New Page 2

Na podlagi 58. in 61. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Ur.list SRS, št.18/84, 32/85 in 33/86, 33/89, 18/93, 44/97) v zvezi s 56. členom Zakona o stavbnih zemljiščih (Ur.list RS, št. 44/97), 3. in 25. člena Zakona o prekrških (Ur.list RS, št.25/83, 47/87, 5/90 in 73/98), 22.člena Zakona o financiranju občin (Ur.l.RS, št. 80/94) ter 91. člena Statuta Občine Destrnik (Uradni vestnik 1/99) je Občinski svet na 8. redni seji, dne 22.11.1999, sprejel

ODLOK

o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v Občini Destrnik

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Ta odlok določa območja, na katerih se v Občini Destrnik plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo), merila za določitev višine nadomestila neposrednim uporab­nikom stavbnih zemljišč ter merila za popol­no in delno oprostitev plačila nadomestila.

2. člen

Osnova za izračun nadomestila je površina zazidanega stavbnega zemljišča (funkcionalne enote), ki je lahko v stavbi ali izven nje in se uporablja za stanovanjski, počitniški ali poslovni namen ter nezazi­dano stavbno zemljišče.

1. V stavbi je površina funkcionalne enote čista tlorisna površina vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani (stanovanje, poslovni prostor, garaže ...). Upoštevajo se samo stavbe, ki so zgrajene najmanj od tretje gradbene faze.

2. Izven stavbe je površina funkcionalne enote skupna površina funkcionalno povezanih zemljišč, ki je namenjena poslovni dejavnosti. Med površine funkcionalne enote izven stavbe namenjene poslovni dejavnosti se po tem odloku uvrščajo parkirišča, nepokrita skladišča, delavnice na prostem, zunanji pridobitni prostori storitvenih dejavnosti, površine izkoriščanja rudnin, površine namenjene primarni distribuciji električne in toplotne energije (plin), površine namenjene ener­getskemu izkoriščanju vod in vse ostale  zunanje površine, na katerih se vrši poslov­na dejavnost.

3. Nezazidano stavbno zemljišče je zemljišče:

- ki je s prostorskim izvedbenim načrtom določeno za gradnjo, ali

- zemljišče, za katerega je pristojni organ izdal lokacijsko dovoljenje, ali

- je na njem stavba do nedokončane tretje gradbene faze.

3. člen

Zavezanci za plačilo nadomestila po tem odloku so fizične osebe, pravne osebe ali samostojni podjetniki, ki so neposredni uporabniki funkcionalnih enot (lastniki ali najemniki stanovanja ali poslovnega prosto­ra).

II. DELITEV NA OBMOČJA PLAČEVANJA NADOMESTILA

4. člen

Nadomestilo se plačuje na celotnem območju Občine Destrnik, in sicer:

na območjih, ki so določena za stanovan­jsko gradnjo in drugo kompleksno graditev;

na območjih, za katere je sprejet prostors­ki izvedbeni načrt in

na drugih območjih, ki so opremljena z vodovodnim in električnim omrežjem. Ozemlje občine se glede na stopnjo opreml­jenosti z javno infrastrukturo in gostoto javnih funkcij razdeli na tri območja:

 

I. območje,

II. območje,

III. območje.

5. člen

Območja iz 4. člena so določena na grafičnih prilogah, ki so sestavni del tega odloka in so na vpogled na Občini Destrnik.

III. MERILA ZA DOLOČITEV TOČK

6. člen

Za določitev števila točk se upoštevajo naslednja merila:

1. Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti ter napravami.

Namembnost stavbnega zemljišča.

Namenska uporaba stavbnega zemljišča.

 

Smotrna izkoriščenost stavbnega zemljišča.

Izjemne ugodnosti za pridobivanje dohodka v pridobitni dejavnosti

6. Možnost intenzivnejše rabe komunalnih in drugih objektov in naprav, ki lahko znižujejo stroške proizvodov in storitev.

7. člen

1. Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi objekti in priključki na naprave individualne rabe se ovrednoti z naslednjimi točkami:

a) vodovodno omrežje     

30

b) električno omrežje      

30

c) kanalizacijsko omrežje

40

d) plinovodno omrežje     

40

e) telefonsko omrežje    

40

 

2. Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi objekti in napravami kolektivne rabe se ovrednoti  z naslednjimi točkami:

makadamska cesta      

20

a) asfaltna cesta         

40

b) asfaltna cesta z javno razsvetljavo   

60

asfaltna cesta s pločnikom in z javno  

 

razsvetljavo

80

 

8. člen

Namembnost uporabe stavbnega zemljišča

pri stanovanjskem namenu uporabe stavb­nega zemljišča se točkujejo objekti ali deli objektov, namenjeni za stalno bivanje;

pri počitniškem namenu uporabe stavbne­ga zemljišča se točkujejo objekti ali deli objektov, namenjeni za počitniško uporabo, in bivalni prostori v zidanicah;

-           pri pridobitnem poslovnem namenu uporabe stavbnega zemljišča se točkujejo objekti ali deli objektov, namenjeni za poslovno dejavnost, ter nepokrite površine, namenjene intenzivni pridobitni poslovni dejavnosti, kot so nepokrita skladišča, delavnice na prostem, zunanji pridobitveni

prostori storitvenih dejavnosti, igrišča s pridobitno dejavnostjo in funkcionalna zemljišča poslovnih funkcionalnih enot, kar pomeni npr. celotno površino bencinske črpalke;

- pri nepridobitnem poslovnem namenu uporabe stavbnega zemljišča se točkujejo objekti ali deli objektov, namenjeni neprido­bitni poslovni dejavnosti.

 

Namembnost se ovrednoti z naslednjimi točkami:

Namembnost

I. območje

II. območje

III. območje

Stanovanjski namen

40

30

20

Počitniški namen

100

120

140

Poslovni namen-nepridobitni

150

120

100

Poslovni namen-pridobitni

400

200

150

 

Namembnost ostalih pridobitnih površin izven stavbe:

- pri površini za izkoriščanje rudnin se kot funkcionalna enota točkuje površina, za katero je izdano dovoljenje za izkoriščanje;

- pri površini za distribucijo električne energije se kot funkcionalna enota točkujejo stolpasti daljnovodni stebri in transformatorske postaje, ki niso zajete v 2. členu tega odloka, v površini 100m2, točkovni daljnovodni stebri pa v površini 20 m2.

 

Namembnost ostalih poslovnih pridobitnih površin izven stavbe pa se ovrednoti z naslednjimi točkami:

Namembnost

I. območje

II. območje

III. območje

Površine za izkoriščenje rudnin

200

200

150

Povr. namenjene dist.el.energije

500

200

200

Površine energ. izkoriščanja vod

250

200

200

Šport igriš.in funkc. zemljišča nepridobitne dejavnosti

40

30

20

Zelenice in razbremenilne površine

40

30

20

Nezazidano stavbno zemljišče

50

40

30

 

9. člen

Namenska uporaba stavbnega zemljišča glede na prostorsko izvedbeni  načrt, ki ovira realizacijo izgradnje infrastrukturnih objektov, se ovrednoti z naslednjimi točkami:

OBMOČJE

I. območje

II. območje

III. območje

ŠT. TOČK

1000

800

700

 

10. člen

Smotrnost uporabe stavbnega zemljišča se vrednoti za stanovanjski in počitniški namen glede na vrsto zidave zgradbe z naslednjimi točkami:

Namembnost

I. območje

II. območje

III. območje

Individualna samostojna hiša

50

30

20

Vrstna hiša

30

20

10

Hiša z gospodarskim poslopjem

30

20

10

Blokov. gradnja

20

10

10

 

11. člen

Izjemne ugodnosti lokacije poslovnega prostora v pridobitni dejavnosti, glede na možnost ustvarjanja dohodka v zvezi z namenom uporabe, se posamezne funkcionalne enote razvrsti, glede na dejansko uporabo, v tri kategorije, ki se ovrednotijo z naslednjimi točkami:

Kategorija

I. območje

II. območje

III. območje

1. Kategorija

160

80

40

2. Kategorija

120

60

20

3. Kategorija

80

40

15

 

12. člen

Izjemne možnosti intenzivnejše rabe komunalnih in drugih objektov in naprav, ki lahko znižujejo stroške proizvodov in storitev v pridobitni dejavnosti, se posamezne funkcionalne enote razvrsti glede na dejansko uporabo v tri kategorije, ki se ovrednotijo z naslednjimi točkami:

Kategorija

I. območje

II. območje

III. območje

1. Kategorija

160

80

40

2. Kategorija

120

60

20

3. Kategorija

80

40

15

13. člen

Razvrstitev posameznih značilnih namembnosti po dejanski upora­bi funkcionalne enote se razvrsti v kategorije po 11. in 12. členu, in sicer:

 

11. člen

12. člen

KMETIJSTVO, LOV IN GOZDARSTVO

 

1

RIBIŠTVO

 

1

RUDARSTVO

 

1

PREDELOVALNE DEJAVNOSTI

2

3

OSKRBA Z ELEKTRIKO, PLINOM IN VODO

 

3

GRADBENIŠTVO

 

2

TRGOVINA

2

3

GOSTINSTVO

1

3

POŠTNE IN TELEKOMUNIKACIJSKE STORITVE

1

3

SORITVE POTOVALNIH AGENCIJ

1

 

FINANČNO POSREDNIŠTVO

1

3

POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI, NAJEM

2

 

DEJAVNOST JAVNE UPRAVE IN OBRAMBE

3

 

ZDRAVSTVO IN VETERINARSTVO

2

 

DRUGE JAVNE, SKUPNE IN OSEBNE

 

 

STORITVENE DEJAVNOSTI

2

2

 

IV. IZRAČUN IN PLAČILO NADOMESTILA

 

14. člen

Letna višina nadomestila po merilih tega odloka se določi tako, da se skupno število točk pomnoži s površino stanovanjske, poslovne funkcionalne enote ali površino nezazidanega stavbnega zemljišča, določene po 2. členu tega odloka, in z vrednostjo točke za izračun nadomestila.

Osnova za izračun višine nadomestila so podatki občinske evi­dence objektov za plačilo nadomestila stavbnega zemljišča, ki jo vzpostavi in vzdržuje Občina Destrnik.

15. člen

Vrednost točk za izračun nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča in nezazidanega stavbnega zemljišča na območju Občine Destrnik določi Občinski svet s sklepom na pred­log župana.

16. člen

Nadomestilo se plačuje za tekoče odmerno leto v skladu z določili o davčnem postopku.

Odločbo o odmeri nadomestila izda zavezancu pristojni davčni organ, ki vodi tudi postopke v zvezi z odmero, evidentiranjem plačil, izterjavo, odpisom zaradi neizterljivosti obračuna in plačila obresti v skladu z zakonom o davčnem postopku.

Če nastane obveznost za plačilo nadomestila po tem odloku ali sprememba med letom, se le ta upošteva od prvega dne v nasled­njem mesecu, v katerem je bila sprememba sporočena. Zavezanci morajo prijaviti Občinski upravi Občine Destrnik nas­tanek obveznosti za plačilo nadomestila po tem odloku in vse spre­membe, ki vplivajo na odmero nadomestila, v 30 dneh po nastali spremembi.

17. člen

Fizični osebi, ki ne vloži prijave za nadomestilo, se odmeri nado­mestilo od 300 m2, pravni osebi ali podjetniku posamezniku pa od 1000 m2.

V. OPROSTITVE

18. člen

Poleg primerov, navedenih v prvem in drugem odstavku 59. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Ur.list SRS št., 18/84, 32/85 in 33/86, 33/89, 24/92, 18/93, 44/97), so zavezanci lahko oproščeni plačevanja nadomestila tudi zaradi elementarnih in drugih nezgod. Zavezanci so lahko na lastno zahtevo oproščeni plačila delno ali v celoti.

Nadomestilo se ne plačuje za objekte in zemljišča v lasti Občine Destrnik, ki so namenjeni za opravljanje dejavnosti občinske uprave.

19. člen

O oprostitvi plačila nadomestila odloča na podlagi pisnega zahtevka in predložene dokumentacije zavezanca na prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji pa župan Občine Destrnik, če ni z zakonom drugače določeno.

VI. KAZENSKE DOLOČBE

20. člen

V primeru, da fizična oseba kot zavezanec ne prijavi svoje obveznosti ali je ne prijavi s pravilnimi podatki, se kaznuje z denarno kaznijo od 10.000 do 60.000 SIT.

Če obrtnik ali samostojni podjetnik ne prijavi svoje obveznosti ali je ne prijavi s pravilnimi podatki, se kaznuje z denarno kaznijo od 30.000 do 360.000 SIT. Če gospodarska družba ne prijavi svoje obveznosti ali je ne prijavi s pravilnimi podatki, se kaznuje z denarno kaznijo od 100.000 do 360.000 SIT. Če kakšna druga pravna oseba ne izpol­ni svoje obveznosti ali je ne prijavi s pravilnimi podatki, se kaznuje z denarno kaznijo od 30.000 do 360.000 SIT. Z denarno kaznijo od 20.000 do 60.000 SIT se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz tretjega in četrtega odstavka tega člena.

VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

21. člen

Osnova za prvo vzpostavitev evidence o objektih za nadomestilo stavbnega zemljišča so uradne evidence. Zavezanci so dolžni na zahtevo Občine Destrnik posredovati v roku 30 dni vse potrebne podatke za izračun nadomestila oziroma sodelovati pri vzpostavitvi evi­dence, ki jo nastavi in vzdržuje Občina Destrnik.

22. člen

Če je izglasovan občinski samo­prispevek, so plačila po tem odloku oproščeni:

obrtniki, samostojni podjetniki in druge pravne osebe, ki plačujejo občinski samoprispevek Občine Destrnik, lastniki nezazidanih stavbnih zemljišč prve alinee tretje točke 2. člena tega odloka.

23. člen

Ta odlok začne veljati 15. dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Destrnik, uporablja pa se od 1.1.2000 dalje.

 

Štev.: 032-01/8-04

Destrnik, 22.11.1999

 

župan Občine Destrnik:

Franc PUKŠIČ, s.r.