Na podlagi 38. člena Zakona o varstvu okolja (Ur. l. RS št. 39/06 - ZVO-1 - UPB1, 49/06-ZMetD, 66/06-odl. US, 112/06-odl. US in 33/07-ZPNačrt) in 16. člena Statuta Mestne občine Maribor (MUV, št. 27/95, 13/98, 23/98, 5/00, 6/04, 13/04 in 26/05) je Mestni svet Mestne občine Maribor na svoji 16. seji dne 31. marca 2008 sprejel

O B Č I N S K I  P R O G R A M

varstva okolja za Maribor

(OPVO za MB) za obdobje 2008 do 2013

1 UVOD

V Strategiji EU za trajnostni razvoj (2006) in Tematski strategiji EU za urbano okolje (2006) je opredeljen trajnostni razvoj kot edini način doseganja gospodarskih ciljev, ki so skladni s socialnim stanjem in varovanjem okolja. Tudi priporočila Komisije za celostno okoljsko upravljanje (Integrated Environmental Management Program, 2002) so namenjena lokalnim oblastem pri vzpostavljanju aktivnosti na področju okolja. Lokalne skupnosti s celostnim načrtovanjem upravljanja z okoljem hitreje in učinkoviteje zmanjšujejo in preprečujejo obremenjevanje okolja in ustvarjajo pogoje za kakovostno in zdravo življenje. Okoljski problemi so namreč zelo kompleksni in medsebojno prepleteni, zato je treba pri načrtovanju upoštevati hkrati tako stanje okolja, gonilne sile, pritiske kakor vplive, pa seveda tudi geografske, socialne, družbene in gospodarske pogoje občine.

1.1 Razlogi za pripravo Občinskega programa varstva okolja za Maribor (OPVO za MB)

OPVO za MB je strateški dokument za celovito načrtovanje okoljskega trajnostnega razvoja mesta Maribor. Predstavlja eno izmed izhodišč za pripravo finančnih načrtov in štiriletnih razvojnih programov MOM za področja, ki so obravnavana v dokumentu. V skladu z njim se morajo dopolniti občinski odlok in občinski operativni programi za posamezne tematske sklope (pitna voda, odpadne vode, odpadki in drugi).

1.2 Koristi, ki jih prinaša OPVO za MB

Lokalne skupnosti s celovitim načrtovanjem upravljanja z okoljem in naravo hitreje in učinkoviteje zmanjšujejo in preprečujejo obremenjevanje okolja in ustvarjajo pogoje za kakovostno in zdravo življenje. Pomembno je, da OPVO temelji na lokalnih razmerah in sonaravno načrtovanih razvojnih potrebah.

Celovito načrtovanje upravljanja z okoljem in naravo je nujno potrebno, saj se na ta način:

OPVO za MB je dokument, ki ga mesto potrebuje s ciljem, da se:

1.3 Pravne podlage za izdelavo in sprejem OPVO za MB

Zakon o varstvu okolja (ZVO-1, Ur. l. RS št. 39/06, UPB-1) v 38. členu navaja obveznost, da mestne občine pripravijo in potrdijo občinski program varstva okolja. Program varstva okolja in operativne programe za svoje območje sprejme mestna občina, lahko pa tudi občina ali širša samoupravna lokalna skupnost, ob smiselni uporabi določb 35., 36. in 37. člena tega zakona. Ti programi ne smejo biti v nasprotju z Resolucijo o nacionalnem programu varstva okolja 2005 – 2012 in nacionalni operativnimi programi varstva okolja za posamezna področja. ZVO-1 v 5. alineji 106. členu določa »Poročilo o stanju okolja najmanj vsako četrto leto za svoje območje pripravi in javno objavi tudi mestna občina, lahko pa tudi občina ali širša samoupravna lokalna skupnost ob smiselni uporabi določb 107. člena tega zakona«. Obvezna vsebina Občinskega programa varstva okolja je povzetek poročila o stanju okolja. Naloge občin so podrobneje opredeljene v 21. členu Zakona o lokalni samoupravi (Ur.l. RS, št. 100/05)

Med drugimi najpomembnejšimi mednarodnimi dokumenti, ki od lokalnih skupnosti pričakujejo aktivno odzivanje na okoljske probleme oziroma pripravo okoljskih načrtov so Tematska strategija EU za urbano okolje iz leta 2006, Rio deklaracija o okolju in razvoju, potrjena s strani OZN v letu 1992, Johanesburg deklaracija - RIO + 10, potrjena s strani OZN v letu 2002, Aalborška listina, to je listina evropskih velemest in mest ki si prizadevajo za trajnostni uravnotežen razvoj (Aalborg, 1994, 2004) in Strategija EU za trajnostni razvoj iz leta 2006.

2. PROCES IZDELAVE OPVO za MB

Izdelava OPVO je obveza mestnih občin, ki izhaja iz 38 člena Zakona o varstvu okolja (ZVO-1, Ur.l.RS, št. 39/06, UPB-1). Metodologijo za izdelavo OPVO je pripravilo Ministrstvo za okolje in prostor (julij 2006). Metodologija določa obvezne sestavine OPVO-jev ter izhodišča, na katerih morajo bili OPVO-ji izdelani. V skladu z metodologijo je župan imenoval operativno skupino (OperS) pri nosilcu izdelave OPVO, ki je koordiniral izdelavo naloge. Prav tako je imenoval Projektno skupino (ProS), v kateri so predstavniki mestne uprave in javnih podjetij in ima nalogo, da OPVO uskladi iz vidika obvez, pristojnosti in zmožnosti lokalne skupnosti. Župan je imenoval tudi posvetovalno skupino (PosS), v kateri so predstavniki pomembnih javnosti (deležnikov) kot so četrtnih oz. krajevnih skupnosti, interesnih skupin (nevladne organizacije), podjetij in industrije in javnih organizacij (Univerze in fakultet). Posvetovalna skupina je potrdila osnutek OPVO za MB in omogočala najširši javnosti možnost sodelovanja.

Zaradi zagotovitve večje demokratičnosti pri pripravi dokumenta in vključevanja različnih javnosti so bile organizirane tematske delavnice, na katere bili vabljeni tudi predstavniki sredstev javnega obveščanja. Oblikovana je tudi spletna stran.

Dokument OPVO za MB v zadnji fazi potrdi tudi Mestni svet MOM.

Preglednica 1. Aktivnosti za pripravo OPVO za MB in časovni roki

3. IZHODIŠČA ZA IZDELAVO OBČINSKEGA PROGRAMA VARSTVA OKOLJA ZA MARIBOR (OPVO ZA MB)

3.1. Zakonodaja s področja varstva okolja

OPVO za MB je izdelan na podlagi smernic Ministrstva za okolje in prostor (http://www.mop.gov.si/si/splosno/novice/novica/ browse/5/article/7621/5304/?cHash=1e7b97aa28).

Pri izdelavi OPVO za MB so upoštevani zakoni in podzakonski predpisi ter občinski odloki in drugi dokumenti, v nadaljevanju so omenjeni samo temeljni dokumenti, ki so sprejeti v Sloveniji in v EU:

a) slovenski zakoni in programi (in iz njih izhajajoči podzakonski predpisi):

b) EU dokumenti:

c) predpisi MOM:

  •   http://www.maribor.si/predpisi

V OPVO so upoštevani okoljski cilji, ki jih je predpisala država Slovenija. Okvir za okoljsko politiko v Sloveniji je opredeljen v »Resoluciji o nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012« s cilji splošnega izboljšanja stanja okolja in kakovosti življenja ter varstva naravnih virov. Načela in strateške usmeritve tega dokumenta so: priprava in sprejem nove in dosledno izvajanje obstoječe zakonodaje, trajnostna raba naravnih virov, vključevanje zahtev varstva okolja pri načrtovanju prostorskega razvoja, integracija oziroma upoštevanje okoljskih vsebin v sektorskih politikah, uvedba okoljskih tehnologij, spodbujanje trajnostne proizvodnje in potrošnje, ekonomska politika varstva okolja, dvig okoljske ozaveščenosti in dialog z vsemi zainteresiranimi ter sodelovanje javnosti in sanacija degradiranih območij.

3.2. Koncept mrežnega povezovanja okoljskih dejavnikov

Razumevanje odnosov med varstvom okolja in socialno-ekonomskim razvojem se je v zadnjih dveh desetletjih nadgradilo v paradigmo trajnostnega razvoja. Uveljavljanje nove razvojne paradigme, kot ključnega dejavnika razvojnih politik na vseh prostorskih ravneh, terja med drugim tudi stalno kvantitativno sledenje človekovim dejavnostim in preverjanje njihove ustreznosti. V tem smislu je pogosto govora o merjenju sonaravnosti, preko katerega ocenjujemo stopnjo oddaljevanja oziroma približevanja človekovih dejavnosti teoretično zasnovanim ciljem.

Sonaravnost razumemo kot težnjo k trajnosti in njeno praktično udejanjanje, ki terja prilagajanje in uravnoteženje človekovih dejavnosti z nosilnimi zmogljivosti okolja. Po DPSIR metodologiji (evropsko priznana metodologija za spremljanje stanja okolja) poznamo gonilne sile, pritiske, stanje, vplive in odzive.

Gonilne sile so socialno-ekonomski dejavniki in dejavnosti, ki povzročajo povečanje ali omejevanje pritiskov na okolje (npr. obseg gospodarskih, prometnih ali turističnih dejavnosti).

Pritiske sestavljajo neposredne antropogene obremenitve in vplivi na okolje (npr. izpusti onesnaževal ali raba naravnih virov).

Stanje se nanaša na trenutno stanje in na trende okolja (npr. parametri kakovosti zraka, vodnih teles, tal, raznovrstnost vrst v posamezni geografski regiji, razpoložljivost naravnih virov kot so les ali sladka voda).

Vplivi so učinki spremenjenega okolja na zdravje ljudi in drugih organizmov.

Odzivi so odgovori družbe na okoljske probleme. To so lahko posebni ukrepi države (npr. takse na rabo naravnih virov), odločitve podjetij in posameznikov (npr. investicije podjetij v nadzor nad onesnaževanjem ali nakupi recikliranih dobrin v gospodinjstvih).

3.3 Ocena stanja okolja v Mariboru

Osnova za pripravo OPVO za MB je bilo poročilo o stanju okolja, ki ga MOM pripravlja vsake štiri leta, kot določa Zakon o varstvu okolja v 106. členu (poročilo o okolju). Na osnovi teh poročil so za OPVO za MB pripravljene obsežne strokovne podlage s prikazi stanj in z oceno trendov po posameznih okoljskih področjih (strokovne podlage za OPVO za MB, 2007), ki je priloga h OPVO.

Evropska agencija za okolje (EEA) je okvir podrobneje razdelila v petdelni t. i. DPSIR okvir: gonilne sile – pritiski – stanje – vplivi – odzivi (Driving Forces – Pressures – State – Impact – Responses).

4. POVZETEK STANJA OKOLJA V MARIBORU

V devetdesetih letih, z vključevanjem Slovenije v Evropsko unijo, je področje varstva okolja in ohranjanja narave pričelo pridobivati na vedno večjem pomenu. V zadnjih desetih letih je bilo v Sloveniji sprejetih preko dvesto zakonskih in podzakonskih predpisov s področja varstva okolja in ohranjanja narave. Izvajanje obvez po teh strokovno in finančno zahtevnih predpisih predstavlja tudi za lokalne skupnosti velik izziv in potrebo po širokem multidisciplinarnem usklajevanju posameznih ukrepov, rešitev in projektov. Področje varstva okolja obsega izredno široko tematsko področje in sicer področje varstva voda, zraka, tal, ravnanje z odpadki, varstvo pred hrupom, varstvo gozdov, podnebne spremembe, ohranjanje biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot ter posredno tudi vplive dejavnosti, kot so kmetijstvo, energetika, turizem, promet, industrija, na okolje. Dodatno pa beležimo tudi nenehen proces zaostrovanja okoljskih predpisov in normativov na posameznih področjih tudi s strani Evropske komisije, katerim se bodo morale lokalne skupnosti še prilagajati v prihodnje.

4.1 Stanje

Stanje se nanaša na trenutno stanje in na trende okolja (npr. parametri kakovosti zraka, vodnih teles, tal, raznovrstnost vrst v posamezni geografski regiji, razpoložljivost naravnih virov kot so les ali sladka voda).

4.1.1. Kakovost vode

Voda kot naravna prvina je pogoj za nastanek in obstoj življenja. V kakšni obliki, količini in kako je razporejena, vpliva na raznovrstnost živalskih in rastlinskih vrst in na odnos človeka do vode.

Na območju Vrbanskega platoja in Dravske kotline so pomembne količine podzemne vode za severovzhodno Slovenijo, saj zagotavljajo pitno vodo na območju širše mariborske regije, t.j. okoli 180.000 prebivalcem. Zaradi intenzivnega kmetovanja, industrije, obrti, širitve urbanega okolja, neurejene komunalne infrastrukture in vedno bolj razvejanega cestnega in transportnega omrežja, so vodni viri tega območja ogroženi predvsem s kemijskega, pa tudi količinskega vidika. Po ocenah Agencije RS za okolje obstaja tveganje, da na teh območjih do leta 2015 ne bo doseženo dobro stanje podzemne vode in s tem zagotovljena varna oskrba z zdravo pitno vodo.

Podnebne spremembe in vodno gospodarske ureditve potokov ter ponikalnikov ob izgradnji avtocestnega omrežja, močno vplivajo na nivo podzemne vode Dravskega polja. Severovzhodna Slovenija ima najmanj padavin v državi in je tudi najbolj ranljiva za podnebne spremembe. V zadnjih dvanajstih letih se je to območje soočilo s triletno neprekinjeno hidrološko sušo, ko je gladina podzemne vode dosegla najnižje vrednosti v obdobju zadnjih petdesetih let. Medtem, ko se podzemne vode na Vrbanskem platoju napajajo pretežno iz Drave in zaradi tega nivo podzemnih voda ni toliko odvisen od hidrometeoroloških razmer, se podzemne vode Dravskega polja napajajo predvsem iz padavin ter s pohorskimi potoki in je sistem pretokov voda veliko bolj občutljiv.

Zajetja pitne vode Mariborskega vodovoda se nahajajo na vodnem telesu podzemnih voda Selniške dobrave, Ruš, Vrbanskega platoja, Betnave, Bohove in Dobrovc. Kvaliteta podzemnih voda na celotnem preiskovanem območju ustreza predpisanim kriterijem. Opazen pa je trend naraščanja vsebnosti dušikovih spojin predvsem nitrata. Za kritične so ocenjene razmere na območju Dobrovc in Bohove, pa tudi na vseh ostalih preiskovanih območjih je nakazan trend naraščanja koncentracij nitrata.

Glede pesticidov, ki vsebujejo aktivno snov atrazin je značilen trend zmanjševanja obremenitev in prav tako se zmanjšujejo koncentracije njegovega razgradnega produkta desetilatrazina. Trendi zmanjšanja so jasno izraženi predvsem na območjih, kjer so v preteklosti obremenitve močno presegale predpisane mejne vrednosti. Na Vrbanskem platoju se vsebnost atrazina in njegovega razgradnega produkta nahaja na koncentracijskem nivoju okoli 0,05 μg/l. Povečanje obremenitev podzemnih voda na Limbuški dobravi ima lahko v prihodnje močan vpliv na razmere na Vrbanskem platoju. Natančneje je potrebno raziskati še druge pesticide, ki se pojavljajo kot nadomestilo za atrazin.

Mariborski vodovod s pitno vodo oskrbuje v celoti ali deloma prebivalce štirinajstih občin. Zdravstveno ustreznost pitne vode zagotavlja z internim nadzorom. Za potrditev učinkovitosti sistema zagotavljanja kakovosti pitne vode spremlja skladnost pitne vode v vseh fazah od črpanja do pip pri uporabnikih. Kakovost pitne vode je sicer glede na predpisane vrednosti skladna, vendar se je v letu 2007 pojavil večji odstotek mikrobiološko neskladnih vzorcev. Vzrokov za neskladnost je več in sicer poleg dejstva, da se voda na pretežnem delu Mestne občine Maribor ne klorira več še, pogosti prelomi, neskladno stanje internih inštalacij in intenzivni gradbeni posegi v neposredni bližini Vrbanskega platoja.

Od leta 1991 do 2006 se je prodana količina vode zmanjšala za 20 %. Obseg omrežja se je v tem obdobju povečal za 57% ali 464 km, število priključkov pa za 61 % oziroma 13.704 priključkov. Še zmeraj se v omrežju izgubi okoli 26% načrpane vode. V vodovodnem sistemu pa je prisotnih 17 km zdravstveno oporečnih azbestno cementnih cevovodov. Zamenjava dotrajanega vodovodnega omrežja, sprotno ugotavljanje in saniranje prelomov ter uporaba kvalitetnih materialov prispeva k zmanjševanju kloriranja, izboljšanju kvalitete pitne vode, in zmanjšanju izgub v vodovodnem omrežju.

Zagotoviti je potrebno ustrezen komunalni standard, ki predstavlja prijaznejši odnos do okolja (varovanje površinskih vodotokov in podzemnih voda), prebivalstvu pa zagotavlja ustrezno zdravstveno-sanitarno varnost. Zagotoviti ustrezen komunalni standard pomeni v skladu s predpisi, optimalno izgradnjo kanalizacijske infrastrukture, ki bo navezana na CČN oziroma izgradnja malih čistilnih naprav na območjih kjer javne kanalizacije ne bo, oziroma je ni potrebno izgraditi. Na območju MOM je 2465 greznic, ki so pretočnega tipa. Število priključkov je 12.937 in narašča. V letu 2006 je bilo skozi kanalizacijski sistem odvedenih 5.82 mio m3 odpadnih komunalnih voda in je zaznati rahel trend padanja. Še močnejši je trend upadanja industrijskih odpadnih voda. V letu 2006 je bilo po kanalizacijskem sistemu odvedenih 1.58 mio m3 odpadnih industrijskih voda. Stopnja priključitve na javno kanalizacijsko omrežje je 72 %.

Centralna čistilna naprava Maribor (CČN) je bila zgrajena v predpisanem roku in daje zelo dobre rezultate čiščenja in sicer nad 95 %. Zmogljivost CČN je 195.000 PE z možnostjo razširitve na 285.000 PE. Čistilna naprava vsebuje I. mehansko fazo in II. biološko fazo, na kateri se odstranjuje tudi dušik in fosfor. V zadnjem času delovanje čistilne naprave motijo predvsem šokovne obremenitve s tenzidi in celotnim fosforjem.

Opazno je izboljšanje kakovosti Drave, ki je se nahaja v II. kakovostnem razredu. Manjši vodotoki so še zmeraj prekomerno obremenjeni s amonijem in fosfati, kar kaže na pritekanje odpadnih komunalnih voda iz neurejene komunalne infrastrukture. V sedimentih potokov so ugotovljene povečane vsebnosti težkih kovin (cink, kadmij, krom, nikelj). Kemijsko stanje potokov je, glede na predpisane vrednosti, slabo.

4.1.2. Kakovost zraka

Monitoring onesnaženosti zraka se po primerljivih metodah izvaja od leta 1988. V devetdesetih letih je bil sprejet paket podzakonskih predpisov na področju zraka. Ugotavljamo, da se je v tem obdobju kvaliteta zraka izboljšala.

Rezultati meritev kakovosti zraka v Mariboru v letih 2005 in 2006, ki so potekale v okviru mestne in državne merilne mreže, so pokazali, da je največji problem onesnaženost z dušikovimi oksidi, delci in ozonom.

Koncentracije dušikovega dioksida v Centru niso presegale mejne letne vrednosti, povprečje na Taboru pa je nad mejno, a pod dopustno letno vrednostjo. Glede na dolgoletni potek vrednosti lahko v Centru govorimo o trendu upadanja, na Taboru pa naraščanja, ki pa ni zelo očitno. Do leta 2010 moramo z ustreznimi in učinkovitimi ukrepi doseči mejno vrednost. Skupni dušikovi oksidi pa presegajo mejno letno vrednost za varstvo rastlin v naravnem okolju, ampak je opazen trend zniževanja koncentracij.

Koncentracija delcev PM10 v zraku je višja kot dovoljujejo predpisi. Meritve koncentracij delcev potekajo v okviru mestne merilne mreže na merilnem mestu Tabor od leta 1989. Meritve koncentracij delcev PM10 v državni merilni mreži pa potekajo od leta 2001, in sicer na merilnem mestu Center.

Najvišja izmerjena dnevna vrednost je bila nad mejno vrednostjo. Skupno število prekoračitev mejne vrednosti je bilo v vseh primerih več kot 100, kar je precej več od dovoljenih 35 v posameznem koledarskem letu. Do večine prekoračitev je prišlo v zimskem času.

Koncentracije delcev PM2,5 so prav tako nad ciljno vrednostjo, ki jo je predlagala Evropska komisija za leto 2015. Srednja letna vrednost benzo(a)pirena v delcih PM10 je tik pod ciljno vrednostjo.

Ciljna osemurna vrednost za ozon je bila večkrat presežena na Pohorju, kar velja za poletni čas, medtem ko do preseganja opozorilne vrednosti ni prišlo. Vsebnost ozona v zraku je v povprečju višja na Pohorju kot v Centru. Dosedanji trendi kažejo le na majhne spremembe letnih vrednostih. V letu 2006 so bile koncentracije ozona le nekoliko višje kot v letu 2005.

Čezmerna onesnaženost zraka z omenjenimi onesnaževali ni posebnost mariborskega območja. Tudi meritve na drugih merilnih mestih v Sloveniji, ki se nahajajo na lokacijah v mestih in drugod ob prometnih cestah, namreč kažejo podobne rezultate. Kot največja vira onesnaževanja lahko opredelimo promet in energetiko.

Povečane koncentracije dušikovih oksidov, delcev in benzena se pojavljajo predvsem ob najbolj prometnih cestah, prav tako so koncentracije prizemnega ozona posredno povezane z emisijami iz prometa.

4.1.3 Tla

Tla so ključnega pomena za življenje zaradi številnih okoljskih, ekonomskih, socialnih in kulturnih funkcij. Tla izvajajo bistvene ekološke funkcije, delujejo kot naravni filter za podtalnico ter predstavljajo temelj človekove dejavnosti. Urbana tla so v Sloveniji in MOM premalo raziskana, predvsem zaradi goste poseljenosti urbanega prostora in velike razdrobljenosti rabe tal, ki onemogoča sistematično vzorčenje in izvajanje monitoringov tal. Glede na rabo tal so v MOM določene namenske rabe površin, ki so predstavljene v preglednici 2 skupaj s površinami in deleži posameznih površin.

Preglednica 2: Namenska raba površin v MOM

Na območju MOM so zastopani različni tipi prsti: na zahodnem delu od Selniške dobrave do Mariborskega otoka so obrečne prsti ob reki Dravi, nastale so pretežno na fluvioglacilanih prodih, zato so prepustne in nekarbonatne. Na desnem bregu reke Drave v smeri proti Pohorju so ob vodotokih oglejene prsti, psevdogleji in distrične rjave prsti. Pohorje pokrivajo prav tako distrične rjave prsti, na bolj strmih delih pa talni tip ranker.

4.1.4 Biotska raznovrstnost

Ohranitev biodiverzitete - bogastva flore in favne ter kompleksnosti ekosistemov - je bistvenega pomena tudi za obstoj in razvoj človeštva. Na svetu naj bi bilo po ocenah strokovnjakov okoli 14 miljonov različnih živalskih in rastlinskih vrst. V Sloveniji smo doslej določili okrog 24.000 vrst živih bitij, natančna opredelitev števila za zdaj še ni mogoča. Številčne ocene vseh potencialnih vrst pri nas pa se gibljejo med 50.000 in 120.000. Slovenija je torej dokaj slabo raziskana. Izdelane so bile parcialne analize, celovitih podatkov pa žal nimamo.

Med najpomembnejšimi mehanizmi ohranjanja rastlinskih in živalskih vrst ter njihovih habitatov, je ustanavljanje zavarovanih območij narave. Varovana območja narave so glede na veljavne predpise razvrščena v območja Natura 2000, ekološko pomembna območja EPO, naravne vrednote, krajinski parki, regijski parki ter nacionalni parki. Za upravljanje varovanih območij narave je zadolžen ustanovitelj. Dejstvo je, da se posegom na zavarovanih območjih ne moremo izogniti.

Na območju Slovenije imamo 8.096 naravnih vrednot, od tega 3.598 državnega in 4.498 lokalnega pomena.

Na območju MOM je 77 naravnih vrednot, ki so bile zavarovane z občinskim odlokom že leta 1992. Od leta 2004 ima 28 od teh še dodatno tudi status naravne vrednote državnega pomena po Pravilniku o določitvi in varstvu naravnih vrednot V Sloveniji je vsega 40 krajinskih parkov, ki ležijo na območju več lokalnih skupnosti. Na območju MOM so od leta 1992 ustanovljeni trije krajinski parki: Mariborsko jezero, Drava in Kamenščak – Hrastovec, ki pa vsi ležijo na območju več lokalnih skupnosti.

V Sloveniji so 3 regijski parki (Kozjanski, Škocjanske jame, Notranjski in v ustanavljanju je Kamniško-Savinjske Alpe). Na območju MOM je že od leta 1986 predlagana ustanovitev regijskega parka Pohorje. Nosilec odgovornosti za ustanovitev je država v sodelovanju s šestnajstimi občinami celotnega obravnavanega območja.

Ekološko pomembna območja (EPO) so tista območja narave, ki so posebej pomembna za ohranjanje biotske raznovrstnosti.

Na območju MOM so:

EPO Pohorje (ID –41200), EPO Kobansko (ID – 41400), EPO Zgornja Drava (ID – 44300), EPO Drava – spodnja (ID -41500), EPO Razvanje (ID – 46100), EPO Dravsko polje (ID –42500), EPO Hrastovec (ID – 43600), EPO Pesniška dolina (ID - 45600).

Posebna varstvena območja ali območja Natura 2000 so tista ekološko pomembna območja, ki so na ozemlju EU pomembna za ohranitev ali doseganje ugodnega stanja habitatnih tipov in habitatov vrst. Na območju MOM so določena 4 posebna varstvena območja:

Območja Nature 2000 obsegajo v mestni občini Maribor 1.327 ha oz. 9% območja občine.

4.1.5. Gozdovi

Površina MOM znaša 147 km2 (14.700 ha). Gozdov in poraščenih površin je 5.645 ha in od tega in od tega 981 ha gozdov (6,6%), ki so po odloku iz leta 1983 opredeljeni kot gozdovi s posebnim namenom. (468 ha gozdov v zasebni lasti ter 513 ha gozdov v državni lasti). Gre za gozdne površine na območju Stražuna, Tezenskega gozda, Piramide, Kalvarije, Limbuške Dobrave, v Kamnici, Pekre-Radvanje, Betnavski gozd, v Dupleku in ob reki Dravi. Nekatera od teh območij so hkrati opredeljena tudi v celoti ali delno kot krajinski parki (krajinski park Drava, krajinski park Mariborsko jezero) ali naravni spomeniki (Stražun, Mariborski otok, Betnava – park ob dvorcu, Mestni park - širše območje). Po letu 2004 so nekatera od teh območij ali deli območij na podlagi Uredbe o posebnih varstvenih območjih – območjih Natura 2000 dobili še dodatno nov status in sicer kot območja NATURA 2000.

V skladu z Zakonom o gozdovih, se lahko gozdovi, v katerih je izjemno poudarjena zaščitna, rekreacijska, turistična, poučna, obrambna ali estetska funkcija, z odlokom razglasijo kot gozdovi s posebnim namenom. S tem predpisom se določi tudi režim gospodarjenja, izvajalec tega režima in zavezanec za zagotovitev sredstev za stroške, ki nastajajo zaradi posebnega režima gospodarjenja ali posebnega režima ureditve in opreme gozda. Na področju gospodarjenja z mestnimi gozdovi ugotavljamo, da se stanje v zadnjih letih ni bistveno spremenilo. Glede na lastniško strukturo, saj je skoraj 50% gozdov, ki so opredeljeni kot gozdovi s posebnim namenom, v zasebni lasti, bi bilo potrebno sprejeti nov občinski akt o zavarovanju ter ustrezno opredeliti režim gospodarjenja. Predvsem pa je v tem primeru potrebno, zaradi omogočanja izvajanja gospodarjenja po posebnem režimu, zagotoviti ustrezna finančna sredstva za potrebe odškodnin ali odkupov zemljišč v zasebni lasti. V pripravi je nov odlok o mestnih gozdovih, za katerega so strokovne podlage pripravili pri Zavodu za gozdove ter Pravilnik o odškodninah in odkupih gozdov s posebnim namenom.

4.1.6. Podnebne spremembe

Podnebne spremembe so globalne spremembe, katerih posledice se kažejo tudi na lokalnem nivoju. Podatki o povišanju temperatur zraka, znižanju količin padavin, daljšanju rastne dobe, krajšanju števila dni s snežno odejo in nižanju nivojev podtalnice, so dejstvo tudi v našem lokalnem okolju. Strokovnjaki napovedujejo, da se bodo temperature ozračja še poviševale, količine padavin pa se bodo v našem geografskem območju še zniževale.

Slovenija se je s podpisom Kjotskega protokola zavezala k zniževanju emisij topologrednih plinov. Za uresničevanje teh obveznosti je potrebno izvajati ukrepe na področju varčevanja z energijo, učinkovite rabe energije, rabe obnovljivih virov energije in trajnostne mobilnosti. Hkrati je potrebno začeti prilagajati dejavnosti, kot so kmetijstvo, gozdarstvo, turizem, vodo oskrba in ohranjanje biotske raznovrstnosti, posledicam podnebnih sprememb. Predvsem je pomembno informiranje in osveščanje javnosti o posledicah podnebnih sprememb, prilagajanju dejavnosti in o ukrepih za zmanjšanje podnebnih sprememb, saj lahko vsak posameznik prispeva k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov.

Na območju MOM deluje od leta 1961 glavna meteorološka postaja Maribor-Tabor, katere podatke smo uporabili tudi v naš namen.

Povprečna temperatura zraka v Mariboru je v obdobju 1961-2006 znašala 10,0°C. Temperature zraka so se v omenjenem obdobju višale v povprečju za 0,04°C na leto oziroma za slabe pol stopinje °C v desetletju. Najvišje pozitivne trende je mogoče zaznati v mesecu avgustu (trend 0,66°C na 10 let), juliju (trend 0,62°C na 10 let) in januarju (0,59°C na 10 let), medtem ko so v prehodnih obdobjih (pomlad, jesen) trendi praviloma manj izraziti.

Podnebne spremembe se kažejo tudi kot zniževanje povprečne višine padavin, značilne za naše geografsko območje. Povprečna višina padavin v Mariboru v obdobju 1961-2006 je znašala 1.026,6 mm.

Višina padavin se na območju občine Maribor znižuje s trendom -2,1 mm na leto (oziroma -21 mm na 10 let). Najvišje stopnje znižanja višine padavin so zabeležene v juniju (-8,1 mm na 10 let) in novembru (-8,0 mm na 10 let).

4.2 Pritiski

Pritiske sestavljajo neposredne antropogene obremenitve in vplivi na okolje (npr. izpusti onesnaževal ali raba naravnih virov).

4.2.1 Raba naravnih virov

Naravni viri so bistveni za delovanje gospodarstva (kot surovine ali kot odtoki za absorbcijo emisij). Način uporabe obnovljivih in neobnovljivih virov ter hitrost izkoriščanja obnovljivih virov energije zmanjšuje možnost do obnavljanja virov in okoljskih storitev, na katerih temeljita rast gospodarstva in blaginja človeštva. Podatkov o rabi obnovljivih in neobnovljivih virov na območju MOM ni in jih je potrebno z nadaljnjimi študijami pridobiti.

Glede na ranljivost slovenskega ozemlja potrebujemo učinkovite pristope za varovanje in obnovo naravnih virov. Ekoremediacije (ERM) so naravni in sonaravni sistemi in procesi za varovanje in obnovo okolja ter narave. Prepoznane so kot perspektivni trajnostni pristop v prid obnove degradiranega okolja in zaščite okoljskih sestavin. V praksi se že uporabljajo ERM kot rastlinske čistilne naprave, sonaravna sanacija deponij, obrežni vegetacijski pasovi – blažilna območja, stranski rokavi, umetna močvirja, protihrupne in /ali protiprašne bariere, fitoremediacije onesnaženih sedimentov, čiščenje prsti, čiščenje pitne vode, terciarno čiščenje ter čiščenje nevarnih odpadnih voda. Osnovni namen ERM je zmanjšati učinek nezaželenih vplivov (npr. disperzno in točkovno onesnaževanje) kmetijstva na okolje in ljudem prikazati velike možnosti uporabe ERM pri zaščiti vodotokov in podtalnice ter pri doseganju racionalnega gospodarjenja z vodo. Zaradi pokrajinske pestrosti so ERM pomembna metoda.

4.2.2. Odpadki

Področje gospodarjenja z odpadki je tudi na nivoju Slovenije vsebinsko in finančno eno izmed najtežje obvladljivih področij.Na tem področju beležimo v zadnjem obdobju izredno intenzivnosprejemanje novih zakonskih in podzakonskih predpisov, ki sozelo zaostrili pogoje izvedbe celovitih projektov gospodarjenja zodpadki in sicer od predpisov glede zbiranja ločenih frakcij, odpadneembalaže, vzpostavitvijo infrastrukture za ločeno zbiranjeodpadkov na izvoru, izgradnjo infrastrukture za ravnanje z ločenozbranimi frakcijami, infrastrukturo za obdelavo ostanka odpadkovin sicer za masno in energetsko izrabo le-tega ter infrastrukturo zaodlaganje ostankov odpadkov. V Sloveniji kakor tudi v Mariborubeležimo izredno izrazit NIMBY sindrom, kar pomeni izrednetežave pri pridobitvi novih lokacij za umestitev okoljsko komunalnihprojektov v prostor pri lokalnem prebivalstvu. V letu 2005smo dosegli nivo 50 % ločeno zbranih frakcij na izvoru in sicerna zbiralnicah ločenih frakcij, zbirnih centrih, zbiranju kosovnihodpadkov in premični zbiralnici nevarnih odpadkov. MOM je izvedla in osveščanje javnosti glede pomena ločevanja odpadkovna izvoru«, v okviru katerega je družba SLOPAK zagotavljalasofinanciranje projekta v deležu 51 %. Ločevanje odpadkov naizvoru in s tem zmanjševanje količin ostankov odpadkov, ki jih jepotrebno predelati in odložiti na odlagališču, ima dolgoročno pozitivenekonomski vidik. Glede na zahteve po obdelavi ostankovodpadkov, postaja ravnanje z ostankom odpadkov vedno dražje, zločeno zbranimi frakcijami pa je možno tudi tržiti. Infrastrukturaza ločeno zbiranje odpadkov na izvoru je vzpostavljena, potrebnaje še nadgradnja. Izgradnja objektov za kompostiranje in mehansko biološko obdelavo odpadkov se je pričela. Ostanek odpadkov se odlaga na lokaciji v Dogošah, del odpadkov pa se odvaža na odlagališči v Celje in Novo mesto. Aktivnosti za sanacijo odlagališča nenevarnih odpadkov na Pobrežju in odlagališča nevarnih odpadkov Metava se nadaljujejo.

4.2.3 Hrup

Osnovni namen urejanja hrupa na občinski ravni je določitev občutljivosti prostora za obremenitev s hrupom, nadzor nad dejansko obremenitvijo prebivalcev in območij s hrupom, določitev s hrupom potencialno in dejansko preobremenjenih območij ter zaščita ali ustvarjanje novih mirnih območij ter na tej osnovi enakopravno vključevanje in upoštevanja varstva pred hrupom v prostorsko načrtovanje, priprava in izvedba operativnih programov varstva pred hrupom na preobremenjenih območjih in spremljanje njihove izvedbe ter zagotavljanje dostopa javnostim do vseh informacij v zvezi s hrupom in njihovo vključevanje v sprejemanje odločitev na tem področju.

MOM mora, v skladu z Uredbo o ocenjevanju in urejanju hrupa, do 30 junija 2012 izdelati strateško karto hrupa in o njej poročati Ministrstvu, le-to pa Evropski komisiji, in najkasneje do 18. julija 2013 sprejeti operativni program varstva pred hrupom ter nato zagotoviti in nadzorovati njegovo izvajanje.

Osnovni cilji varstva pred hrupom so tako:

• vzpostavitev natančne evidence o dejanski obremenitvi s hrupom,

• omejevanje pojavljanja novih virov hrupa in posledično novih konfliktov ter

• zmanjšanje emisije obstoječih virov in s tem postopno odpravljanje preobremenjenih območij.

4.2.4. Svetlobno onesnaženje

Obremenitev okolja s svetlobo je tesno povezana z urbanizacijo okolja. Odvisna je predvsem od poseljenosti in razvitosti okolja, razen tega pa še od kulturnih, socialnih in ekonomskih razmer v okolju. Povečevanje obremenitve okolja s svetlobo narašča s številom prebivalcev določenega področja, vendar ne premo sorazmerno in je v veliki meri odvisno od ukrepov, s katerimi lahko emisije svetlobe omejimo, ne moremo jih pa preprečiti.

V Evropi je večina držav gosteje poseljenih in bolj razvitih od Slovenije, tako da tudi povprečno bolj obremenjujejo okolje s svetlobo, kar je razvidno iz nočnih satelitskih posnetkov Evrope. V Mariboru je 13.202 obcestnih svetilk javne razsvetljave, od tega je 90% nezasenčenih oz. ni v skladu z uredbo. Razporejenost kot parameter ni znan. Število sijalk je 14740 od tega: 5030 visokotlačnih natrijevih sijalk, 9.135 visokotlačnih živosrebrnih sijalk, cca.500 je fluo žarnic, cca. 75 metalhalogenidnih. Skupna dejanska moč javne razsvetljave je 2,5MW. Posamezne moči sijalk za VTNa(natrijve) so 70, 150, 250, 400W in za VTF(živosrebrne) so 80, 125, 250, 400W, za fluo žarnice 36, 65W, za metalhagenidne pa 150, 400, 500, 1000W. Sistem regulacije je različen kar je odvisno od starejše in mlajše razsvetljave pri kandelaberskih izvedbah. Starejše regulacije so v smislu ugašanja vsake druge svetilke med 11zvečer in 5h zjutraj, novejše regulacije delujejo na podlagi redukcije toka oz. svetilnosti v že omenjenem časovnem obdobju. Izvedba razsvetljave na lesenih drogovih nima regulacij temveč je svetilka nameščena na vsaki drugi drog.

Delež svetilk, ki ne sevajo nad vodoravnico je majhen, največ 10%. Osvetlitev kulturnih in sakralnih spomenikov je izvedena v glavnem s talnimi svetilkami oz. z reflektorji od spodaj navzgor z nepoznano vrednostjo osvetljenosti in odstotkom razpršitve svetlobnega toka. Podobno stanje je pri osvetlitvi objektov. Letna poraba javne razsvetljave znaša cca. 10.000.000 kWh. Pri številu prebivalcev 115.000 pomeni porabo 87kWh/prebivalca, oziroma skoraj 2x preveč glede na Uredbo.

4.2.5. Kemijska varnost

Kemijska varnost postaja vedno pomembnejše področje, kjer zakonodaja tako v EU kot v Sloveniji ni dovolj natančno opredeljena. Kemikalije so družbi prinesle veliko koristi, vendar pa študije tudi kažejo, da so te koristi povezane z naraščanjem bolezni kot so rak, alergije in različne motnje v delovanju žlez z notranjim izločanjem in reproduktivnim sistemom.

Prvega junija 2007 je začela veljati direktiva o registraciji in evidentiranju kemikalij REACH (Registration, Evaluation and Authorisation of Chemicals), register vodi agencija za kemikalije, ki ima sedež v helsinkih. Njen namen je zapolniti vrzeli, ki jih imamo v našem poznavanju tveganj uporabe kemikalij, prenesti dokazno breme na proizvajalce, ki bi morali tako dokazati, da so kemikalije varne za uporabo, omogočiti ustrezen nadzor ali celo prepovedati nekatere najbolj nevarne kemikalije.

V dosedanjih poročilih o stanju okolja mestne občine Maribor kot pri pregledu vrednotenja rezultatov izvajanja Lokalne agende 21 za obdobje 2002-2005 se problematika kemijske varnosti ne obravnava v posebnem poglavju, temveč je področje kemijske varnosti posredno vključeno v različne tematske sklope varstva okolja kot na primer pri vrednotenju rezultatov nevarnih odpadkov, kloriranja pitne vode, uporabe različnih strupenih fitofarmacevtskih sredstev na področju kmetijstva, IPPC direktive v industriji, prometa nevarnih snovi, zdravja in okolja.

Območje MOM leži pretežno na prepustnih fluvioglacialnih prodih in peskih, vznožje Mariborskih goric je iz laporja in peščenjakov, kar daje osnovo za razvoj plitvih prsti. Po prepustnosti prsti spada območje Maribora med ranljive, kar je potrebno upoštevati tudi pri ravnanju s kemikalijami. Na severnem delu mestu je Vrbanski plato, nahajališče podtalne vode, kjer pa so v zadnjem času veliki pritiski na neposredno okolico tega območja, kar predstavlja obremenitev za okolje.

Industrija je v Mariboru bila v osemdestih letih še vodilna gospodarska panoga, danes pa je večinoma prestrukturirana. Obstoječa industrija se je prilagodila okoljskim standardom in ne predstavlja onesnaževalca v regiji.

Proučevanje škodljivih vplivov kemikalij na zdravje občutljivih skupin prebivalcev v MOM še ne poteka sistematično. Izvedene so posamezne študije, vendar ne za prebivalstvo MOM. Predlogi ukrepov na območju MOM še niso izdelani. V MOM poteka osveščanje in izobraževanje strokovnih in zainteresiranih prebivalcev ter nevladnih organizacij v okviru različnih projektov (Ekošola, Ecoprofit, predstavitve publikacij »Poročila o stanju okolja na območju MOM«). V bodoče bo potrebno vključiti tudi izobraževanje s področja kemikalij in kemijske varnosti.

4.2.6 Naravna tveganja

Poplave

Na območju MOM se območje potencialnih poplav nahaja ob reki Dravi dolvodno od Melja do Dogoš. Poplave lahko nastopijo v obdobju z močnim deževjem in v času z zmanjšano evapotranspiracijo, predvsem v jesenskem času. Upoštevajoč podnebne spremembe in dejstvo, da se bodo v zimskem času pojavljale ne le kot sneg pač pa tudi kot dež, se obdobje poplav lahko začne pojavljati tudi v zimskem času.

Potresi

Vzhodna Slovenija leži v Štajersko-goriškem seizmogenem območju, ki je potresno manj aktivno, zato je potresna ogroženost manjša. Kljub temu pa je protipotresna gradnja in načrtovanje varstva pred potresi nujna že v fazi projektiranja objektov.

Zemeljski plazovi

Zemeljski plazovi se pojavljajo na strmih pobočjih, dodatno lahko plazove pospeši smer geoloških plasti (konkordantna pobočja, pri katerih geološke plasti ležijo v smeri padca pobočja) in raba tal na pobočjih (gola tla so bolj nagnjena k plazenju kot z drevesi porasla tla). Na območju Mestne občine Maribor se potencialna erozijska območja pojavljajo predvsem na pobočjih Kozjaka, Pohorja in Slovenskih goric, kjer nakloni presegajo 30°.

Močni vetrovi

Na območju Mestne občine Maribor se najmočnejši vetrovi pojavljajo v spomladanskih mesecih in ob poletnih neurjih, prav tako tudi ob izrazitih prehodih front. Sicer najpogostejši jugozahodnik je v Mariboru zaradi orografske pregrade Pohorja modificiran v jugovzhodnik. Pohorje na ta način nekoliko omili sicer močnejše vetrove. Na območju občine se pojavlja tudi lokalna cirkulacija v smeri Dravske doline, ki pa hitrsoti vetrov zaradi venturijevega efekta še ojača. V preteklosti so z drevoredi ob nekaterih tedanjih vpadnicah v mesto (Radvanjska, Betnavska, Engelsova itd.) umetno slabili hitrosti vetrov.

Toča

Pojav toče je povezan s stanjem labilne atmosfere in se pojavlja predvsem v topli polovici leta. Takrat ne dela le škode na objektih, pač pa predvsem na kulturnih rastlinah. Toča se v Mariboru pojavlja predvsem v poletnih mesecih v povprečju 1,5 krat na leto, najpogosteje pa med junijem in avgustom. Pogosta je v stanju labilne atmosfere ob nevihtah, lahko tudi ob prehodu hladne fronte.

Nevihta

Pojav nevihte je v meteorologiji definiran kot pojav bliska in groma. V Mariboru se nevihte pojavljajo med majem in avgustom, ko so povezane s pojavom močnega vetra in točo.

Pozeba

Pojav pozebe je vezan na škodljiv pojav nizkih temperatur, ki prizadenejo vitalne dele rastlin. Najusodnješe so pomladanske pozebe, ki nastopijo ob prodorih mrzlega zraka v času fenofaz brstenja in cvetenja.

Suša

Pojav suše lahko definiramo večplastno: kot odstopanje višine padavin od običajne vrednosti, kot obdobje z negativno vodno bilanco, ali kot obdobje, ko rastline nimajo na razpolago dovolj vlage, pri čemer upoštevamo tudi geološko podlago. Suša je tudi kazalec sprememb v podnebju, na kar opozarjajo vedno daljše suše, ki negativno vplivajo na stanje podzemne vode in na kmetijsko pridelavo. Zato je potrebno razmišljati o hitrih prilagoditvah temu pojavu.

Preglednica 3: Ocenjena škoda po vzroku elementarne nesreč, informativni preračuni v evre na območju Podravske regije, letno (Vir: Statistični urad RS)

4.3. Gonilne sile

Gonilne sile so socialno-ekonomski dejavniki in dejavnosti, ki povzročajo povečanje ali omejevanje pritiskov na okolje (npr. obseg gospodarskih, prometnih ali turističnih dejavnosti).

4.3.1. Industrija

Integralna (okoljska) politika do proizvodov predstavlja mehanizme, s katerimi se bo čimbolj zmanjšalo okoljske vplive proizvodov v njihovem celotnem življenjskem krogu, to je od pridobivanja rudnin in surovin za materiale do proizvodnje, prodaje, uporabe in ravnanja z odpadki, ki nastanejo zaradi teh proizvodov, do končnega odlaganja.

Področni slovenski predpisi so usklajeni s smernicami EU. Gospodarski subjekti, zavezanci za izvajanje obvez po IPPC direktivi so bili s strani pristojnega ministrstva in Gospodarske zbornice Slovenije periodično seznanjeni s strogimi obvezami, ki jih bodo morali izvesti. Po Direktivi IPPC in sedaj že po naših nacionalnih predpisih (ZVO in Uredba o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega) je uveden administrativni ukrep – okoljevarstveno dovoljenje kot orodje za uveljavitev celovitega pristopa varovanja okolja. Vsa podjetja – zavezanci po Direktivi IPPC v državah članicah Evropske unije - morajo dokazati, da poslujejo oziroma da so sposobna poslovati v okviru mejnih vrednosti, ki jih narekujejo preverjene najboljše razpoložljive tehnike. Vsi dokumenti o razpoložljivih tehnikah so javno dostopni na spletnem naslovu IPPC biroja v Sevilli.

Zavezanci za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja po Direktivi IPPC so le upravljalci (lastniki) naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega. V MOM je MOP med zavezance po IPPC direktivi uvrstilo 5 podjetij in sicer MLM, Cimos, Palfinger, Swaty in Snaga.

Direktiva, ki opredeljuje sistem upravljanja in pregledovanja okolja, predvideva postopno realizacijo sistema EMAS (Environmental Mangement and Audit Scheme), ki pa je opredeljen kot prostovoljni sistem ukrepanja. Udeležba slovenskih podjetij pri uvajanju sistema EMAS in uvrščanje v register podjetij, ki poslujejo po pogojih EMAS je v Sloveniji možna, osnova pa je, da podjetje že obvladuje sistem ravnanja z okoljem po standardu ISO 14001.

Preglednica 4: IPPC zavezanci v MOM

4.3.2. Energetika

Slovenija je na področju klasičnih energetskih virov zelo deficitarna. Energetika je izredno pomembna dejavnost in ravno uporaba okoljsko neprimernih energentov in neučinkovita raba energije lahko povzročata velike negativne vplive na okolje. Pomembno je spodbujati uporabo obnovljivih virov energije in učinkovito rabo le te na vseh nivojih. Pri tem je ključnega pomena tudi informiranje in osveščanje na vseh nivojih.

Razpoložljivi podatki so za leto 2002: oskrba mesta Maribor z energijo je potekala brez večjih težav. Energetska odvisnost še naprej ostaja blizu 100 %. Za ponudbo končne energije po Energetski bilanci Mestne občine Maribor za leto 2002 je bilo potrebno 9,7 PJ, kar je 2,1 % manj primarne energije kot v predhodnem letu. Proizvodnja primarne energije je znašala 0,9 PJ (12,1 % manj kot v predhodnem letu), kar predstavlja 9,0% potrebne primarne energije. V strukturi rabe končne energije v letu 2002 zavzemajo največji delež tekoča goriva (58,1%), sledijo plinasta goriva (18,5%), električna energija (17,7%), daljinska toplota (3,0%) in trdna goriva (2,7%).

4.3.3 Kmetijstvo

S kmetijstvom kot primarno tržno gospodarsko dejavnostjo se na območju MOM ukvarja vse manj kmečkih gospodarstev (KMG) in tako se na eni strani srečujemo z opuščanjem kmetijske pridelave in tudi zaraščanjem kmetijskih obdelovalnih površin, na drugi pa z intenzifikacijo tržno usmerjenih KMG. Delež kmetij in kmetijskih obdelovalnih površin vključenih v kontrolirano ekološko kmetijstvo je na območju MOM skromen (na širšem območju v regiji je stanje sicer boljše). Izhodiščni podatki o stanju kmetijstva v MOM kažejo več negativnih dejstev (majhne kmetije, visoka povprečna starost in nizka izobrazba), ki so lahko ovira za doseganje ciljev na področju izboljšanje okolja.

 Natančnih podatkov o porabi fitofarmacevtskih sredstev, mineralnih  gnojil in naravnih gnojil ni na razpolago, zato je potrebno pripraviti ustrezne naloge za pridobitev le teh.

Splošni podatki spremljanja kakovosti podtalnice in pitne vode v MOM so sicer v zadnjem desetletju kazali pozitivne trende in izboljšanje, prav v zadnjem obdobju pa so bile ponovno povečane vrednosti nitratov in nekaterih pesticidov oz. njihovih razgradnih produktov ter tudi število aktivnih snovi FFS, ki so bile najdene v podzemni vodi, se je povečalo.

Na dolgoročni razvoj kmetijstva MOM bodo najverjetneje vplivale tudi podnebne spremembe, ki so skoraj zagotovo posledica človekovih aktivnosti v okolju – zlasti izpustov toplogrednih plinov kamor prispeva tudi kmetijstvo samo (uvedba ekološkega kmetijstva zmanjša izpuste CO2 za najmanj 40%!). Prilagoditev kmetijstva spremembam in izdelava scenarijev prilagoditve v MOM bi morala biti ena izmed nalog v prihodnje.

4.3.4 Turizem

Turizem je najbolj izrazit družbeno-ekonomski pojav konca 2. in začetka 3. tisočletja z napovedano strmo rastjo. Tudi Slovenija in Maribor z okolico sledita trendom, zato pričakujemo v prihodnosti znatna vlaganja in širitev tega gospodarskega sektorja.

V Mariboru je turistično obiskano Mariborsko Pohorje, termalna kopališča Fontana in Habakuk, vinska klet ter Lent. Pripravlja se nadgradnja turistične strategije MOM s poudarkom na načelih trajnostnega in odgovornega razvoja turizma.

Razvoj turizma prinaša na področju gospodarstva pozitivne posledice (nastajanje delovnih mest, boljša oskrba destinacije s dejavpotrošnim blagom) in nekaj negativnih (zviševanje cen: od blaga in storitev do nepremičnin). Negativni vplivi so dobro obvladljivi, če je destinacija na prihod turistov ustrezno pripravljena – s trajnostno naravnano strategijo razvoja turizma, ki temelji na odgovorno zastavljenem prostorskem načrtu, na coniranju mesta (na hrupne, mirne, kulturne, visokošolske ipd. predele) in ki upošteva tudi strateške dokumente za razvoj kulture ter športa in rekreacije v destinaciji.

Za Maribor in okolico prihajajo v poštev: a) ponudba za največjo skupino povpraševalcev prihodnosti – osebe, starejše od 60 let. Veliko bo tudi iskalcev luksuznih potovanj, povpraševanje bo naraslo prav tako po ponudbi za srečanja in spoznavanja samskih ljudi – povezati bi jih kazalo s ponudbo pustolovskih potovanj in/ali z ezoteriko. Pomembna bo še ponudba ekoturizma in kulturnih potovanj. Mlajši obiskovalci bodo iskali ponudbo tematskih parkov (vodnih, zabaviščnih, fantazijsko-virtualnih, ki so lahko oblikovani tudi didaktično (potovanje skozi vulkan, po človeškem telesu, na Luno ipd.). Predviden je zabaviščni park pri Hajdini – priporočljiva je vključitev te ponudbe v turistične programe Maribora in okolice.

4.3.5. Gradnja

Prizadevanja za izboljšanje energetske učinkovitosti gradnje imajo v državah Evrope že dolgoletno tradicijo, saj jih podpira državna, regionalna in lokalna politika. Energetsko varčni projekti povezujejo urbanistično-arhitekturno-oblikovni vidik (izbor rešitve, arhitekturnega jezika itd.), z okoljskim (ekološka optimizacija, inovativne tehnologije, uporaba obnovljivih energetskih virov itd.). Temeljijo na zmanjšanju porabe energije in s tem povezanimi stroški obratovanja zgradbe, povečani uporabi okolju prijaznih materialov in obnovljivih virov ter ekonomsko ugodnih inovativnih ukrepih načrtovanja, gradnje in uporabe objektov, s čemer je v celotni življenjski dobi stavb možno zmanjšati stroške tudi do 22%.

Gradnja objektov v Sloveniji predstavlja 52,2% ali dobro polovico gradbenih del, od katerih jih je približno tri četrtine namenjeno novim objektom in le desetina prenovam, rekonstrukcijam in vzdrževalnim delom starejših stavb, ki s ca 70% deležem predstavljajo glavnino energetskih izgub. Žal še nimamo namensko zbranih podatkov, niti opredeljenih merljivih kazalnikov. Priporočila ministra za pripravo OPVO (2006) za namen predlagajo kazalnike stanovanjskega fonda v lokalni skupnosti. V skladu s tem povzemamo informativno oceno stanja stanovanjskih stavb, povzeto po tabelah SURS. Podatki o starosti stanovanjskih stavb govorijo, da je v Mestni občini Maribor do l. 1971 kar 62% objektov, starejših od 30 let (cca 10.000 stanovanjskih objektov), kar je starostna mera za prenovo, med katerimi predstavljajo največji problem večnadstropne stavbe, zgrajene v 40-ih, 50-ih in 60-ih letih v času t.i. družbene gradnje, ki so bile praviloma privatizirani po l. 1990. V Mestni občini Maribor je tako 67% stanovanj ali ca 42.000 stanovanj v zasebni lasti, kar se ocenjuje kot pozitivno v smislu motivacije lastnikov za ohranjanje in povečanje vrednosti nepremičnin. Stanovanja v lasti javnega sektorja (4.816 stanovanj) pa predstavljajo potencial za organizirane inovativne pristope celostne prenove s poudarkom na izboljšanju energetske učinkovitosti. Podatki govorijo tako po eni strani o potrebnem ozaveščanju lastnikov, uporabnikov in investitorjev o možnih pristopih in ukrepih ter po drugi strani o potrebnih finančnih spodbudah za kvalitetne, energetsko varčne novogradnje in prenove, ki predstavljajo obenem veliko priložnost za nadaljnjo rast gradbene industrije in z njo povezanimi gospodarskimi panogami.

4.3.6. Promet

Dobra organiziranost prometa je ključnega pomena za lokalno skupnost, predvsem zaradi manjših obremenitev okolja, pa tudi velikih časovnih prihrankov prebivalcev mesta. V ta namen je ključno spodbujati vse trajnostne oblike prometa, kot so: javni prevoz, kolesarjenje, pešačenje in dodatno izredno pomembno je informiranje in osveščanje v zvezi s postopnim uvajanjem trajnostnih oblik prometa.

Promet z motornimi vozili postaja vse pomembnejši, ponekod tudi glavni onesnaževalec okolja in vzrok za degradacijo bivalnega prostora v mestih. Ker je promet zelo tesno prepleten z mnogimi pomembnimi dejavnostmi (gospodarstvo, turizem, urbanizem), ga ne moremo obravnavati izolirano - potrebna je sistemska analiza medsebojnih vplivov.

Trenutno za Mestno občino Maribor niso na razpolago ustrezni podatki o prometu, zato je lahko opis stanja le površen. Ker kot enega glavnih ciljev predlagamo prav sistematično zbiranje podatkov o prometu, ki ga MOM že nekaj časa načrtuje. Dejstvo je, da je motorni promet v Mariboru, kljub gradnji (ali pa dolgoročneje prav zaradi nje) novih in novih prometnic, vse gostejši, kar še posebej velja za mirujoči promet. V zadnjih letih je sicer opazno povečanje kolesarskega prometa, vendar je za prikaz dejanske strukture prometa potrebna podrobnejša prometna študija.

NPVO v Operativnem programu zmanjševanja emisij toplogrednih plinov bolj konkretno določa cilje, ki se nanašajo tudi na promet. Cilj zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za 8 % v obdobju 2008-2012 glede na leto 1986, med drugim vključuje:

4.4. Odzivi

Odzivi so odgovori družbe na okoljske probleme. To so lahko posebni ukrepi države (npr. takse na rabo naravnih virov), odločitve podjetij in posameznikov (npr. investicije podjetij v nadzor nad onesnaževanjem ali nakupi recikliranih dobrin v gospodinjstvih).

4.4.1 Prostorski, družbeni in gospodarski prostorski razvoj

Novodobni prostorski razvoj Maribora označujeta dva procesa: izgrajevanje kompaktnega mesta in zapolnjevanje nezazidanih zemljišč znotraj gradbene strukture in prostorski razvoj obmestja in obmestnih naselij. Po obdobju ekspanzivne rasti mesta je nastopila faza zapolnjevanja, prestrukturiranja in saniranja gradbene strukture, čemur lahko sledimo od konca 80-tih let dalje. Gradnja je usmerjena v vzpostavljanje večfunkcionalnih objektov, kjer sta združeni stanovanjska in (običajno) poslovna dejavnost. Večji del novih posegov je v območju meščanskega dela mesta. Drugo težišče prostorskega razvoja Maribora je v obmestju. Poleg stanovanjske gradnje v obmestnih naseljih, ki zavzema največji delež, odpade velik del novih površin na oskrbne in komunalne dejavnosti. Obmestje se širi na račun novih trgovskih središč, skladišč ter infrastrukturnih objektov in naprav. Intenzivna stanovanjska gradnja je dosegla naselja, ki so približno 10 do 15 km oddaljena od mesta, organizirana stanovanjska gradnja pa prevladuje v bližnjih obmestnih naseljih.

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (vir: Statistični urad Republike Slovenije, Ministrstvo za notranje zadeve – Centralni register prebivalstva, Ministrstvo za notranje zadeve – Direktorat za upravne notranje zadeve) je bilo 30. 06. 2006 v MOM 110.904 prebivalcev, od tega 53.453 moških in 57.451 žensk. 12.842 prebivalcev je bilo starih od 0 – 14. let, 77.936 prebivalcev je bilo starih od 15. – 64. let, 20.126 prebivalcev pa 65. let ali več. Vitalno statistični in zdravstveno statistični kazalci mariborske regije za leto 2003 (vir: Zdravstveno statistični letopis za mariborsko regijo 2003, ZZV Maribor, januar 2005).

4.4.2 Zdravje ljudi

Zdravo okolje je pomemben dejavnik, ki vpliva na zdravo življenje in dobro počutje prebivalcev v mestu, zato je varstvo okolja tesno povezano z varovanjem zdravja. Kvaliteta pitne vode, zraka, tal, gospodarjenje z odpadki, varstvo pred hrupom in varstvo zelenih površin odločujoče vplivajo na stabilnost mestnih ekosistemov in posledično na zdravje ljudi, zato je nujno povezovanje zdravstvenega in okoljskega sektorja ter usklajeno delovanje oziroma izvajanje ukrepov za izboljšanje okolja in posledično zdravja, tako na nacionalni kot na lokalni ravni, z namenom izboljšanja zdravja in bolj zdravega načina življenja v povezavi z izboljšavami okolja.

4.4.3 Kakovost urbanega življenja

Osnovni gradniki kakovostnega (so)bivanja človeka oz. družbe so: ugodno bivališče (lokacija, stanovanjski standard), ugodno in urejeno grajeno okolje v naselju, ugodne možnosti za prostorsko gibljivost oz. mobilnost, preskrbljenost s servisi, storitvami, javnimi službami ipd. (izobraževanje, zdravstvo, socialno skrbstvo, kultura, športna rekreacija...), stiki z naravo materialna preskrbljenost, socialni stiki, vključenost v družbo, možnosti za samoudejanjanje in soodločanje o javnih/skupnih zadevah (sosedstvo, prostori za socialne stike). Kakovost (so)bivanja je torej vsebinsko heterogena kategorija, a obenem celostna in notranje povezana.

Ti osnovni gradniki kakovosti sobivanja:

Zaradi izrazitega primanjkljaja smo predlagali izgradnjo medgeneracijskega središča v Mariboru, z lokacijo ob Pekrski gorci, z navezavo na obstoječi park generacij, ki ga je potrebno načrtno urediti in na predlagani novi zeleni koridor med Pekrsko gorco ter Kalvarijo.

Kultura oz. kakovost (so)bivanja ne more biti prepuščena kapitalu v navezi s prostorsko politiko (pojavi zlorabe pooblastil, za javnost nepregledni postopki...), pač pa naj bo produkt sodelovanja med stroko v multidisciplinarni zasedbi in politiko v partnerstvu z javnostjo, zlasti z organizirano civilno družbo, ki ob spoštovanju meril pravne države in etičnih kodeksov, torej tudi empatične, ne le ekonomske presoje, zakoliči obvezna izhodišča dopustnega, nad čemer mora bedeti pravna država.

5. VIZIJA OKOLJSKEGA RAZVOJA IN SODELOVANJE JAVNOSTI

5.1. Vizija

Maribor – občankam in občanom prijazno, sonaravno in razvojno usmerjeno mesto

Vizija mesta Maribor je postati prijazno mesto občankam in občanom, obiskovalcem in turistom. Mesto bo prepoznavno po upoštevanju trajnostnega razvoja. Celovit pristop okoljskega upravljanja bo mesto doseglo z povezovanjem občinske uprave z lokalno skupnostjo, s podjetji, z Univerzo, s strokovnimi in zainteresiranimi javnosti, nevladnimi organizacijami in posamezniki.

Verjamemo, da skupno načrtovanje razvoja mesta omogoča dovolj zgodaj identificirati probleme, zastaviti cilje, jih razvrščati po pomembnosti in izdelati programe za reševanje problemov. Maribor želi vzpostaviti proces postopnega izboljševanja stanja okolja in ohranjanja narave po načelih trajnostnega razvoja.

5.2. Vključevanje javnosti v fazi izdelave in izvajanja OPVO za MB

Dokument se izdela in rezultati izvajanja se vrednotijo po demokratični poti, kar zagotavlja večjo možnost uresničitve zastavljenih ciljev.

Izdelavo in usklajevanje dokumenta na nivoju mestne uprave in javnih služb koordinira projektna skupina (ProjS). V ProjS so predstavniki oddelkov, zavodov, služb in javnih podjetij MOM.

Zastopanje in usklajevanje interesov skupnosti na različnih točkah pri oblikovanju in izvajanju okoljske politike, je naloga posvetovalne skupine (PosS). V PosS so predstavniki zainteresiranih in strokovnih javnosti, nevladnih organizacij, gospodarstva in univerze, pristojnih odborov mestnega sveta, četrtnih oz. krajevnih skupnosti in predstavniki sosednjih občin. Naloga PosS je tudi pospeševanje širše razprave in vključevanje lokalnega prebivalstva na vseh stopnjah. PosS spremlja pripravo procesa OPVO in na pomembnih točkah vsebinsko vstopa vanjo (npr. pri oblikovanju vizije in ciljev, določanju prednostnih nalog in izboru strateških programov ukrepov). Po sprejemu OPVO na občinskem svetu pa je pomembna naloga PosS, da spremlja in vrednoti izvajanje progama.

Na tematske delavnice so bili vabljeni strokovna in zainteresirana javnost, mestni svetniki, predstavniki mestnih četrti in krajevnih skupnosti, nevladnih organizacij, trajnostne univerze, ravnatelji, Ekošole, Ekoprofit podjetja, inšpektorji, sredstva javnega obveščanja.

6. OKOLJSKI PROGRAM ZA MOM 2008 – 2013

Okoljski program je načrt razvoja MOM v obdobju 2008 –2013, pri čemer so poleg okoljskih vidikov upoštevani tudi gospodarski in socialni elementi razvoja mesta. S trajnostnim pristopom želimo doseči usklajen sonaravni razvoj, ki bo prinašal razvojne priložnosti mestu.

Iz finančne ocene okoljskega progama je razvidno, da so finančno za MOM najbolj zahtevni ukrepi za realizacijo projektov varne oskrbe z zdravo pitno vodo (92,6 mio €), sledijo projekti celovitega ravnanja z odpadki (51,6 mio €), ter trajnostni promet z 14,2 mio €. Po terminskih obdobjih odpade največ ocenjenih stroškov na leti 2012 in 2013. Skupna ocenjena vrednost okoljskega programa za obdobje 2008 do 2013 je 162 mio €, od tega je po ocenah možno pridobiti sredstva EU in drugih programov 52,5 mio €.

Preglednica 5: Finančna in terminska ocena stroškov po strateških ciljih

Finančno niso ovrednoteni naslednjo operativni cilji: sanacija odlagališč gudrona na Studencih in v Bohovi, postavitev tabel za VVO, zmanjševanje vpliva prometa s sanacijo obstoječe cestne in železniške infrastrukture ter okoljsko primerno umestitvijo nove prometne infrastrukture, vzpostavitev nadomestnega Bohovskega ponikovalnika ter upravljanje z njim - gramoznica Hoče, zmanjševati obremenitve hrupa na preobremenjenih območjih odkup zemljišč mestnih gozdov in naravnih vrednot lokalnega pomena ter odškodnine.

V nadaljevanju so predstavljeni posamezni ukrepi za dosego operativnih ciljev, ki so v skladu z okoljskimi cilji. Le ti so povzeti iz nabora okoljskih ciljev za Slovenijo in pri posameznih strateških ciljih so upoštevani predvsem tisti, ki jih želimo do leta 2013 doseči.

STRATEŠKI CILJ 1:

SISTEM CELOVITEGA RAVNANJA Z ODPADKI

Okoljski cilji:

Sistemski ukrepi :

Operativni cilji:

Operativni cilj 1.1.: Dograditev infrastrukture za celovito gospodarjenje z odpadki do leta 2011

STRATEŠKI CILJ 2:

SISTEM VARNE OSKRBE Z ZDRAVO PITNO VODO

Okoljski cilji:

Sistemski ukrepi:

Operativni cilji

STRATEŠKI CILJ 3:

VARSTVO ZRAKA, VARSTVO PRED HRUPOM IN PODNEBNE SPREMEMBE

Okoljski cilji:

STRATEŠKI CILJ 4:

TRAJNOSTNO USMERJEN RAZVOJ PROMETA

Okoljski cilji:

- okoljski cilji za doseganje ustreznih vrednosti kakovosti zraka

- okoljski cilji za dosego ustreznih vrednosti ravni hrupa

- izboljšanje kakovosti javnih površin (boljša prehodnost in večja pestrost ulic in trgov)

- izboljšanje varnosti pešcev in kolesarjev

- dvig kakovosti bivanja v mestu

STRATEŠKI CILJ 5:

OHRANJANJE NARAVNIH VREDNOT IN ZELENIH POVRŠIN

Okoljski cilji:

STRATEŠKI CILJ 6:

CELOVITO OKOLJSKO INFORMIRANJE IN OZAVEŠČANJE

Okoljski cilji:

- prepoznavanje problematike varstva okolja in ohranjanja narave

Sistemski ukrepi:

7. VREDNOTENJE IZVAJANJA OPVO ZA MB

Uresničevanje OPVO za MB se bo spremljalo z evalvacijo po štirih letih. Ugotoviti bo potrebno, kateri operativni cilji so doseženi in kateri ne in vzroke za odstopanja. Za spremljanje uresničevanja ciljev se bodo uporabljali t.i. kazalci ali indikatorji, s katerimi se bo merila uspešnost zastavljenih ciljev. Načrtovani cilji se bodo prilagajali stanju in trendom, saj je OPVO živ dokument. V nadaljevanju so podani samo najpomembnejši kazalci, ki pa se bodo do evalvacije še dopolni.

7.1 Kazalci za spremljanje doseganja ciljev OPVO za MB

7.1.1. Sistem celovitega ravnanja z odpadki

• Količina odpadkov na prebivalca

• Število prebivalcev, ki gravitirajo na eno zbiralnico ločenih frakcij

• Število frakcij, ki se ločeno zbirajo na izvoru v zbiralnicah ločenih frakcij in v zbirnih centrih

• Dostopnost do zbiralnic ločenih frakcij in zbirnih centrov

• Količine posameznih ločeno zbranih frakcij na prebivalca

• Delež ločeno zbranih frakcij glede na celotno količino odpadkov

• Delež snovne izrabe ločeno zbranih frakcij

• Delež masne izrabe ostanka odpadkov

• Delež energetske izrabe ostanka odpadkov

• Kakovost podtalnic v okolici odlagališč (periodično spremljanje)

• Število divjih odlagališč odpadkov na VVO (periodično spremljanje)

• Kakovost odpadnih izcednih vod

7.1.2. Sistem varne oskrbe z zdravo pitno vodo

• Delež prebivalcev priključenih na javno vodovodno omrežje

• Znižanje deleža izgub

• Število piezometrov in lizimetrov

• Kakovost površinskih vodotokov

• Kakovost podtalnice

• Izvajanje navedenih ukrepov

• Kakovost pitne vode

• Število ekoloških kmetovalcev

• Izvajanje navedenih ukrepov

7.1.3. Varstvo zraka, varstvo pred hrupom in podnebne spremembe

• Število objektov z neprimerno izolacijo

• Poraba električne energije na leto

• Izvajanje navedenih ukrepov

• Letna poraba energije v občinskih in javnih stavbah

• Poraba energije na enoto površine ali volumna

• Delež energije pridobljen iz obnovljivih virov energije

• Izvajanje navedenih ukrepov

• Ocenjeno število ljudi, ki so izpostavljeni vrednostim hrupa Ldvn, ki so višje od 55 dbA

• Število ljudi, ki so uporabili spletno aplikacijo

7.1.4. Trajnostno usmerjen razvoj prometa

• Povprečno dnevno število uporabnikov javnega potniškega prometa

• Povečanje dnevnega števila uporabnikov javnega potniškega prometa

• Povprečno dnevno število opravljenih poti s kolesom (prometna študija)

• Dolžina in povezanost kolesarskih povezav

• Povečanje dnevnega števila opravljenih poti s kolesi

• Število izposojenih mestnih koles na leto

• Število obiskovalcev na spletni strani za kolesarje, pešce in pohodnike

• Povprečno dnevno število opravljenih poti s pešačenjem (prometna študija)

• Urejenost in prehodnost poti za pešce (vključno s križišči)

• Velikost cone za pešce

• Povečanje dnevnega števila opravljenih poti s pešačenjem

• Število obiskovalcev na spletni strani za kolesarje, pešce in pohodnike

• Povprečno dnevno število opravljenih poti z avtomobili (prometna študija)

• Zmanjšanje dnevnega števila opravljenih poti z avtomobili

7.1.5. Ohranjanje naravnih vrednot in zelenih površin

• Število naravnih vrednot v MOM

• Delež zelenih površin v MOM

• Število označenih naravnih vrednot v MOM

• Število informacijskih točk v MOM

7.1.6. Celovito okoljsko informiranje in ozaveščanje

• Število dogodkov in publikacij z namenom informiranja in ozaveščanja javnosti

• Število ljudi, vključenih v aktivnosti nevladnih organizacij

• EMAS certifikat

7.2 Uporaba kazalcev za vrednotenje izvajanja OPVO za MB

Kazalci za doseganje okoljskih ciljev so prilagojeni obstoječim podatkom, zato smo jih uporabili manj, kot jih predvideva Priporočilo za pripravo OPVO (MOP, 2006). Pri posameznem strateškem cilju bomo uporabili kazalce tako, da bomo ugotovili realizacijo enega oz. več ukrepov ter na tej podlagi ovrednotili doseganje strateških ciljev.

8. ZAKLJUČEK

OPVO za MB je dokument za načrtovanje okoljskega razvoja mesta. V njem smo opredelili šest prioritetnih strateških ciljev, za katere menimo, da jih moramo prednostno doseči do leta 2013, to so vzpostavljen sistem celovitega ravnanja z odpadki, vzpostavljen sistem varne oskrbe z zdravo pitno vodo, varstvo zraka, varstvo pred hrupom in podnebne spremembe, trajnostno usmerjen razvoj prometa in ohranjanje naravnih vrednot in zelenih površin. Mnogi projekti že potekajo in jih z OPVO za MB samo nadaljujemo za doseganje okoljskih ciljev.

Za mnoge načrtovane ukrepe vemo, da ni na razpolago dovolj sredstev, zato predlagamo projektni pristop in povezavo s partnerji, kot na primer Univerzo v Mariboru in drugimi. Prav tako naj se bolj aktivno vključijo nevladne organizacije.

Okolje je največja prioriteta Maribora in ena izmed podlag za razvoj vseh drugih programov, zato naj se medsektorsko vgradi v vse aktivnosti, kar je tudi zahteva programov EU.

9. POVZETEK OBČINSKEGA PROGRAMA VARSTVA OKOLJA ZA MARIBOR

OPVO za MB je bil pripravljen na osnovi Priporočil ministrstva za okolje za prostor, ki predpisujejo priporočljive vsebine in obseg. Metodologijo za izdelavo OPVO je pripravilo Ministrstvo za okolje in prostor (marec 2007). Metodologija določa obvezne sestavine OPVO-jev ter izhodišča, na katerih morajo bili OPVOji izdelani.

V OPVO so upoštevani okoljski cilji, ki jih je predpisala država Slovenija. Okvir za okoljsko politiko v Sloveniji je opredeljen v »Resoluciji o nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012« s cilji splošnega izboljšanja stanja okolja in kakovosti življenja ter varstva naravnih virov. Načela in strateške usmeritve tega dokumenta so: priprava in sprejem nove in dosledno izvajanje obstoječe zakonodaje, trajnostna raba naravnih virov, vključevanje zahtev varstva okolja pri načrtovanju prostorskega razvoja, integracija oziroma upoštevanje okoljskih vsebin v sektorskih politikah, uvedba okoljskih tehnologij, spodbujanje trajnostne proizvodnje in potrošnje, ekonomska politika varstva okolja, dvig okoljske ozaveščenosti in dialog z vsemi zainteresiranimi ter sodelovanje javnosti in sanacija degradiranih območij. Med drugimi pomembnejšimi mednarodnimi dokumenti, ki od lokalnih skupnosti pričakujejo aktivno odzivanje na okoljske probleme oziroma pripravo okoljskih načrtov so Tematska strategija EU za urbano okolje iz leta 2006, Rio deklaracija o okolju in razvoju, potrjena s strani OZN v letu 1992, Johanesburg deklaracija - RIO + 10, potrjena s strani OZN v letu 2002, Aalborška listina, to je listina evropskih velemest in mest ki si prizadevajo za trajnostni uravnotežen razvoj (Aalborg, 1994, 2004) in Strategija EU za trajnostni razvoj iz leta 2006.

Vizija razvoja mesta Maribor je, da postane občanom in občankam prijazno, sonaravno usmerjeno mesto, kjer razvoj temelji na trajnostnih usmeritvah. V ta namen so v OPVO za MB opredeljeni naslednji strateški cilji: sistem celovitega ravnanja z odpadki, sistem varne oskrbe z zdravo pitno vodo, varstvo zraka, varstvo pred hrupom in podnebne spremembe, trajnostno usmerjen razvoj prometa, ohranjanje naravnih vrednot in zelenih površin ter celovito okoljsko informiranje in ozaveščanje. Strateški cilji so usmerjeni v doseganje okoljskih ciljev, za njihovo realizacijo pa smo določili sistemske in operativne cilje in jih tudi finančno ovrednotili. Žal zaradi pomanjkanja podatkov ni bilo mogoče finančno ovrednotiti vseh operativnih ciljev.

Iz finančne ocene okoljskega progama je razvidno, da so finančno za MOM najbolj zahtevni ukrepi za realizacijo projektov varne oskrbe z zdravo pitno vodo (92,6 mio €), sledijo projekti celovitega ravnanja z odpadki (51,1mio €), ter trajnostni promet z 14,2 mio €. Po ocenah je možno 77,3 % sredstev za okoljske programe pridobili iz EU programov. Po terminskih obdobjih odpade največ ocenjenih stroškov na leti 2012 in 2013. Skupna ocenjena vrednost okoljskega programa za obdobje 2008 do 2013 je 160,4 mio €, od tega je po ocenah možno pridobiti sredstva EU in drugih programov 52,5 mio€.

Številka: 35301-24/2006 1200 BČ                                                                       Župan

Datum: 31. marec 2008                                                                           Franc Kangler, s. r.