajevno
običajen način objavi. |
|
|
|
5.2 Referendum
o splošnem aktu občine |
|
|
|
54.
člen |
|
(referendum o splošnem aktu občine) |
|
(1) Občani
lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov
občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o proračunu in zaključnem
računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom
predpisujejo občinski davki in druge dajatve. |
|
(2) Občinski
svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše referendum na
predlog župana ali člana občinskega sveta. |
|
(3) Občinski
svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet odstotkov
volivcev v občini in če tako določa zakon ali statut občine. Pobudo za
vložitev zahteve za razpis referenduma mora podpreti najmanj sto
volivcev v občini. |
|
(4) Naknadni
referendum o splošnem aktu občine ureja zakon. |
|
|
|
5.3 Svetovalni
referendum |
|
|
|
55.
člen |
|
(svetovalni referendum) |
|
(1) Občinski
svet lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti
razpiše svetovalni referendum. |
|
(2)
Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za njen del. |
|
(3)
Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami tega zakona, ki
urejajo referendum o splošnem aktu občine in zakonom, ki ureja
referendum in ljudsko iniciativo. |
|
|
|
5.4 Drugi
referendumi |
|
|
|
56.
člen |
|
(referendum o samoprispevku in drugih vprašanjih) |
|
(1) Občani
lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih
vprašanjih, če tako določa zakon. |
|
(2)
Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami zakona,
ki ureja naknadni referendum, če z zakonom, ki določa in ureja
referendum, ni drugače določeno. |
|
|
|
5.5 Ljudska
iniciativa |
|
|
|
57.
člen |
|
(ljudska
iniciativa) |
|
(1) Najmanj
pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev
splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta
oziroma drugih občinskih organov. |
|
(2) Glede
pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s
pobudo se primerno uporabljajo določbe tega statuta o številu volivcev,
ki morajo podpreti pobudo za vložitev zahteve za razpis referenduma o
splošnem aktu in zakona, s katerimi je urejen postopek s pobudo volivcem
za razpis referenduma o splošnem aktu občine. |
|
(3) Če se
zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo
odločitev občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve
uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh
mesecih od dne pravilno vložene zahteve. |
|
(4) Če se
zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej
odločiti najkasneje v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve. |
|
|
|
58.
člen |
|
(sredstva
za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini) |
|
Sredstva za
neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na zborih občanov
in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v občinskem proračunu. |
|
|
|
6 Občinske
javne službe |
|
|
|
59.
člen |
|
(občinske javne službe) |
|
(1) Občina
zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih v skladu z zakonom lahko
sama določi, in javnih služb, za katere je določeno z zakonom, da jih
zagotavlja občina. |
|
(2) Občina
lahko določi kot gospodarsko javno službo tudi druge dejavnosti, ki so
pogoj za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali so takšne
dejavnosti pogoj za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških
funkcij občine. |
|
(3)
Izvajanje občinskih javnih služb uredi občina z odlokom v skladu z
zakonom. |
|
|
|
60.
člen |
|
(izvajalci javnih služb) |
|
(1) Režijski
obrat in pravne osebe javnega prava, ki izvajajo občinske javne službe,
ustanavlja občina z odlokom ob upoštevanju pogojev, določenih z zakonom. |
|
(2) Občina
lahko za opravljanje javnih služb v skladu z zakonom in občinskim
odlokom podeli koncesijo. |
|
|
|
7
Sodelovanje občine z drugimi občinami |
|
|
|
61.
člen |
|
(medobčinsko sodelovanje) |
|
(1) Občina
je članica Skupnosti občin Slovenije in Združenja občin Slovenije.
Združenje občin v skladu z zakonom, aktom o ustanovitvi ter svojim
statutom usklajuje, predstavlja in zagotavlja interese članic v razmerju
do državnih organov in v Kongresu regionalnih in lokalnih oblasti Sveta
Evrope ter Odboru regij evropske Unije. |
|
(2) Občina
zaradi skupnega urejanja in izvajanja posameznih upravnih nalog ter
zaradi izvajanja skupnih razvojnih in investicijskih programov na
različnih področjih v skladu z zakonom z odlokom lahko soustanovi
interesne zveze. |
|
(3) Občina
kot soustanoviteljica lahko zagotavlja javne službe v skupnem javnem
zavodu. Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic in za usklajevanje
odločitev občin v zvezi z zagotavljanjem javnih služb, ki jih izvaja
javni zavod, so občinski sveti udeleženih občin ustanovili skupni organ,
ki ga sestavljajo župani občin ustanoviteljic. |
|
(4) Občina
kot soustanoviteljica lahko zagotavlja gospodarsko javno službo v
javnem podjetju ali javnem gospodarskem zavodu. Za izvrševanje
ustanoviteljskih pravic in za usklajevanje odločitev občin v zvezi z
zagotavljanjem javnih služb, ki jih izvaja javno podjetje, občinski
sveti udeleženih občin ustanovijo skupni organ, ki ga sestavljajo župani
občin ustanoviteljic. |
|
(5) Občina
za skupno opravljanje nalog lahko soustanovi organ skupne občinske
uprave v skladu z zakonom z odlokom. |
|
(6) Občina
sodeluje z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi
organizacijami lokalnih skupnosti |
|
|
|
62.
člen |
|
(izvrševanje ustanoviteljskih pravic) |
|
(1) V aktu o
ustanovitvi skupnega organa za izvrševanje ustanoviteljskih pravic in za
usklajevanje odločitev občin v zvezi z zagotavljanjem javnih služb, ki
jih izvajajo pravne osebe javnega prava, ki jih je občina ustanovila
skupaj z drugo/mi občino/ami se določijo njegove naloge, organizacija
dela in način sprejemanja odločitev, način financiranja in delitve
stroškov za delo skupnega organa. |
|
(2) Župan
mora občinskemu svetu poročati o delu skupnega organa iz prejšnjega
odstavka najmanj enkrat letno. |
|
|
|
8 Premoženje
in financiranje občine |
|
|
|
63.
člen |
|
(premoženje
občine) |
|
(1)
Upravljanje in razpolaganje s premoženjem občine se izvede po postopku
in na način, ki ga določa zakon in predpisi, ki veljajo za upravljanje
in razpolaganje z državnim premoženjem. |
|
(2) Za
neodplačno pridobitev premoženja je treba predhodno pridobiti soglasje
občinskega sveta, če bi takšno premoženje povzročilo večje stroške ali
če je pridobitev povezana s pogoji, ki pomenijo obveznost občine. |
|
|
|
64.
člen |
|
(prihodki
občine) |
|
(1) Občina
pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in drugih
dajatev v skladu z zakonom. |
|
(2) Občina
je pod pogoji, določenimi z zakonom, upravičena do sredstev finančne
izravnave in drugih sredstev sofinanciranja iz državnega proračuna. |
|
|
|
65.
člen |
|
(proračun
občine) |
|
(1) Prihodki
in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine so zajeti v
proračunu občine, ki ga sprejme občinski svet po postopku, določenem v
poslovniku občinskega sveta. |
|
(2) Občinski
svet mora sprejeti proračun občine v roku, ki omogoča njegovo
uveljavitev s 1. januarjem leta, za katerega se sprejema. |
|
(3) Za
pripravo in predložitev proračuna občine občinskemu svetu v sprejem v
skladu z zakonom je odgovoren župan. |
|
(4) Proračun
občine sestavljajo splošni del, posebni del, načrt razvojnih programov
ter obrazložitve. |
|
(5) Predlogi
za povečanje izdatkov proračuna morajo vsebovati predlog za povečanje
prejemkov proračuna ali za zmanjšanje drugih izdatkov v isti višini, pri
čemer povečani izdatki ne smejo biti v breme proračunske rezerve,
splošne proračunske rezervacije ali v breme dodatnega zadolževanja. |
|
|
|
66.
člen |
|
(izvrševanje proračuna občine) |
|
(1) Za
izvrševanje proračuna je župan odgovoren občinskemu svetu. |
|
(2) V okviru
izvrševanja proračuna ima župan pooblastila, določena z zakonom,
predpisi, izdanimi na podlagi zakona, odlokom o proračunu občine ali
drugim splošnim aktom občine "občina" . |
|
(3) Župan
mora zagotoviti izvajanje nalog notranjega finančnega nadzora v skladu z
zakonom in predpisom ministra, pristojnega za finance, izdanim na
podlagi zakona. |
|
(4) Župan je
odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje proračuna občine
lahko župan pooblasti podžupana in posamezne delavce občinske uprave. |
|
(5) Župan v
mesecu juliju poroča občinskemu svetu o izvrševanju proračuna za tekoče
leto. Poročilo vsebuje podatke in informacije, ki jih določa zakon, ki
ureja sistem javnih financ. |
|
|
|
67.
člen |
|
(odlok o
proračunu občine) |
|
(1) Proračun
občine sprejme občinski svet z odlokom. |
|
(2) Odlok o
proračunu občine določa ukrepe za zagotavljanje likvidnosti proračuna,
prerazporejanje sredstev, začasno zadržanje izvrševanja proračuna,
ukrepe za zagotavljanje proračunskega ravnovesja ter druge ukrepe in
posebna pooblastila za izvrševanje proračuna. |
|
(3) V odloku
o proračunu se določi obseg zadolževanja proračuna in obseg predvidenih
poroštev ter drugi elementi, ki jih določa zakon. |
|
(4) Rebalans
proračuna predlaga župan, če v teku proračunskega leta ni možno
uravnovesiti proračuna občine. Rebalans proračuna sprejme občinski svet
z odlokom. |
|
(5) Župan
predlaga spremembe proračuna občine pred začetkom leta, na katerega se
sprejeti proračun nanaša. Spremembe in dopolnitve proračuna sprejme
občinski svet z odlokom. |
|
|
|
68.
člen |
|
(začasno
financiranje) |
|
(1) Če
proračun občine ni sprejet pred začetkom leta, na katero se nanaša, se
financiranje občine začasno nadaljuje na podlagi zadnjega sprejetega
proračuna in za iste namene. V obdobju začasnega financiranja se smejo
uporabiti sredstva do višine sorazmerno porabljenih sredstev v enakem
obdobju v proračunu za preteklo leto. |
|
(2) Župan
sprejme sklep o začasnem financiranju v skladu z zakonom. Sklep velja
največ tri mesece in se lahko na županov predlog s sklepom občinskega
sveta podaljša še za tri mesece. |
|
|
|
69.
člen |
|
(uporaba
sredstev proračuna) |
|
Sredstva
proračuna občine se smejo uporabljati, če so izpolnjeni vsi z zakonom
ali drugim aktom določeni pogoji, le za namene in v višini, določeni s
proračunom. |
|
|
|
70.
člen |
|
(prerazporejanje proračunskih sredstev) |
|
(1)
Proračunskih sredstev ni mogoče prerazporejati, razen pod pogoji in na
način, določen z zakonom ali odlokom o proračunu občine. |
|
(2) Če se
med letom spremeni delovno področje proračunskega uporabnika, župan
sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za njegovo delo oziroma, če
se uporabnik ukine in njegovega dela ne prevzame drug uporabnik
proračuna, na katerega se sredstva prerazporedijo, prenese sredstva v
proračunsko rezervo. |
|
|
|
71.
člen |
|
(zaključni račun proračuna) |
|
(1) Župan
predloži predlog zaključnega računa občinskega proračuna občinskemu
svetu v sprejem do 15. aprila tekočega leta. |
|
(2) Župan o
sprejetem zaključnem računu občinskega proračuna obvesti ministrstvo,
pristojno za finance, v tridesetih dneh po sprejemu. |
|
|
|
72.
člen |
|
(zadolževanje občine) |
|
Občina se
lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme občinski svet, v
skladu s pogoji, določenimi z zakonom. |
|
|
|
73.
člen |
|
(zadolževanje javnih podjetij in javnih zavodov) |
|
(1) Javna
podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se lahko
zadolžujejo in izdajajo poroštvo samo, če je to dovoljeno z zakonom in
pod pogoji, ki jih določi občinski svet. Soglasje izda župan. |
|
(2) O
poroštvih za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov,
katerih ustanoviteljica je občina, odloča na predlog župana občinski
svet. |
|
(3) Kadar
občina z eno ali več občinami ustanovi javno podjetje ali javni zavod, o
soglasju k zadolževanju odločajo občinski sveti vseh občin
ustanoviteljic. |
|
|
|
74.
člen |
|
(finančno
poslovanje občine) |
|
(1) Finančno
poslovanje občine izvršuje finančna služba v okviru občinske uprave. |
|
(2)
Opravljanje posameznih nalog finančne službe ali notranjega finančnega
nadzora sme župan naročiti pri izvajalcu, ki izpolnjuje pogoje
strokovnosti oziroma pogoje, predpisane z zakonom in podzakonskimi
predpisi. |
|
|
|
75.
člen |
|
(javno
naročanje) |
|
Nabavo
blaga, nabavo storitev ter oddajo gradbenih del izvaja župan občine v
skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje. |
|
|
|
9 Splošni in
posamični akti občine |
|
|
|
9.1 Splošni
akti občine |
|
|
|
76.
člen |
|
(splošni
akti občine) |
|
(1) Splošni
akti občine so statut, poslovnik občinskega sveta, odloki, odredbe,
pravilniki in navodila. |
|
(2) Občinski
svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge načrte razvoja
občine, občinski proračun in zaključni račun, ki sta posebni vrsti
splošnih aktov. |
|
(3) Kadar ne
odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je lahko splošni
ali posamični akt. |
|
(4) Postopek
za sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega sveta. |
|
|
|
77.
člen |
|
(statut
občine) |
|
(1) Statut
je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z
dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta. |
|
(2) Statut
se sprejme po enakem postopku, kot je predpisan s poslovnikom občinskega
sveta za sprejem odloka. |
|
|
|
78.
člen |
|
(poslovnik občinskega sveta) |
|
(1) S
poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov
navzočih članov, se podrobneje uredi organizacija in način dela
občinskega sveta in delovnih teles občinskega sveta pri izvrševanju
nalog iz pristojnosti občinskega sveta, zagotavljanje javnosti dela
občinskega sveta, uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega
sveta, postopki sprejemanja občinskih splošnih aktov in proračuna,
sodelovanje občanov pri pripravi predlogov predpisov, volitve in
imenovanja in druge zadeve, pomembne za delo občinskega sveta. |
|
|
|
79.
člen |
|
(odlok
občine) |
|
(1) Z
odlokom ureja občina na splošen način zadeve iz svoje pristojnosti,
ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela,
ustanavlja pravne osebe javnega prava, izvajalce občinskih javnih služb,
in ureja druge zadeve, če je tako določeno z zakonom. |
|
(2) Z
odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je
tako določeno z zakonom. |
|
|
|
80.
člen |
|
(pravilnik) |
|
S
pravilnikom se podrobneje uredi izvrševanje določb statuta ali odloka. |
|
|
|
9.2 Posamični akti občine |
|
|
|
81.
člen |
|
(posamični akti občine) |
|
(1)
Posamični akti občine so odločbe in sklepi. |
|
(2) S
posamičnimi akti, odločbo ali sklepom, odloča občina o upravnih stvareh
iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. |
|
|
|
82.
člen |
|
(odločanje o pritožbah zoper posamične akte občine) |
|
(1) O
pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v
upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za posamezne
primere z zakonom drugače določeno. |
|
(2) O
pritožbah zoper posamične akte, izdane v upravnih stvareh iz prenesene
državne pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi zakon. |
|
(3) O
zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v
upravnem sporu pristojno sodišče. |
|
|
|
83.
člen |
|
(pooblastila v upravnih zadevah) |
|
Pooblastila
za vodenje postopka in odločanje v upravnih zadevah iz občinske
pristojnosti se podeljujejo uradnim osebam v skladu z zakonom in
predpisi izdanimi na podlagi zakona. |
|
|
|
84.
člen |
|
(izločitev uradne osebe) |
|
(1) O
izločitvi zaposlenega v občinski upravi odloča direktor občinske uprave,
ki v primeru izločitve javnega uslužbenca o stvari tudi odloči, če je
javni uslužbenec pooblaščen za odločanje v upravnih stvareh. |
|
(2) O izločitvi direktorja občinske uprave ali župana odloča občinski svet, ki v primeru izločitve o stvari tudi odloči.
O izločitvi direktorja občinske uprave odloča župan, ki v sklepu o
izločitvi določiti uradno osebo, ki bo namesto izločene osebe opravljala
posamezna dejanja ali vodila celoten postopek oziroma odločila o zadevi.
O izločitvi župana odloča občinski svet, ki v primeru izločitve o stvari
tudi odloči. |
|
|
|
85.
člen |
|
(obveščenost o upravnih postopkih) |
|
(1) Župan
mora od pristojnih državnih organov zahtevati, da je občina obveščena o
vsakem upravnem postopku, v katerem pristojni državni organ odloča na
podlagi predpisov občine. Ta organ mora občino pisno obvestiti o začetku
upravnega postopka v osmih dneh. |
|
(2) Župan
mora vstopiti v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski
intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma, če so z že
izdanimi akti prizadete pravice in pravne koristi občine, določene z
ustavo in zakoni. |
|
|
|
10 Prehodne in
končne določbe |
|
|
|
86.
člen |
|
(uskladitev) |
|
Odloki, pravilniki,
drugi predpisi in postopki morajo biti usklajeni s tem statutom v enem
letu po njegovi uveljavitvi. |
|
|
|
87.
člen |
|
(prenehanje veljavnosti) |
|
Z dnem uveljavitve tega statuta
preneha veljati Statut Občine Gornji Grad (Uradno glasilo ZSO, št.:
03/11, 5/12). |
|
|
|
88.
člen |
|
(objava
in začetek veljavnosti) |
|
Ta statut začne veljati petnajsti dan
po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. |
|
|
|
Številka:
03201-11/2014-2016-2 |
|
Datum:
11.2.2016 |
|
|
|
|
Občina Gornji Grad |
|
Stanko Ogradi, župan |
Spremembe in
dopolnitve Statuta Občine Gornji Grad(Uradno glasilo slovenskih občin,
št. 6/2021) vsebuje nasledjno prehodno in končno določbo:
3. člen |
Spremembe in dopolnitve statuta začnejo veljati petnajsti
dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. |
|