|
Na podlagi 64. člena
zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 14/95,
26/97, 70/97, 10/98 in 74/98) je Občinski svet občine Mislinja na 11.
seji dne 13. 12. 1999 sprejel spremembe in dopolnitve statuta Občine
Mislinja v prečiščenem besedilu, ki se glasi |
|
|
S T A T U T |
|
|
Občine Mislinja |
|
|
SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
Statut Občine Mislinja (v nadaljnjem besedilu: statut)
določa temeljna načela za organizacijo in delovanje občine, oblikovanje
in pristojnosti občinskih organov, organizacijo občinske uprave in
javnih služb, način sodelovanja občanov pri sprejemanju odločitev v
občini in druga vprašanja skupnega pomena Občine Mislinja. |
|
|
Če ta statut ne določa drugače, se za posamezna vprašanja
neposredno uporabljajo določbe ustave Republike Slovenije, zakonov in
drugih predpisov. |
|
|
2. člen |
|
|
Občina Mislinja je samoupravna lokalna skupnosti, ki jo je
ustanovil Državni zbor Republike Slovenije z zakonom o ustanovitvi občin
ter o določitvi njihovih območij (Uradni list RS, št. 60/94, 69/94 in
56/98). |
|
|
Območje Občine Mislinja obsega naselja Dovže, Gornji
Dolič, Kozjak, Mala Mislinja, Mislinja, Paka-del, Razborca, Srednji
Dolič, Šentilj pod Turjakom, Tolsti Vrh pri Mislinji in Završe.
|
|
|
Združitev Občine Mislinja z drugo občino, razdružitev v
več občin in spremembe območja občine se izvedejo pod pogoji in
postopku, ki ga določa zakon. |
|
|
3. člen |
|
|
Občina Mislinja je oseba javnega prava in posluje pod
imenom Občina Mislinja. |
|
|
Sedež Občine Mislinja je v Mislinji, Šolska cesta 34.
|
|
|
Občino predstavlja in zastopa župan. |
|
|
4. člen |
|
|
Občina Mislinja (v nadaljnjem besedilu: občina) ima
naslednje pečate: |
|
|
– pečat okrogle oblike premera 35 mm z napisom »OBČINA
MISLINJA«, ob zgornjem robu pečata, ob spodnjem robu je napis »OBČINSKI
SVET«, v sredini pečata je grb Občine Mislinja; |
|
|
– pečat okrogle oblike premera 35 mm z napisom »OBČINA
MISLINJA« ob zgornjem robu pečata, ob spodnjem robu je napis »ŽUPAN«, v
sredini pečata je grb Občine Mislinja; |
|
|
– pečata okrogle oblike premera 35 mm in 20 mm z napisom
»OBČINA MISLINJA« ob zgornjem robu pečata, ob spodnjem robu je napis
»OBČINSKI URAD«, v sredini pečata je grb Občine Mislinja; |
|
|
– pečat okrogle oblike premera 35 mm z napisom »OBČINA
MISLINJA« ob zgornjem robu pečata, ob spodnjem robu je napis »OBČINSKA
VOLILNA KOMISIJA«, v sredini pečata je grb Občine Mislinja; |
|
|
–
pečat okrogle oblike premera 35 mm, z napisom “OBČINA MISLINJA“ ob
gornjem robu pečata, ob spodnjem robu je napis “NADZORNI ODBOR“, v
sredini pečata je grb Občine Mislinja. |
|
|
Pečat je uradni znak občine in je dokaz verodostojnosti
listine ali akta. |
|
|
Za mehanično odtiskovanje imena občine ter kratke
zaznamke, označbe in odredbe uporablja občina štampiljke. |
|
|
Evidenco pečatov in štampiljk vodi tajnik, za njihovo
uporabo in hrambo odgovarjajo delavci uprave. |
|
|
5. člen |
|
|
Občina ima grb in zastavo.
|
|
|
Obliko in uporabo grba in zastave ureja odlok. |
|
|
6. člen |
|
|
Občina ima svoj praznik.
|
|
|
Praznik občine določi občinski svet z odlokom. |
|
|
7. člen |
|
|
Osebe, ki imajo na območju Občine Mislinja stalno
bivališče, so občani Občine Mislinja (v nadaljnjem besedilu: občani). |
|
|
8. člen |
|
|
Občina pri uresničevanju skupnih nalog sodeluje s
sosednjimi in drugimi občinami, širšimi lokalnimi skupnostmi in državo.
|
|
|
Občina samostojno odloča o povezovanju v širše lokalne
samoupravne skupnosti na način in po postopku, predpisanem v zakonu.
|
|
|
Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih
držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti. |
|
|
Občina sodeluje z drugimi občinami po načelih
prostovoljnosti in solidarnosti in lahko v ta namen z njimi združuje
sredstva, oblikuje skupne organe in organizacije ter službe za
opravljanje skupnih zadev. |
|
|
NALOGE OBČINE |
|
|
9. člen |
|
|
Občina v okviru ustave Republike Slovenije in zakonov
samostojno opravlja svoje pravice in dolžnosti in izvršuje naloge, ki so
nanjo prenesene z zakoni, ter naloge, ki jih v občinsko pristojnost
prenese država. |
|
|
Občina varuje koristi svojih občanov. |
|
|
10. člen |
|
|
Občina samostojno ureja in opravlja vse lokalne zadeve
javnega pomena, ki so določene s tem statutom in zakoni, zlasti pa:
|
|
|
1. na področju normativnega urejanja:
|
|
|
– sprejema statut občine, odloke in druge akte,
|
|
|
– sprejema proračun in zaključni račun,
|
|
|
– sprejema načrt razvoja občine,
|
|
|
– načrtuje prostorski razvoj, sprejema prostorske plane in
prostorske izvedbene akte, |
|
|
– predpisuje lokalne davke,
|
|
|
– ureja način in pogoje upravljanja z energetskimi,
vodovodnimi in drugimi komunalnimi objekti, |
|
|
– ureja način in pogoje upravljanja z lokalnimi javnimi
cestami, javnimi potmi, rekreacijskimi in drugimi javnimi površinami,
|
|
|
– ureja javni red v občini,
|
|
|
– ureja delovanje občinske uprave,
|
|
|
– ureja občinske javne službe,
|
|
|
– ureja način in pogoje upravljanja s premoženjem občine,
|
|
|
– določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi
se kršijo predpisi občine, |
|
|
– ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
|
|
|
– sestavlja in sprejema premoženjsko bilanco, s katero
izkazuje vrednost svojega premoženja in |
|
|
– ureja druge lokalne zadeve javnega pomena;
|
|
|
2. pospešuje: |
|
|
– gospodarski razvoj občine,
|
|
|
– razvoj kmetijstva,
|
|
|
– razvoj komunalnega sistema,
|
|
|
– službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva,
osnovnega varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in
ostarele, |
|
|
– vzgojno, izobraževalno, kulturno, turistično in
društveno dejavnost, |
|
|
– kulturnoumetniško ustvarjalnost,
|
|
|
– osebno in vzajemno zaščito občanov ter dejavnosti za
preprečevanje in blažitev posledic naravnih in drugih nesreč in
|
|
|
– razvoj športa in rekreacije;
|
|
|
3. na področju upravljanja:
|
|
|
– upravlja občinsko premoženje,
|
|
|
– upravlja lokalne javne službe,
|
|
|
– vodi sile za zaščito, reševanje in pomoč,
|
|
|
– soupravlja javna in druga podjetja,
|
|
|
– upravlja občinske javne površine in drugo javno dobro in
|
|
|
– upravlja z lokalnimi javnimi cestami in javnimi potmi;
|
|
|
4. s svojimi sredstvi:
|
|
|
– zagotavlja gradnjo lokalnih javnih cest in javnih poti,
|
|
|
– zagotavlja gradnjo komunalnih objektov in naprav,
|
|
|
– zagotavlja gradnjo stanovanj,
|
|
|
– zagotavlja delovanje lokalnih javnih služb,
|
|
|
– zagotavlja delovanje občinskega sveta, župana, občinske
uprave in drugih organov ter delovnih teles občine, |
|
|
– zagotavlja izvajanje dejavnosti na področju otroškega
varstva, osnovnega izobraževanja, socialnega varstva, zdravstvenega
varstva, kulture, športa in drugih dejavnosti, |
|
|
– ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je
pomembno za razvoj občine in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev,
|
|
|
– omogoča dostopnost do kulturnih programov,
|
|
|
– zagotavlja splošno izobraževalno knjižnično dejavnost,
|
|
|
– zagotavlja subvencije in tekoče transferje v gospodarske
javne službe; |
|
|
– pospešuje razvoj malega gospodarstva,
|
|
|
– pospešuje razvoj kmetijstva,
|
|
|
– zagotavlja organizacijo, usposabljanje in opremljanje
občinskih enot in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in
pomoč, |
|
|
– zagotavlja sistem alarmiranja,
|
|
|
– zagotavlja nujna sredstva za začasno nastanitev in
oskrbo ogroženih občanov, |
|
|
– zagotavlja požarno varnost, opravljanje pokopališke,
pogrebne in mrliško ogledne službe, |
|
|
– zagotavlja vzdrževanje lokalnih javnih cest, javnih
poti, rekreacijskih in drugih javnih površin ter vodovodnih, energetskih
in drugih komunalnih objektov, |
|
|
– zagotavlja javno službo gospodarjenja s stavbnimi
zemljišči; |
|
|
5. s svojimi ukrepi:
|
|
|
– skrbi za požarno varnost,
|
|
|
– razvija dejavnosti za varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami, |
|
|
– organizira reševalno pomoč in
|
|
|
– skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred
hrupom ter za urejeno zbiranje odpadkov; |
|
|
6. zagotavlja in organizira:
|
|
|
– spremljanje nevarnosti ter obveščanje in alarmiranje
občanov o pretečih nevarnostih, |
|
|
– zaščito, pomoč in reševanje v primeru naravnih in drugih
nesreč, |
|
|
– odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč,
|
|
|
– nadzorstvo nad krajevnimi prireditvami;
|
|
|
7. pridobiva sredstva za delovanje in razvoj občine in
razpolaga z vsemi vrstami premoženja in |
|
|
8. sklepa pogodbe:
|
|
|
– o pridobivanju in odtujitvi premičnin in nepremičnin,
|
|
|
– o koncesijah,
|
|
|
– o uporabi javnega dobra,
|
|
|
– z društvi in drugimi organizacijami o opravljanju
gasilske javne službe ter nalog zaščite, reševanja in pomoči in
|
|
|
– o drugih razmerjih, v katere stopa. |
|
|
11. člen |
|
|
Občina opravlja tudi zadeve, ki se nanašajo na:
|
|
|
– vodenje evidence volilne pravice,
|
|
|
– razgrinjanje volilnih imenikov,
|
|
|
– volitve predstavnikov javnih interesov v Državni svet,
|
|
|
– občinsko upravno nadzorstvo,
|
|
|
– nadzorstvo nad izvajanjem občinskih javnih služb in
javnih prireditev, |
|
|
– evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja,
|
|
|
– ugotavljanje javnega interesa za razlastitev za potrebe
občine, |
|
|
– določanje pogojev za uporabo stavbnih zemljišč,
|
|
|
– odločanje o rabi prostora,
|
|
|
– gasilstvo kot obvezno javno službo,
|
|
|
– civilno zaščito, opazovanje in obveščanje,
|
|
|
– varstvo naravne in kulturne dediščine,
|
|
|
– odločanje o namembnosti urbanega prostora,
|
|
|
– javno zdravstveno službo na primarni ravni ter
lekarniško in veterinarsko dejavnost, |
|
|
– organizacijo dimnikarske službe,
|
|
|
– vzdrževanje gozdnih cest,
|
|
|
– urejanje vodotokov,
|
|
|
– pospeševanje razvoja kmetijstva in ohranjanje naravne
krajine, |
|
|
– urejanje lokalnega prometa,
|
|
|
– določanje pogojev za opravljanje obrti, gostinstva in
turizma, |
|
|
– določanje parkirnih površin, načina parkiranja in
prepovedi parkiranja, |
|
|
– občinsko redarstvo in inšpekcijsko nadzorstvo nad
izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, če ni z zakonom drugače
določeno in |
|
|
– druge lokalne zadeve javnega pomena. |
|
|
12. člen |
|
|
Občina opravlja statistično, evidenčno in analitično
funkcijo za svoje potrebe ter za te potrebe pridobiva na podlagi pisne
zahteve statistične in evidenčne podatke od pooblaščenih organov za
zbiranje statističnih in evidenčnih podatkov. |
|
|
Za potrebe iz prvega odstavka tega člena pridobiva občina
na podlagi pisne zahteve od upravljalcev zbirk podatke o fizičnih
osebah, ki imajo v občini stalno ali začasno prebivališče, in o fizičnih
osebah, ki imajo v občini nepremičnine, ter podatke o pravnih osebah, ki
imajo sedež in premoženje oziroma del premoženja v občini. |
|
|
ORGANI OBČINE |
|
|
Skupne določbe |
|
|
13. člen |
|
|
Organi občine so:
|
|
|
– občinski svet,
|
|
|
– župan in |
|
|
– nadzorni odbor.
|
|
|
Člani občinskega sveta, župan in podžupan so občinski
funkcionarji. |
|
|
Občina ima volilno komisijo kot samostojni občinski organ,
ki v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter
splošnimi akti občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter
varstvo zakonitosti volilnih postopkov. |
|
|
Občina ima še: |
|
|
– komisijo o nezdružljivosti opravljanja javnih funkcij s
pridobitno dejavnostjo; |
|
|
– svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin in varstvo
najemnikov neprofitnih stanovanj; |
|
|
– svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu;
|
|
|
– odbor za razpolaganje s sredstvi požarnega sklada;
|
|
|
– štab in poveljnika civilne zaščite in
|
|
|
– druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa
občinski akt ali zakon. |
|
|
14. člen |
|
|
Organi občine se volijo za štiri leta. Volitve oziroma
imenovanja organov občine oziroma članov občinskih organov se izvajajo v
skladu z zakonom in tem statutom. |
|
|
15. člen |
|
|
Delo občinskih organov je javno.
|
|
|
Javnost dela občinskih organov se zagotavlja z obveščanjem
javnosti o njihovem delu, z možnostjo navzočnosti občanov in
predstavnikov javnih občil na sejah občinskih organov ter na druge
načine, ki jih določata ta statut in poslovnik Občinskega sveta občine
Mislinja. Javnost dela se zagotavlja tudi z objavo splošnih aktov občine
v uradnem glasilu občine. Uradno glasilo občine je Uradni list Republike
Slovenije. |
|
|
O pomembnejših odločitvah občinskih organov, zlasti če
neposredno prizadevajo pravice in obveznosti občanov, obvešča občina
občane s pismenimi obvestili. |
|
|
Javnosti niso dostopne seje, dokumenti in gradiva
občinskega sveta in drugih občinskih organov, za katere organi
ugotovijo, da so zaupne narave. |
|
|
Javnost se lahko izključi tudi v primeru, ko gre za
varovanje interesov, ki jih določa zakon. |
|
|
Organi občine so dolžni na zahtevo poslanca dati
pojasnila, ki so mu potrebna v zvezi z njegovim delom v volilni enoti. |
|
|
16. člen |
|
|
Občinski organi odločajo na sejah.
|
|
|
Občinski organi so sklepčni, če je na njihovih sejah
navzoča večina njihovih članov. |
|
|
Glasovanje na sejah občinskih organov je javno, razen če
ta statut, poslovnik ali drug predpis ne določa, da je glasovanje tajno.
|
|
|
Občinski organi sprejemajo odločitve na svojih sejah z
večino navzočih članov, če zakon, ta statut ali drug predpis ne določa
drugačnega načina odločanja. |
|
|
O poteku seje in sprejetih odločitvah občinskega organa se
vodi zapisnik in snema magnetogram. Način vodenja zapisnika in snemanja
magnetograma ter rok hrambe in možnost vpogleda v dokumentarno gradivo
ureja poslovnik občinskega sveta. |
|
|
17. člen |
|
|
Seje občinskih organov, razen sej občinskega sveta,
sklicujejo in vodijo njihovi predsedniki. |
|
|
V odsotnosti predsednika skliče in vodi sejo občinskega
organa njegov namestnik ali drug pooblaščen član organa. |
|
|
18. člen |
|
|
Naloge, pristojnosti in način delovanja občasnih delovnih
teles določijo v sklepu o njihovem imenovanju organi, ki so jih
imenovali. |
|
|
Občinski svet |
|
|
19. člen |
|
|
Občinski svet je najvišji organ odločanja v občini.
|
|
|
Svoje pravice in dolžnosti izvršuje na podlagi in v okviru
ustave Republike Slovenije, zakonov in tega statuta. |
|
|
20. člen |
|
|
Občinski svet občine Mislinja (v nadaljnjem besedilu:
občinski svet) je pristojen, da: |
|
|
1. sprejema: |
|
|
– statut občine,
|
|
|
– odloke, odredbe, pravilnike, navodila, sklepe in druge
občinske akte, |
|
|
– poslovnik za svoje delo,
|
|
|
– načrt razvoja občine,
|
|
|
– prostorske in druge načrte,
|
|
|
– občinski proračun in zaključni račun občinskega
proračuna, |
|
|
– program in letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami in |
|
|
– druge akte v skladu z zakoni in predpisi;
|
|
|
2. odloča o: |
|
|
– pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, če ni z
zakonom, s tem statutom ali z odlokom občine drugače določeno;
|
|
|
– vlaganju občinskega kapitala v dejavnost oseb zasebnega
prava, |
|
|
– najemanju posojil,
|
|
|
– združevanju občine v širše lokalne samoupravne skupnosti
in o izstopu občine iz nje, |
|
|
– z zakonom prenesenih zadevah iz državne pristojnosti na
občino in |
|
|
– drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta statut;
|
|
|
3. določa: |
|
|
– organizacijo in delovno področje občinske uprave,
|
|
|
– višino plače ali dela plače občinskih funkcionarjev ter
kriterije in merila za nagrade in nadomestila članov organov in delovnih
teles, ki jih imenuje občinski svet, |
|
|
– vrste lokalnih javnih služb in način njihovega
izvajanja, |
|
|
– organizacijo občinskega sveta in uprave ter način
njihovega delovanja v vojni, |
|
|
– organizacijo in način izvajanja varstva pred naravnimi
in drugimi nesrečami, |
|
|
– prispevke za opravljanje komunalnih storitev in
|
|
|
– druge zadeve iz svoje pristojnosti;
|
|
|
4. ustanavlja: |
|
|
– javne zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe
javnega prava v skladu z zakonom, |
|
|
– v sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin ustanavlja
skupne organe občinske uprave ter skupne organe za izvrševanje
ustanoviteljskih pravic v javnih zavodih in javnih podjetjih in
|
|
|
– stalne in občasne komisije in druge organe;
|
|
|
5. razpisuje referendum;
|
|
|
6. imenuje in razrešuje:
|
|
|
– podžupana, |
|
|
– člane nadzornega odbora,
|
|
|
– predsednike, namestnike predsednikov in člane komisij
ter odborov občinskega sveta, |
|
|
– člane sveta občine za varstvo uporabnikov javnih dobrin,
|
|
|
– predstavnike občine v sosvetu načelnika upravne enote,
|
|
|
– predstavnike občine v javnih zavodih, javnih
gospodarskih službah in drugih organih in organizacijah, |
|
|
– predsednika in člane občinske volilne komisije ter
njihove namestnike, |
|
|
– člane komisije po zakonu o nezdružljivosti opravljanja
javnih funkcij s pridobitno dejavnostjo, |
|
|
– druge organe občine, določene z zakonom, statutom,
odlokom ali drugim aktom občine. |
|
|
7. daje soglasje:
|
|
|
– k prenosu nalog iz državne pristojnosti na občino,
|
|
|
– h kandidatom za direktorje oziroma ravnatelje javnih
zavodov in gospodarskih služb; |
|
|
8. daje mnenje:
|
|
|
– h kandidatom za direktorje oziroma ravnatelje javnih
zavodov in gospodarskih služb, |
|
|
– k imenovanju načelnika za Občino Mislinja pristojne
upravne enote; |
|
|
9. razpisuje: |
|
|
– koncesije in |
|
|
– referendume ter svetovalne referendume;
|
|
|
10. nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave
glede izvrševanja odločitev občinskega sveta; |
|
|
11. predpisuje davke, prispevke, takse in druge dajatve
ter določa cene v okviru zakonov in drugih predpisov; |
|
|
12. potrjuje mandate članov občinskega sveta ter ugotavlja
predčasno prenehanje mandata občinskega funkcionarja; |
|
|
13. potrjuje začasne nujne ukrepe, ki bi jih sprejel župan
v primeru razmer, v katerih bi bilo lahko ogroženo življenje in
premoženje občanov; |
|
|
14. daje pobudo za sklic zborov občanov in
|
|
|
15. sklepa o drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta
statut. |
|
|
21. člen |
|
|
Občinski svet ima štirinajst članov.
|
|
|
Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo
nepoklicno. |
|
|
Funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo
župana, člana nadzornega odbora in tudi ne z delom v občinski upravi ter
z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon. |
|
|
Član občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana,
opravlja funkcijo člana občinskega sveta in funkcijo podžupana hkrati.
Podžupan, ki v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja
funkcijo župana, v tem času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta.
|
|
|
Funkcija člana občinskega sveta tudi ni združljiva s
funkcijo načelnika upravne enote in vodje notranje organizacijske enote
v upravni enoti, na območju katere je občina, kot tudi ne z delom v
državni upravi na delovnih mestih, na katerih delavci izvršujejo
pooblastila v zvezi z nadzorom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo
in strokovnostjo dela organov občine. |
|
|
22. člen |
|
|
Za volitve članov občinskega sveta je občina razdeljena na
volilne enote. Občinski svet z odlokom določi območja volilnih enot in
število članov občinskega sveta, ki jih izvolijo volivci posamezne
volilne enote. |
|
|
23. člen |
|
|
Volitve v občinski svet se izvedejo v skladu z zakonom o
lokalnih volitvah. |
|
|
Mandatna doba članov občinskega sveta se začne s potekom
mandatne dobe prejšnjih članov sveta in traja do prve seje novo
izvoljenega sveta. Ko članom občinskega sveta preneha mandat, jim
preneha tudi članstvo v vseh občinskih organih in organih javnih
zavodov, javnih podjetij ter skladov, katerih ustanoviteljica je občina
in v katere so bili imenovani kot predstavniki občinskega sveta. |
|
|
24. člen |
|
|
Občinski svet se konstituira na svoji prvi seji.
|
|
|
Prvo sejo skliče župan najkasneje v 20 dneh po izvolitvi. |
|
|
25. člen |
|
|
Občinski svet predstavlja, sklicuje in vodi njegove seje
župan. Župan lahko za vodenje sej občinskega sveta pooblasti podžupana
ali drugega člana občinskega sveta. |
|
|
Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan, pooblaščeni
podžupan oziroma član občinskega sveta ne more voditi že sklicane seje,
jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo vodi najstarejši na seji
navzoči član občinskega sveta. |
|
|
Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami
tega statuta in poslovnika občinskega sveta ter glede na potrebe
odločanja na občinskem svetu, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat
letno. |
|
|
Župan, pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega sveta
mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj četrtina
članov občinskega sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh potem, ko
je bila podana pisna zahteva za sklic seje. Če seja občinskega sveta ni
sklicana v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo
člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Zahtevi za sklic seje
občinskega sveta mora biti priložen dnevni red. |
|
|
Župan, pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega sveta
mora dati na dnevni red predlagane točke, predlagan dnevi red pa lahko
dopolni še z novimi točkami. |
|
|
26. člen |
|
|
Strokovno in administrativno delo za potrebe občinskega
sveta ter pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta ter
njegovih komisij in odborov zagotavlja občinska uprava. |
|
|
27. člen |
|
|
Občinski svet dela in odloča na sejah.
|
|
|
Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan.
|
|
|
Vsak član občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu
v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna
in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu
ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog
župana. |
|
|
Župan mora predloge komisij in odborov občinskega sveta
ter predloge članov občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati na
dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku
občinskega sveta. |
|
|
Pripombe in dopolnitve k predlogu dnevnega reda lahko
predlaga vsak član občinskega sveta. |
|
|
O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku
seje. |
|
|
Na vsaki seji občinskega sveta mora biti predvidena točka
za vprašanja in odgovore na vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta.
|
|
|
Za vsako sejo občinskega sveta se pošlje vabilo županu,
podžupanu, članom občinskega sveta, predsedniku nadzornega odbora občine
in tajniku občine. O sklicu seje občinskega sveta se obvesti javna
občila. |
|
|
Predsednik nadzornega odbora občine, predsedniki komisij
in odborov občinskega sveta ter tajnik občine so se dolžni udeležiti
seje občinskega sveta in odgovarjati na vprašanja članov občinskega
sveta, kadar se obravnavajo vprašanja iz njihove pristojnosti oziroma
njihovega področja dela. |
|
|
28. člen |
|
|
Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih
članov. Odločitve sprejema z večino opredeljenih glasov navzočih članov,
če zakon ne določa drugačno večino. |
|
|
Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem.
Tajno se glasuje v primeru, ko je tako določeno z zakonom ali če tako
sklene občinski svet. |
|
|
Način dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih
organov ter druga vprašanja delovanja občinskega sveta se določijo s
poslovnikom Občinskega sveta občine Mislinja (v nadaljnjem besedilu:
poslovnik), ki ga sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino navzočih
članov. |
|
|
Odločitve občinskega sveta izvršujeta župan in občinska
uprava. |
|
|
Župan o izvrševanju odločitev občinskega sveta poroča
občinskemu svetu najmanj enkrat letno. |
|
|
29. člen |
|
|
Članu občinskega sveta predčasno preneha mandat:
|
|
|
– če izgubi volilno pravico,
|
|
|
– če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije,
|
|
|
– če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen
zapora, daljšo od šest mesecev, |
|
|
– če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha
opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega
sveta, |
|
|
– če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki
ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta ali |
|
|
– če odstopi. |
|
|
Razlogi za prenehanje mandata člana občinskega sveta iz
prve, druge in tretje alinee prvega odstavka tega člena se ugotovijo na
podlagi pravnomočne sodne odločbe. Član občinskega sveta je dolžan
občinski svet obvestiti o svoji odločitvi v zvezi s četrto in peto
alineo prvega odstavka tega člena. Odstop člana občinskega sveta mora
biti podan v pisni obliki. Članu občinskega sveta preneha mandat z dnem,
ko občinski svet na podlagi poročila komisije za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje
mandata. |
|
|
Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na prvi seji po
nastanku razlogov iz prvega odstavka tega člena. |
|
|
Za izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega člana
občinskega sveta se upoštevajo določbe zakona. |
|
|
Funkcija župana ni združljiva s funkcijo člana občinskega
sveta, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ter z
drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon. |
|
|
Župan |
|
|
30. člen |
|
|
Občina ima župana.
|
|
|
Župana volijo državljani, ki imajo v občini stalno
prebivališče, na neposrednih in tajnih volitvah. Volitve župana se
opravijo v skladu z zakonom. |
|
|
Mandatna doba župana traja štiri leta.
|
|
|
Potek štirih let od nastopa mandata župana je skrajni rok,
v katerem mora nastopiti mandat novoizvoljeni župan. Novoizvoljeni župan
nastopi mandat, ko občinski svet na svoji prvi seji po izvolitvi članov
občinskega sveta na podlagi potrdila občinske volilne komisije o
izvolitvi župana odloči o morebitnih pritožbah drugih kandidatov ali
predstavnikov kandidatur za župana oziroma ugotovi, da takih pritožb ni
bilo. |
|
|
Župan opravlja funkcijo nepoklicno. Župan se lahko odloči,
da bo funkcijo opravljal poklicno. O svoji odločitvi je župan dolžan
obvestiti občinski svet na prvi naslednji seji. |
|
|
31. člen |
|
|
Župan opravlja naslednje naloge:
|
|
|
– predstavlja in zastopa občino,
|
|
|
– zagotavlja strokovno in administrativno pomoč pri
pripravi in vodenju sej občinskega sveta, njegovih komisij in odborov z
delavci, zaposlenimi v občinskem uradu, |
|
|
– skrbi in odgovarja za izvajanje odločitev občinskega
sveta, |
|
|
– predlaga občinskemu svetu v obravnavo in sprejem
proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz
pristojnosti občinskega sveta, |
|
|
– izvršuje občinski proračun ter pooblašča druge osebe za
izvajanje posameznih nalog izvrševanja občinskega proračuna,
|
|
|
– predlaga ustanovitev organov občinske uprave, določitev
njihovega delovnega področja in notranje organizacije, določi
sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi, odloča o imenovanju
oziroma sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi ter
pooblašča tajnika občine za te naloge, |
|
|
– nadzoruje in usmerja delo občinske uprave,
|
|
|
– imenuje in razrešuje tajnika občine, predstojnike
organov občinske uprave in organov skupne občinske uprave, |
|
|
– imenuje in razrešuje odbore, komisije in druge organe za
opravljanje nalog iz pristojnosti župana, |
|
|
– skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih
aktov občine, |
|
|
– odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja
ter o pridobitvi nepremičnega premoženja občine do vrednosti, za katere
ni predpisan javni razpis in |
|
|
– opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon in ta statu, |
|
|
–
imenuje in razrešuje podžupana. |
|
|
V zvezi z varstvom pred naravnimi in drugimi nesrečami ter
obrambo župan: |
|
|
– skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in
drugimi nesrečami in za uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za
odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč; |
|
|
– imenuje poveljnika in štab Civilne zaščite ter
poverjenike za Civilno zaščito; |
|
|
– sprejme načrte zaščite in reševanja;
|
|
|
– določi društva, gospodarske družbe, zavode in druge
organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite,
reševanja in pomoči; |
|
|
– vodi zaščito, reševanje in pomoč,
|
|
|
– določi gospodarske družbe, zavode in druge organizacije
na območju občine, ki morajo izdelati načrte zaščite in reševanja;
|
|
|
– ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v
naravnem okolju na območju občine; |
|
|
– odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih občanov ter
izjemoma določi lastnike in uporabnike stanovanjskih hiš, ki morajo
začasno sprejeti na stanovanje evakuirane in ogrožene osebe;
|
|
|
– sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski
svet ne more sestati in |
|
|
– predlaga upravnemu organu za obrambo razporeditev
delavcev na delovno dolžnost oziroma na dolžnost v Civilni zaščiti.
|
|
|
Občinski svet lahko določi, da bo določene naloge iz
pristojnosti občinskega sveta opravljal župan. |
|
|
V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu
ogroženo življenje in premoženje občanov, pa se občinski svet ne more
pravočasno sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora
predložiti v potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane. |
|
|
32. člen |
|
|
Župan zadrži objavo splošnega akta občinskega sveta, če
meni, da je neustaven ali nezakonit, in predlaga občinskemu svetu, da o
njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti
razloge za zadržanje objave. Če občinski svet vztraja pri svoji
odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa po objavi tega splošnega akta
lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z
ustavo in zakonom. |
|
|
Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če
meni, da je nezakonita ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim
aktom občine, in predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na
prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.
|
|
|
Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan
opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če
občinski svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne
postopek pri upravnem sodišču. |
|
|
Če se odločitev sveta nanaša na zadevo, ki je bila z
zakonom poverjena občini, mora župan opozoriti pristojno ministrstvo na
nezakonitost oziroma neprimernost odločitve. |
|
|
33. člen |
|
|
Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina najmanj
enega podžupana. Podžupana imenuje in razrešuje občinski svet na predlog
župana izmed svojih članov. S sklepom o imenovanju podžupana se ugotovi,
da bo podžupan v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravljal
funkcijo župana v času od sprejema sklepa o predčasnem prenehanju
mandata in razpisa nadomestnih volitev do izvolitve novega župana.
Podžupan, ki opravlja funkcijo župana, nima pravice glasovati za
odločitve občinskega sveta. |
|
|
Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina najmanj enega
podžupana. Podžupana imenuje izmed članov občinskega sveta župan, ki ga
lahko tudi razreši ter o tem obvesti občinski svet. V primeru
predčasnega prenehanja mandata župana, opravlja funkcijo župana, do
razpisa nadomestnih volitev, podžupan. Podžupan, ki opravlja funkcijo
župana, nima pravice glasovati za odločitve občinskega sveta. |
|
|
Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja
posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti.
|
|
|
Podžupan nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali
zadržanosti. V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz
pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti.
|
|
|
V soglasju z županom se lahko tudi podžupan odloči, da bo
funkcijo opravljal poklicno. O poklicnem opravljanju funkcije podžupana
odloči občinski svet na predlog župana. |
|
|
Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot podžupan ne
moreta opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član občinskega
sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši član
občinskega sveta. |
|
|
V času nadomeščanja opravlja član občinskega sveta tekoče
naloge iz pristojnosti župana. |
|
|
34. člen |
|
|
Županu in podžupanu preneha mandat:
|
|
|
– če izgubi volilno pravico,
|
|
|
– če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije,
|
|
|
– če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen
zapora, daljšo kot šest mesecev, |
|
|
– če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki
ni združljiva s funkcijo župana ali podžupana, |
|
|
– če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha
opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo župana ali podžupana,
|
|
|
– če odstopi, |
|
|
– če je po odločitvi Državnega zbora razrešen.
|
|
|
Podžupanu preneha mandat tudi, če ga občinski svet na
predlog župana razreši. |
|
|
Če je župan razrešen po odločitvi Državnega zbora Republike Slovenije,
mu mandat preneha z dnem razrešitve. |
|
|
Razlogi za prenehanje mandata iz prve, druge in tretje
alinee prvega odstavka tega člena se ugotovijo na podlagi pravnomočne
sodne odločbe. Župan oziroma podžupan je dolžan občinski svet obvestiti
o svoji odločitvi v zvezi s četrto, peto in šesto alineo prvega odstavka
tega člena. Odločitev oziroma odstopna izjava župana oziroma podžupana
mora biti v pisni obliki posredovana komisiji za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja občinskega sveta. Komisija je dolžna v roku 8 dni
po prejemu pisne izjave posredovati predlog ugotovitvenega sklepa
občinskemu svetu. |
|
|
Županu oziroma podžupanu preneha mandat z dnem, ko
občinski svet na podlagi pisne izjave oziroma predloga komisije za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali razlogi
za prenehanje mandata. |
|
|
Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na seji, na
kateri je dana pisna izjava, ali najkasneje na prvi seji po nastanku
razlogov iz prvega odstavka tega člena. |
|
|
Ugotovitveni sklep posreduje občinski svet predsedniku
občinske volilne komisije. Če županu preneha mandat, razpiše občinska
volilna komisija nadomestne volitve. |
|
|
Podžupanu s prenehanjem mandata zaradi razlogov iz prve do
vključno pete alinee prvega odstavka tega člena preneha tudi mandat
člana občinskega sveta. Odstop se šteje za razrešitev, če podžupan ne
izjavi, da odstopa tudi kot član občinskega sveta. |
|
|
Prenehanje mandata podžupana zaradi razrešitve po drugem
odstavku tega člena ne vpliva na mandat člana občinskega sveta. |
|
|
Nadzorni odbor |
|
|
35. člen |
|
|
Nadzorni odbor Občine Mislinja (v nadaljnjem besedilu:
nadzorni odbor) je najvišji organ nadzora javne porabe v občini.
|
|
|
Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom naslednje
pristojnosti: |
|
|
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,
|
|
|
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev
občinskega proračuna, |
|
|
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih
sredstev. |
|
|
Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja
zakonitost in pravilnost poslovanja občinskih organov, občinske uprave,
svetov vaških skupnosti, javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih
skladov ter drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna in
pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem
ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih javnih
sredstev. |
|
|
36. člen |
|
|
Nadzorni odbor ima pet članov. Člane nadzornega odbora
imenuje občinski svet izmed občanov. Kandidate za člane nadzornega
odbora občine predlaga občinskemu svetu komisija za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja. |
|
|
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega
sveta, župan, podžupan, člani svetov vaških skupnosti, tajnik občine,
delavci občinske uprave ter člani poslovodstev javnih zavodov, javnih
podjetij in občinskih skladov ter drugih organizacij, ki so uporabniki
proračunskih sredstev. |
|
|
Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve
oziroma z dnem poteka mandata članom občinskega sveta, ki je nadzorni
odbor imenoval. Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se
primerno uporabljajo razlogi za predčasno prenehanje mandata člana
občinskega sveta. Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega
odbora. |
|
|
37. člen |
|
|
Prvo sejo nadzornega odbora občine po imenovanju skliče
župan. Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi seji navzočih večina
članov. |
|
|
Člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predsednika
nadzornega odbora. |
|
|
Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi
njegove seje. |
|
|
Nadzorni odbor sprejema svoja poročila, priporočila in
predloge na seji, na kateri je navzočih večina članov nadzornega odbora,
z večino glasov navzočih članov. |
|
|
38. člen |
|
|
Nadzorni odbor sprejme poslovnik o svojem delu in letni
program nadzora. S programom seznani občinski svet in župana.
|
|
|
Občinski svet ali župan lahko zahtevata o določeni zadevi
mnenje nadzornega odbora ali pa zahtevata, da nadzorni odbor opravi
nadzor pri porabniku proračunskih sredstev. |
|
|
Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah, ocenah in mnenjih
izdela poročilo s priporočili in predlogi. |
|
|
Nadzorni odbor najmanj enkrat letno poroča občinskemu
svetu o svojih ugotovitvah. |
|
|
39. člen |
|
|
Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega
odbora zagotavljata župan in občinska uprava. Nadzornemu odboru so
dolžni predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku
nadzora, dajati odgovore in pojasnila. |
|
|
Po opravljenem pregledu pripravi nadzorni odbor predlog
poročila, v katerem so ugotovitve, ocene in mnenja ter morebitna
priporočila in predlogi ukrepov. Predlog poročila nadzorni odbor pošlje
nadzorovani osebi, ki ima pravico v roku petnajst dni od prejema
predloga poročila vložiti pri nadzornem odboru ugovor. Nadzorni odbor
mora o ugovoru odločiti v petnajstih dneh. Dokončno poročilo pošlje
nadzorni odbor nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu, po potrebi
pa tudi računskemu sodišču. |
|
|
Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali
nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku
nadzornega odbora, mora o teh kršitvah v petnajstih dneh od dokončnosti
poročila obvestiti pristojno ministrstvo in računsko sodišče.
|
|
|
V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen
sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali
kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu
organu pregona. |
|
|
Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila
in predloge nadzornega odbora. Občinski svet, župan in organi porabnikov
občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati dokončna poročila
nadzornega odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati
priporočila in predloge nadzornega odbora. |
|
|
Posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko opravi
izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet.
Pogodbo z izvedencem sklene župan. |
|
|
Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v
občinskem proračunu na podlagi izdelanega letnega programa nadzora. |
|
|
40. člen |
|
|
Predsednik nadzornega odbora izloči člana nadzornega
odbora iz posamezne zadeve v primeru, če so podane okoliščine, ki
vzbujajo dvom o njegovi nepristranosti. |
|
|
Izločitev člana nadzornega odbora v posamezni zadevi lahko
zahteva tudi nadzorovana oseba. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri
nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere
opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči predsednik
nadzornega odbora. |
|
|
O izločitvi predsednika nadzornega odbora odloči nadzorni
odbor. |
|
|
41. člen |
|
|
Delo nadzornega odbora je javno. Nadzorni odbor o svojih
ugotovitvah obvesti javnost, ko je njegovo poročilo dokončno. Ob
obveščanju javnosti mora spoštovati pravice strank. |
|
|
Pri opravljanju svojega dela so člani nadzornega odbora
dolžni varovati državne, uradne in poslovne skrivnosti nadzorovanih, ki
so tako opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega
sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev, ter spoštovati
dostojanstvo, dobro ime in osebnostno integriteto fizičnih in pravnih
oseb. |
|
|
CIVILNA ZAŠČITA |
|
|
42. člen |
|
|
Operativno strokovno vodenje Civilne zaščite in drugih sil
za zaščito, reševanje in pomoč v občini izvajajo poveljnik in štab
Civilne zaščite občine in poverjeniki za Civilno zaščito. V ta namen
pripravljajo ocene ogroženosti in načrte zaščite in reševanja.
|
|
|
Poveljnik in poverjeniki za Civilno zaščito iz prejšnjega
odstavka so za svoje delo odgovorni županu in nadrejenim poveljnikom
Civilne zaščite. Pri vodenju zaščite, reševanja in pomoči imajo tudi
posebna pooblastila. |
|
|
KOMISIJE IN ODBORI OBČINSKEGA SVETA |
|
|
43. člen |
|
|
Občinski svet lahko ima stalne ali občasne komisije in
odbore ter druga delovna telesa. |
|
|
Komisije in odbori občinskega sveta (v nadaljnjem
besedilu: delovna telesa) v okviru svojega delovnega področja v skladu s
tem statutom in poslovnikom občinskega sveta obravnavajo in proučujejo
predloge odlokov in drugih aktov, obravnavajo predloge, pobude in mnenja
ter proučujejo druge zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo
občinskemu svetu mnenja in predloge. |
|
|
44. člen |
|
|
Občinski svet s sklepom ustanovi delovno telo. Število
članov, naloge, pristojnosti in način delovanja delovnega telesa so
podrobneje določene v poslovniku Občinskega sveta občine Mislinja.
|
|
|
Predsednika, namestnika predsednika in člane odborov in
komisij imenuje občinski svet izmed svojih članov in največ polovico
članov izmed drugih občanov. Kandidate za predsednika, namestnika
predsednika in člane predlaga komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja. |
|
|
Delo delovnega telesa občinskega sveta vodi član
občinskega sveta kot predsednik, v primeru odsotnosti predsednika pa
njegov namestnik. |
|
|
Prvo sejo delovnega telesa skliče župan.
|
|
|
Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni
združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski
upravi. |
|
|
45. člen |
|
|
Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve
in imenovanja. |
|
|
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima
pet članov, ki jih občinski svet imenuje izmed svojih članov.
|
|
|
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
opravlja zlasti naslednje naloge: |
|
|
– občinskemu svetu predlaga kandidate za delovna telesa
občinskega sveta in druge organe, ki jih imenuje občinski svet,
|
|
|
– občinskemu svetu ali županu daje pobude oziroma predloge
v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini, |
|
|
– pripravlja predloge odločitev občinskega sveta v zvezi s
plačami ter drugimi prejemki občinskih funkcionarjev ter izvršuje
odločitve občinskega sveta, zakone in predpise, ki urejajo plače in
druge prejemke občinskih funkcionarjev, |
|
|
– obravnava druga vprašanja, ki ji jih določi občinski
svet. |
|
|
46. člen |
|
|
Občinski svet ima naslednja stalna delovna telesa:
|
|
|
– statutarno-pravno komisijo,
|
|
|
– odbor za gospodarstvo, gospodarske javne službe in
turizem, |
|
|
– odbor za kmetijstvo in gozdarstvo,
|
|
|
– odbor za šolstvo, kulturo in šport,
|
|
|
– odbor za zdravstveno in socialno varstvo in
|
|
|
– odbor za komunalne zadeve, varstvo okolja in urejanje
prostora. |
|
|
Predsedniki, namestniki predsednika in člani delovnih
teles se imenujejo za dobo do izteka mandata občinskega sveta, ki jih je
imenoval. |
|
|
47. člen |
|
|
Občinski svet ima žirijo za podeljevanje občinskih nagrad
in priznanj. |
|
|
Za opravljanje enkratnih ali občasnih nalog in zadev
občinski svet lahko imenuje občasna delovna telesa. Za ustanovitev in
delovanje občasnih delovnih teles se smiselno uporabljajo določila tega
statuta, ki veljajo za stalna delovna telesa. |
|
|
48. člen |
|
|
Občinski svet lahko razreši predsednika, namestnika
predsednika, posameznega člana delovnega telesa občinskega sveta ali
delovno telo v celoti, če ne deluje v skladu s tem statutom.
Predsednika, namestnika in člane delovnega telesa občinskega sveta
imenuje občinski svet v skladu s 44. členom tega statuta. |
|
|
NEPOSREDNE OBLIKE ODLOČANJA OBČANOV |
|
|
Zbor občanov |
|
|
49. člen |
|
|
Neposredne oblike odločanja občanov o lokalnih zadevah so
zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa. |
|
|
50. člen |
|
|
Zbor občanov se lahko skliče za vso občino ali pa za eno
ali več naselij. |
|
|
V Občini Mislinja se zbori občanov praviloma sklicujejo za
naslednja naselja: |
|
|
– Zbor občanov Dolič tvorijo volivci s stalnim bivališčem
v naseljih Gornji Dolič, Kozjak, Paka-del, Srednji Dolič, Tolsti Vrh-del
in Završe-del; |
|
|
– Zbor občanov Dovže tvorijo volivci s stalnim bivališčem
v naseljih Dovže, Mala Mislinja-del in Razborca; |
|
|
– Zbor občanov Mislinja tvorijo volivci s stalnim
bivališčem v naseljih Mislinja-del in Tolsti Vrh-del; |
|
|
– Zbor občanov Šentilj tvorijo volivci s stalnim
bivališčem v naseljih Mala Mislinja-del, Mislinja-del, Šentilj in
Završe-del; |
|
|
– Zbor občanov Završe tvorijo volivci s stalnim bivališčem
v naselju Završe-del. |
|
|
Za posamezno področje se lahko oblikuje nov zbor občanov,
če tako sklene občinski svet. |
|
|
51. člen |
|
|
Občani na zboru občanov:
|
|
|
– obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja
občine, njenega imena ali sedeža ter v zvezi s tem dajejo pobude in
oblikujejo mnenja, |
|
|
– obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in
povezovanje z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti,
|
|
|
– obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali
ukinitev ožjih delov občine oziroma za spremembo njihovih območij,
|
|
|
– predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o
spremembah območij naselij, imen naselij ter imen ulic, |
|
|
– opravljajo naloge zborov volivcev v skladu z zakonom,
|
|
|
– dajejo predloge občinskim organom v zvezi z pripravo
programov razvoja občine, gospodarjenja s prostorom ter varovanja
življenjskega okolja, |
|
|
– oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor,
kot so gradnja cest, energetskih objektov, odlagališč odpadkov in
nevarnih stvari, |
|
|
– obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo
o zadevah, za katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali
odlokom občine, ter o zadevah, za katere tako sklene občinski svet ali
župan. |
|
|
Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora
občanov so občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva
spada, dolžni obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če
pristojni občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in
odločitev zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na
primeren način in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in
utemeljiti. |
|
|
52. člen |
|
|
Zbor občanov skliče in vodi do izvolitve delovnega
predsedstva zbora župan. |
|
|
Župan skliče zbor občanov na lastno pobudo, na pobudo
občinskega sveta, sveta vaške skupnosti ali na zahtevo najmanj pet
odstotkov volivcev v občini, zbor občanov naselja pa na pobudo najmanj
pet odstotkov volivcev naselja. |
|
|
Zbor občanov se lahko skliče za vso občino, za eno ali več
vaških skupnosti, za posamezno naselje ali zaselek. |
|
|
Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati
pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je
treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora
vsebovati ime in priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega
prebivališča ter njihove podpise. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne,
če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Sklep z
obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu
na seznamu. Župan skliče zbor občanov najkasneje v tridesetih dneh po
prejemu pravilno vložene zahteve. |
|
|
Zbor občanov mora župan sklicati najmanj enkrat letno in
na njem poročati o delu organov občine. |
|
|
Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se
sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega
reda. Sklic zbora občanov je treba objaviti na krajevno običajen način.
|
|
|
Zbor občanov vodi tročlansko delovno predsedstvo. Zbor
izvoli tudi zapisnikarja in dva overitelja zapisnika. |
|
|
Zbor občanov lahko razpravlja in sklepa, če je na zboru
navzočih najmanj pet odstotkov volivcev z območja občine, za katero je
zbor sklican. Sklepe sprejema z večino glasov navzočih volivcev.
|
|
|
Sklepčnost zbora občanov ugotovi tajnik občine ali drug
delavec občinske uprave. O odločitvah zbora občanov vodi tajnik ali drug
delavec občinske uprave zapisnik, s katerim seznani tajnik občine
občinski svet in župana ter ga na krajevno običajen način objavi. |
|
|
REFERENDUM |
|
|
Referendum o splošnem aktu občine |
|
|
53. člen |
|
|
Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so
vsebina splošnih aktov občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o
proračunu in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi
se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve.
|
|
|
Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka
razpiše referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta.
|
|
|
Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva
najmanj pet odstotkov volivcev v občini in če tako določa zakon ali
statut občine. |
|
|
54. člen |
|
|
Predlog za razpis referenduma lahko vloži župan ali član
občinskega sveta najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta
občine. |
|
|
Najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta
občine je treba občinski svet pisno seznaniti s pobudo volivcem za
vložitev zahteve za razpis referenduma. |
|
|
Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana
pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži
objavo splošnega akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do
odločitve na referendumu. |
|
|
55. člen |
|
|
Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem
občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove
posamezne določbe. |
|
|
Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe na
referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida
referenduma. |
|
|
Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe
zavrnjen, se splošni akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje
volivcev ne spremeni. |
|
|
Odločitev volivcev na referendumu, s katero je bil splošni
akt občine zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove posamezne določbe,
zavezuje občinski svet, ki je splošni akt, o katerem je bil izveden
referendum, sprejel, do konca njegovega mandata. |
|
|
56. člen |
|
|
Pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma
o splošnem aktu občine ali njegovih posameznih določbah mora vsebovati
že oblikovano zahtevo za razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati
jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, in
obrazložitev. |
|
|
Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma
lahko da vsak volivec, politična stranka v občini ali svet ožjega dela
občine. Pobuda mora biti podprta s podpisi najmanj stotih volivcev v
občini. Podporo pobudi dajo volivci na seznamu, ki vsebuje osebne
podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega
prebivališča. |
|
|
Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis
referenduma pisno seznani občinski svet in pobudo predloži županu.
|
|
|
Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu
s prvim odstavkom tega člena ali je v nasprotju z zakonom in s statutom
občine, o tem v osmih dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga
pozove, da ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik
tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma
obvesti pobudnika in občinski svet. |
|
|
Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz
predhodnega odstavka zahteva, naj odločitev župana preizkusi upravno
sodišče. |
|
|
57. člen |
|
|
Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma z
osebnim podpisovanjem. |
|
|
Župan določi obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem,
ki vsebuje jasno izraženo zahtevo za razpis referenduma, in rok za
zbiranje podpisov. |
|
|
Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim organom,
pristojnim za vodenje evidence volilne pravice. |
|
|
Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, če
jo je v določenem roku podprlo s svojim podpisom zadostno število
volivcev. |
|
|
58. člen |
|
|
Občinski svet razpiše referendum v petnajstih dneh po
sprejemu odločitve o predlogu župana ali člana občinskega sveta za
razpis referenduma oziroma v petnajstih dneh od vložitve zahteve
volivcev za razpis referenduma v skladu s četrtim odstavkom prejšnjega
člena. |
|
|
Referendum se izvede najprej trideset in najkasneje
petinštirideset dni od dne razpisa v nedeljo ali drug dela prost dan.
|
|
|
Z aktom o razpisu referenduma določi občinski svet vrsto
referenduma, splošni akt, o katerem se bo odločalo oziroma njegove
določbe, o katerih se bo odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o
katerem se bo odločalo na referendumu tako, da se bo obkrožilo »ZA«
oziroma »PROTI«, dan razpisa in dan glasovanja. |
|
|
Akt o razpisu referenduma se objavi na način, ki je s tem
statutom določen za objavo splošnih aktov občine. |
|
|
Petnajst dni pred dnem glasovanja objavi občinska volilna
komisija akt o razpisu referenduma v javnih občilih. |
|
|
59. člen |
|
|
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki
imajo pravico voliti člane občinskega sveta. |
|
|
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje
večina volivcev, ki so glasovali. |
|
|
60. člen |
|
|
Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo
lokalne volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnega
odbora odloča občinska volilna komisija. |
|
|
Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanjih
izvedbe referenduma veljajo določbe zakona, ki urejajo referendum in
ljudsko iniciativo ter lokalne volitve, kolikor ni s tem statutom v
skladu z zakonom o lokalni samoupravi posamezno vprašanje drugače
urejeno. |
|
|
Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje občinska
volilna komisija občinskemu svetu ter ga objavi na način, ki je v
statutu občine določen za objavo splošnih aktov občine. |
|
|
Svetovalni referendum |
|
|
61. člen |
|
|
Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih
vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše svetovalni referendum.
|
|
|
Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za njen
del. |
|
|
Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami tega
statuta, ki urejajo referendum o splošnem aktu občine. |
|
|
Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje
občinskih organov. |
|
|
Drugi referendumi |
|
|
62. člen |
|
|
Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in
tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon. |
|
|
Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z
določbami tega statuta, če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni
drugače določeno. |
|
|
Odločitev o uvedbi samoprispevka je sprejeta, če je zanjo
glasovala večina vseh volivcev v občini oziroma v delu občine, za
katerega se bo samoprispevek uvedel. |
|
|
Ljudska iniciativa |
|
|
63. člen |
|
|
Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva
izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz
pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.
|
|
|
Če se zahteva občanov nanaša na razveljavitev splošnega
akta občinskega sveta, mora ta obravnavo zahteve uvrstiti na prvo
naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih.
|
|
|
Odločitev o uvedbi samoprispevka je sprejeta, če je zanjo glasovala
večina volivcev, ki so glasovali. |
|
|
Za postopek vložitve zahteve iz prvega odstavka tega člena
se smiselno uporabljajo določbe zakona o referendumu in o ljudski
iniciativi, ki urejajo ljudsko iniciativo. |
|
|
Vaške skupnosti |
|
|
64. člen |
|
|
Občani se zaradi urejanja vprašanj skupnega pomena in
uresničevanja skupnih interesov ter zadovoljevanja skupnih potreb lahko
organizirajo v vaško skupnost. |
|
|
Vaška skupnost se organizira v delu naselja, naselju ali v
več povezanih naseljih. |
|
|
65. člen |
|
|
Pobudo za ustanovitev, njeno ukinitev ali spremembo
območja oziroma preoblikovanje vaške skupnosti lahko data: |
|
|
– zbor občanov enega ali več naselij, za katera bi se
ustanovila in |
|
|
– 5% volivcev z območja, na katerega se pobuda nanaša.
|
|
|
Pobuda mora poleg predloga za območje, na katerega se
nanaša predlog, vsebovati zlasti utemeljene razloge za ustanovitev
oziroma preoblikovanje vaške skupnosti. |
|
|
66. člen |
|
|
Vaško skupnost ustanovi, ukine ali spremeni njeno območje
občinski svet s
statutom po poprej ugotovljeni volji prebivalcev. Volja
prebivalcev se ugotovi na zborih občanov, ki jih župan skliče za
območje, za katerega se ustanovitev, ukinitev ali sprememba nanaša. |
|
|
67. člen |
|
|
V Občini Mislinja so ustanovljene naslednje vaške
skupnosti: |
|
|
– Vaška skupnost Dolič,
|
|
|
– Vaška skupnost Dovže in
|
|
|
– Vaška skupnost Završe. |
|
|
Vaške skupnosti niso pravne osebe. |
|
|
68. člen |
|
|
Za območja občine, ki nimajo ustanovljene vaške skupnosti,
lahko občinski svet v skladu z zakonom ustanovi vaške odbore. |
|
|
69. člen |
|
|
Organizacijo vaške skupnosti ter pravice in dolžnosti
njenih organov določa
ta statut .
|
|
|
70. člen |
|
|
Vaška skupnost lahko nastopa v pravnem prometu v imenu in
za račun Občine Mislinja samo s soglasjem občinskega sveta. |
|
|
Vaška skupnost ima
pečat okrogle oblike s premerom 35 mm. Ob zgornjem robu je napis »OBČINA
MISLINJA«, v spodnjem robu je napis »SVET VAŠKE SKUPNOSTI DOLIČ« ali
»SVET VAŠKE SKUPNOSTI DOVŽE« ali »SVET VAŠKE SKUPNOSTI ZAVRŠE«. V
sredini pečata je grb Občine Mislinja. |
|
|
71. člen |
|
|
Organ vaške skupnosti je svet vaške skupnosti.
|
|
|
Svet volijo volivci s stalnim bivališčem v vaški skupnosti
za štiri leta. |
|
|
Volitve v svet vaške skupnosti razpiše župan.
|
|
|
Za izvedbo volitev v svet vaške skupnosti se smiselno
uporabijo določila zakona o lokalnih volitvah. |
|
|
Vaška skupnost je konstituirana, ko ima
izvoljene organe, ki jih določa statut. |
|
|
72. člen |
|
|
Prvo sejo sveta vaške skupnosti skliče župan najkasneje
dvajset dni po izvolitvi članov sveta vaške skupnosti. Svet je
konstituiran, ko so potrjeni mandati več kot polovici njegovih članov.
Svet vaške skupnosti ima predsednika, ki ga izmed sebe izvolijo člani
sveta. |
|
|
Predsednik sveta vaške skupnosti predstavlja skupnost,
sklicuje in vodi seje sveta ter predstavlja svet vaške skupnosti.
|
|
|
Svet na predlog predsednika izvoli podpredsednika.
Podpredsednik sveta nadomešča predsednika in opravlja naloge, ki mu jih
določi predsednik. |
|
|
Svet vaške skupnosti dela ter sprejema svoje odločitve na
seji, na kateri je navzočih večina članov, z večino glasov navzočih
članov. |
|
|
Župan ima pravico biti navzoč na seji sveta vaške
skupnosti in razpravljati, vendar pa nima pravice glasovati.
|
|
|
Predsednik sveta skliče svet vaške skupnosti najmanj
štirikrat na leto oziroma večkrat, v primeru da je to potrebno.
Predsednik mora sklicati svet vaške skupnosti, če to zahteva župan ali
najmanj polovica članov sveta vaške skupnosti. |
|
|
Za delovanje sveta vaške skupnosti se smiselno uporablja
poslovnik občinskega sveta. |
|
|
73. člen |
|
|
Svet izvoli izmed svojih članov predsednika in
podpredsednika sveta. |
|
|
Svet imenuje tajnika, ki pomaga predsedniku sveta pri
njegovem delu, vodi zapisnik in opravlja druge naloge po nalogu
predsednika. |
|
|
Člani organov vaške skupnosti opravljajo svojo funkcijo
nepoklicno. |
|
|
74. člen |
|
|
Svet vaške skupnosti odloča o vseh zadevah v okviru nalog,
ki jih samostojno opravlja vaška skupnost. |
|
|
Svet vaške skupnosti:
|
|
|
– razpravlja o problematiki v svoji skupnosti,
|
|
|
– daje občinskemu svetu predloge in pobude o reševanju
zadev, ki se nanašajo na vaško skupnost, |
|
|
– daje občinskim organom mnenje o reševanju posameznih
zadev iz občinske pristojnosti, |
|
|
– opravlja druge naloge, ki jih določa ta statut. |
|
|
Naloge se podrobneje določijo z odlokom. |
|
|
75. člen |
|
|
Besedilo 75. člena je črtano.
(Spremembe in dopolnitve statuta Občine Mislinja (Uradni
list Republike Slovenije, št. 60/2002). |
|
|
76. člen |
|
|
Besedilo 76. člena je črtano.
(Spremembe in dopolnitve statuta Občine Mislinja (Uradni
list Republike Slovenije, št. 60/2002). |
|
|
77. člen |
|
|
Kadar občinski svet odloča o zadevah, ki prizadevajo
interese občanov samo ene vaške skupnosti, mora o zadevi predhodno
dobiti mnenje sveta te skupnosti. |
|
|
O predlogih in pobudah sveta vaške skupnosti, ki se
nanašajo na zadeve iz pristojnosti občine, mora občinski svet
razpravljati in o njih odločiti najkasneje v treh mesecih. |
|
|
78. člen |
|
|
Občinski svet lahko na predlog župana, nadzornega odbora
občine, četrtine članov sveta vaške skupnosti ali zbora občanov vaške
skupnosti razpusti svet vaške skupnosti in razpiše predčasne volitve:
|
|
|
– če se po najmanj trikratnem sklicu ne sestane,
|
|
|
– če ne izvršuje nalog, ki so mu v skladu s tem statutom
zaupane, ali jih izvršuje v nasprotju z zakonom, predpisi in splošnimi
akti občine. |
|
|
Občinski svet lahko s spremembo statuta tudi ukine vaško
skupnost, če ugotovi, da svet vaške skupnosti ne opravlja svojih nalog,
da ni kandidatov za člane sveta oziroma da občani na njenem območju
nimajo interesa za opravljanje nalog vaške skupnosti v skladu s tem
statutom. |
|
|
OBČINSKA UPRAVA |
|
|
79. člen |
|
|
Naloge in pristojnosti občinske uprave za Občino Mislinja
opravlja Občinski urad občine Mislinja. |
|
|
80. člen |
|
|
Občinski urad občine Mislinja:
|
|
|
– izvršuje odloke, odredbe, pravilnike, navodila in druge
akte, ki jih izdajata občinski svet in župan, |
|
|
– opravlja vse upravne zadeve iz pristojnosti občine,
|
|
|
– izvršuje zakone in druge predpise države, kadar v skladu
z zakonom odloča o upravnih stvareh iz državne pristojnosti,
|
|
|
– opravlja strokovne, administrativne in tehnične naloge
za občinske organe in občinsko upravo, |
|
|
– opravlja vsa računovodska, knjigovodska in blagajniška
dela v zvezi z izvajanjem občinskega proračuna, delovanjem občinskih
organov in občinske uprave ter opravljanjem občinskega premoženja,
|
|
|
– opravlja strokovne, administrativne in tehnične naloge v
zvezi z izvrševanjem drugih nalog iz pristojnosti občine in |
|
|
– opravlja druge naloge in dela, ki jih določa ta statut
ali jih določi župan. |
|
|
81. člen |
|
|
Organizacijo in delovno področje občinske uprave določi na
predlog župana občinski svet s odlokom o organizaciji in delovnem
področju Občinskega urada občine Mislinja. |
|
|
82. člen |
|
|
Sistemizacijo delovnih mest Občinskega urada občine
Mislinja (v nadaljevanjem besedilu: občinski urad) določi župan. V
pravilniku o sistemizaciji delovnih mest določi vrsto, število in opise
delovnih mest ter pogoje, ki jih morajo izpolnjevati delavci, ki delajo
v občinskem uradu. |
|
|
83. člen |
|
|
Predstojnik občinske uprave je župan. Delo občinske uprave
neposredno vodi tajnik občine. |
|
|
Tajnik je za delo občinske uprave odgovoren županu. |
|
|
84. člen |
|
|
Upravne in druge naloge urada opravljajo tajnik, upravni
in strokovno tehnični delavci. Njihov položaj ureja zakon. |
|
|
O imenovanju oziroma sklenitvi delovnega razmerja
zaposlenih v uradu odloča župan ali po pooblastilu tajnik občine. |
|
|
85. člen |
|
|
S posamičnimi akti o upravnih stvareh iz občinske
pristojnosti odloča in jih izdaja na prvi stopnji tajnik, ki lahko
pooblasti delavce urada, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje o
upravnih stvareh, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za
vodenje celotnega postopka in za odločanje o upravnih stvareh.
|
|
|
Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih
stvareh iz prenesene državne pristojnosti in na podlagi javnih
pooblastil, če ni z zakonom drugače določeno. |
|
|
O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti
občinskega urada odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten
upravni spor. |
|
|
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz
državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil na prvi stopnji
izdaja občinski urad, odloča ministrstvo, pristojno za ustrezno
področje, oziroma njegov organ v sestavi. |
|
|
86. člen |
|
|
V upravnem postopku o upravnih stvareh iz občinske
pristojnosti in prenesene državne pristojnosti odločajo uradne osebe po
zakonu o splošnem upravnem postopku in po posebnih postopkih, določenih
z zakonom. |
|
|
87. člen |
|
|
Tajnik mora skrbeti in je odgovoren za dosledno izvajanje
zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem
postopku. |
|
|
Evidenca o upravnih stvareh se vodi po predpisih in
navodilih Ministrstva za notranje zadeve. Za pravilno in sprotno vodenje
evidence in reševanje upravnih zadev v rokih, ki jih določa zakon, je
odgovoren tajnik. |
|
|
88. člen |
|
|
Kadar je pri delu in odločanju v upravnem postopku zaradi
zagotovitve nepristranosti uradne osebe potrebno odločiti o izločitvi
uradne osebe, je pristojen odločiti: |
|
|
– občinski svet o izločitvi župana in tajnika,
|
|
|
– tajnik o izločitvi uradne osebe.
|
|
|
O izločitvi se odloča s sklepom. |
|
|
89. člen |
|
|
Ministrstva, vsako na svojem področju, nadzorujejo
zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne
pristojnosti izdajajo občinski svet, župan in pooblaščeni delavci
občinskega urada. |
|
|
Za zadeve, ki jih na organe občine prenese država,
opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in
strokovnostjo njihovega dela. |
|
|
Občani lahko opozorijo pristojno ministrstvo, ki nadzoruje
delo občinskega urada, naj ukrepa po zakonu o upravi, če ugotovi, da
urad, župan ali občinski svet pri odločanju ne ravnajo v skladu z
zakonom, statutom in drugimi predpisi. |
|
|
90. člen |
|
|
Župan lahko predlaga spremembo določil tega statuta, ki se
nanašajo na organizacijo občinske uprave. |
|
|
OBČINSKE JAVNE SLUŽBE |
|
|
91. člen |
|
|
Občina Mislinja sama ali skupaj z eno ali več občinami
organizira gospodarske javne službe na naslednjih področjih:
|
|
|
– oskrba s pitno vodo,
|
|
|
– odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih
voda, |
|
|
– ravnanje s komunalnimi odpadki,
|
|
|
– odlaganje ostankov komunalnih odpadkov,
|
|
|
– javna snaga in čiščenje javnih površin,
|
|
|
– urejanje javnih poti, površin za pešce in zelenih
površin, |
|
|
– varstvo pred požari,
|
|
|
– pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav,
dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka, |
|
|
– gospodarjenje s stavbnimi zemljišči. |
|
|
92. člen |
|
|
Občina Mislinja skrbi tudi za:
|
|
|
– javno razsvetljavo,
|
|
|
– urejanje lokalnih cest, javnih poti in drugih javnih
površin, |
|
|
– urejanje avtobusne postaje in avtobusnih postajališč;
|
|
|
– urejanje pokopališč ter pokopališko in pogrebno
dejavnost, |
|
|
– deratizacijo in dezinfekcijo,
|
|
|
– plakatiranje in urejanje naselij. |
|
|
93. člen |
|
|
Občinski svet z odlokom o gospodarskih javnih službah
določi vrste javnih služb ter načine in oblike njihovega izvajanja.
|
|
|
Za izvajanje nalog iz 91. in 92. člena tega statuta občina
sama ali skupaj z drugimi občinami: |
|
|
– ustanavlja javna podjetja in javne gospodarske zavode,
|
|
|
– podeljuje koncesije,
|
|
|
– oblikuje režijske obrate v okviru občinske uprave in
|
|
|
– vlaga lasten kapital v dejavnost oseb zasebnega prava.
|
|
|
Občinski svet sam ali skupaj z drugimi občinskimi sveti z
odlokom ustanovi posamezno javno podjetje ali posamezni javni zavod. |
|
|
94. člen |
|
|
Na področju družbenih dejavnosti zagotavlja občina javne
službe za izvajanje naslednjih dejavnosti: |
|
|
– osnovnošolsko izobraževanje,
|
|
|
– predšolska vzgoja in varstvo otrok,
|
|
|
– osnovno zdravstvo in lekarniško dejavnost,
|
|
|
– osebna pomoč in pomoč družini na domu in
|
|
|
– knjižničarstvo.
|
|
|
Občina lahko ustanovi javne službe tudi na drugih
področjih, zlasti na področju glasbene vzgoje, izobraževanja odraslih,
kulture, športa in drugih dejavnosti, s katerimi se zagotavljajo javne
potrebe. |
|
|
95. člen |
|
|
Občina mora zagotoviti izvajanje tistih javnih služb, ki
so po zakonu obvezne. |
|
|
PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE |
|
|
96. člen |
|
|
Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične
stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice. |
|
|
Občina Mislinja mora s premoženjem gospodariti kot dober
gospodar. |
|
|
O pridobitvi in odsvojitvi nepremičnin odloča občinski
svet. |
|
|
O pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja ter za
pridobitev nepremičnega premoženja je pristojen župan, če njihova
vrednost ne presega višine, s katero je z zakonom določen javni razpis.
|
|
|
Pred sklenitvijo pogodbe o pridobitvi nepremičnega
premoženja mora župan preveriti, ali so v proračunu zagotovljena
finančna sredstva. Odprodaja ali zamenjava nepremičnin in premičnin v
lasti občine se izvede v po postopku in na način, ki ga določa zakon. Če
z zakonom to ni urejeno, se odprodaja in zamenjava nepremičnin in
premičnin izvedeta v skladu s predpisi, ki veljajo za odprodajo in
zamenjavo državnega premoženja. |
|
|
97. člen |
|
|
Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov in iz davkov,
taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom. |
|
|
98. člen |
|
|
Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne
porabe so zajeti v proračunu občine. |
|
|
Proračun občine sestavljajo splošni del, posebni del in
načrt razvojnih programov. |
|
|
Splošni del proračuna sestavljajo skupna bilanca prihodkov
in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja.
|
|
|
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti
neposrednih uporabnikov. Načrt razvojnih programov izkazuje načrtovane
izdatke proračuna za investicije in občinske pomoči v prihodnjih štirih
letih. Načrt se letno dopolnjuje. |
|
|
V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani
prihodki iz davkov, taks, pristojbin, drugih dajatev in drugi dohodki
ter prihodki od upravljanja in razpolaganja z občinskim premoženjem in
načrtovani odhodki po natančnih namenih, po uporabnikih proračuna,
investicijah, investicijskem vzdrževanju in drugih namenih. |
|
|
V odloku o proračunu občine se določi tudi obseg
zadolževanja in poroštev občine ter druga vprašanja v zvezi z
izvrševanjem proračuna ter posebna pooblastila župana pri izvrševanju
proračuna za posamezno leto. |
|
|
Natančnejša določila o sestavi proračuna in finančnih
načrtov neposrednih in posrednih uporabnikov določajo zakon o javnih
financah (Uradni list RS, št. 79/99) in izvršilnimi predpisi
ministrstva, pristojnega za finance. |
|
|
99. člen |
|
|
Proračun občine je odlok občine, v katerem so predvideni
prihodki in drugi prejemki in odhodki in drugi izdatki občine za eno
leto. |
|
|
Rebalans proračuna je odlok o spremembi odloka o
proračunu. |
|
|
Proračun občine in rebalans proračuna sprejme občinski
svet na predlog župana. |
|
|
Neposredni uporabniki občinskega proračuna so občinska
uprava in ožji deli občine (v nadaljnjem besedilu: neposredni
uporabniki). |
|
|
Posredni uporabniki občinskega proračuna so občinski
skladi, javni zavodi, katerih ustanovitelj je občina, in drugi
uporabniki, če se financirajo iz občinskega proračuna (v nadaljnjem
besedilu: posredni uporabniki). |
|
|
100. člen |
|
|
Občinski svet mora sprejeti proračun v roku, ki omogoča
uveljavitev proračuna s 1. januarjem leta, za katero se sprejema
proračun. |
|
|
Če proračun ni sprejet pred pričetkom leta, na katerega se
nanaša, se financiranje nadaljuje na podlagi proračuna za preteklo leto.
Odločitev o začasnem financiranju občine sprejme župan in o tem obvesti
občinski svet, nadzorni odbor neposredne in posredne uporabnike.
|
|
|
V obdobju začasnega financiranja se smejo uporabiti
sredstva do višine sorazmerno porabljenih sredstev v enakem obdobju v
proračunu za preteklo leto. |
|
|
Postopek sprejemanja proračuna natančneje ureja poslovnik
občinskega sveta. |
|
|
101. člen |
|
|
Če se med proračunskim letom zaradi nastanka novih
obveznosti za proračun ali zmanjšanja prihodkov proračuna ugotovi, da
proračuna ne bo mogoče realizirati, lahko župan največ za 45 dni zadrži
izvrševanje posameznih odhodkov proračuna, če s tem ne ogrozi plačevanja
zapadlih zakonskih in pogodbenih obveznosti, ki dospejo v plačilo.
|
|
|
O odločitvi iz prejšnjega odstavka župan obvesti občinski
svet. |
|
|
Če proračuna ni možno uravnovesiti, mora župan predlagati
rebalans proračuna. |
|
|
102. člen |
|
|
Če se po sprejemu proračuna sprejme zakon ali odlok
občine, na podlagi katerega nastanejo nove obveznosti za proračun,
določi župan obseg izdatkov za ta namen v okviru večjih pričakovanih
prejemkov in obsega zadolžitve, ki je določena s proračunom ali s
prerazporeditvijo sredstev v okviru možnih prihrankov sredstev.
|
|
|
Če se neposredni uporabnik ali posredni uporabnik med
letom ukine in njegovih nalog ne prevzame drug uporabnik, se
neporabljena sredstva prenesejo v splošno proračunsko rezervacijo. |
|
|
103. člen |
|
|
Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki
so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti
le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.
|
|
|
Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni
vsi s statutom in z zakonom predpisani pogoji za uporabo sredstev. |
|
|
104. člen |
|
|
Za izvrševanje občinskega proračuna je odgovoren župan, če
ni z odlokom občine drugače določeno. |
|
|
Župan je odredbodajalec za sredstva proračuna. Za
izvrševanje proračuna občine lahko pooblasti posamezne delavce
občinskega urada ali podžupana. |
|
|
105. člen |
|
|
Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna
izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje
odhodkov uporabijo sredstva proračunske rezerve ali najame posojilo v
višini največ 5% sprejetega proračuna. Posojilo mora biti odplačano
najkasneje do konca proračunskega leta. O najetju posojila odloča župan. |
|
|
106. člen |
|
|
V proračunu se zagotavljajo sredstva za proračunsko
rezervo, ki deluje kot proračunski sklad. |
|
|
V sredstva proračunske rezerve se izloča del skupno
doseženih letnih prejemkov proračuna v višini, ki se določa s
proračunom, vendar največ do višine 1,5% prejemkov proračuna.
|
|
|
Odstotek izločanja sredstev v rezerve določi občinski svet
na predlog župana v odloku o proračunu za vsako leto posebej.
|
|
|
Del sredstev se izloča v rezervo začasno vsak mesec,
dokončno pa po zaključnem računu proračuna za preteklo leto. |
|
|
107. člen |
|
|
Sredstva proračunske rezerve občine se uporabljajo za
financiranje izdatkov za odpravo posledic naravnih nesreč, kot potres,
poplava, zemeljski plaz, visok sneg, močan veter, toča, žled, pozeba,
suša, množični pojav nalezljive človeške, živalske ali rastlinske
bolezni in druge nesreče, ki jih povzročajo naravne sile in ekološke
nesreče. |
|
|
O uporabi sredstev proračunske rezerve v posameznem
primeru do višine, ki jo določa odlok o proračunu, odloča župan na
predlog občinske uprave in o uporabi sredstev obvešča občinski svet.
|
|
|
V drugih primerih uporabe sredstev proračunske rezerve, ki
presega višino, določeno z aktom o proračunu, odloča občinski svet s
posebnim odlokom. |
|
|
108. člen |
|
|
Proračunski sklad je evidenčni račun v okviru računa
proračuna, ki ga odpre občina s posebnim odlokom, zaradi ločenega
vodenja določenih prejemkov in izdatkov in uresničevanja posebnega
namena. |
|
|
Ustanovitev, vodenje in prenehanje delovanja proračunskega
sklada določa zakon o javnih financah. |
|
|
109. člen |
|
|
V proračunu se del predvidenih proračunskih prejemkov
vnaprej ne razporedi, ampak zadrži kot splošna proračunska rezervacija,
ki se v proračunu posebej izkazuje. |
|
|
Sredstva splošne proračunske rezervacije se uporabljajo za
nepredvidene namene, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva v
zadostnem obsegu, ker jih pri pripravi poračuna ni bilo mogoče
načrtovati. Sredstva proračunske rezervacije ne smejo
presegati 2% prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov. |
|
|
O uporabi sredstev splošne proračunske rezervacije odloča
župan. Dodeljena sredstva splošne proračunske rezervacije se razporedijo
v finančni načrt neposrednega ali posrednega uporabnika. |
|
|
110. člen |
|
|
Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun,
sprejme občinski svet zaključni račun proračuna za preteklo leto.
|
|
|
V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni in
doseženi prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine.
|
|
|
Občinski svet sprejme hkrati z zaključnim računom
proračuna tudi premoženjsko bilanco občine na dan 31. decembra leta, za
katero se sprejema zaključni račun proračuna. |
|
|
Zaključni račun predlaga občinskemu svetu v obravnavo in
sprejem najkasneje do konca marca tekočega leta za preteklo leto župan. |
|
|
111. člen |
|
|
Občina se sme zadolževati z izdajo vrednostnih papirjev
ali z najetjem posojil. |
|
|
Občina izda vrednostne papirje v skladu z zakonom.
|
|
|
Občina se ne sme zadolževati v tujini brez zakonske
podlage. |
|
|
112. člen |
|
|
Občina se lahko zadolži le za financiranje investicij v
infrastrukturne objekte in naprave, namenjene za opravljanje
gospodarskih javnih služb pod pogoji, ki jih določa zakon. |
|
|
O zadolžitvi odloča občinski svet. |
|
|
113. člen |
|
|
Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica
ali soustanoviteljica je Občina Mislinja, se smejo zadolževati le s
soglasjem ustanoviteljice. |
|
|
O soglasju odloča občinski svet.
|
|
|
Občina sme dati poroštvo za izpolnitev obveznosti javnih
podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica ali
soustanoviteljica je občina, največ do 5% realiziranih prihodkov v letu,
v katerem se daje poroštvo. |
|
|
114. člen |
|
|
V bilanci prihodkov in odhodkov se posebej prikazujejo
prihodki, ki se vštevajo v primerno porabo po zakonu, ti pa so zlasti:
|
|
|
– prihodki od dohodnine,
|
|
|
– davek na dediščine in darila,
|
|
|
– davek na dobitke od iger na srečo,
|
|
|
– davek od prometa nepremičnin,
|
|
|
– upravne takse,
|
|
|
– posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj
igralnic, |
|
|
– davek od premoženja,
|
|
|
– finančna izravnava,
|
|
|
– nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča,
|
|
|
– krajevne turistične takse,
|
|
|
– komunalne takse,
|
|
|
– pristojbine, |
|
|
– pristojbina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega
zemljišča ali gozda, |
|
|
– odškodnina in nadomestila za degradacijo prostora in
onesnaževanje okolja, |
|
|
– prihodki uprave in
|
|
|
– prihodki, določeni z drugimi predpisi.
|
|
|
Prihodki iz prvega odstavka tega člena pripadajo občini v
višini, določeni z zakonom oziroma z aktom o njihovi uvedbi.
|
|
|
Občina z odlokom o proračunu razporedi vse prihodke in
izdatke za posamezne namene financiranja javne porabe v občini. Občinski
proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s
proračunskim letom za državni proračun. |
|
|
115. člen |
|
|
V bilanci prihodkov in odhodkov se posebej prikazujejo
prihodki, ki se ne vštevajo v primerno porabo po zakonu, to pa so zlasti
prihodki od: |
|
|
– obresti na depozite,
|
|
|
– najemnin za stanovanja in poslovne prostore,
|
|
|
– prodaje nepremičnega premoženja,
|
|
|
– prodaje premičnega premoženja,
|
|
|
– drugega premoženja,
|
|
|
– vrnjenih depozitov, akreditivov in garantnih pisem,
|
|
|
– nakupov in prodaje vrednostnih papirjev,
|
|
|
– komunalnih prispevkov,
|
|
|
– samoprispevka,
|
|
|
– občanov za sofinanciranje določenih nalog in obveznosti
na lokalni ravni, |
|
|
– opravljanje dejavnosti gospodarskih javnih služb v
režiji, |
|
|
– koncesijske dajatve oziroma odškodnine,
|
|
|
– ožjih delov občine,
|
|
|
– dotacije, darila in pomoči,
|
|
|
– namenska sredstva iz državnega proračuna ali skladov in
|
|
|
– drugi prihodki. |
|
|
116. člen |
|
|
Finančno poslovanje izvršuje računovodja.
|
|
|
Delo računovodje nadzorujeta tajnik in nadzorni odbor. |
|
|
SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE |
|
|
Splošni akti občine |
|
|
117. člen |
|
|
Splošni akti občine so statut, poslovnik občinskega sveta,
odloki, odredbe, pravilniki in navodila. |
|
|
Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in
druge načrte razvoja občine ter občinski proračun in zaključni račun, ki
sta posebni vrsti splošnih aktov. |
|
|
Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet
sklep, ki je lahko splošni ali posamični akt. |
|
|
Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik
občinskega sveta. |
|
|
118. člen |
|
|
Statut je temeljni splošni akt občine, o katerem
razpravlja občinski svet na dveh obravnavah in ga sprejme z
dvetretjinsko večino glasov vseh članov sveta. |
|
|
119. člen |
|
|
S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvetretjinsko
večino glasov navzočih članov, se uredi organizacija in način dela
občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov sveta. |
|
|
120. člen |
|
|
Občina ureja zadeve iz svoje pristojnosti z odloki,
odredbami, pravilniki in navodili. |
|
|
Z odlokom ureja občina zadeve iz svoje pristojnosti,
ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela in
ustanavlja javne službe. |
|
|
Občina z odlokom ureja tudi zadeve iz prenesene
pristojnosti, če je tako določeno z zakonom. |
|
|
Z odredbo občina uredi določene razmere, ki imajo splošen
pomen, ali odreja način ravnanja v takih razmerah. |
|
|
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali
odloka o načinu njihovega izvrševanja. |
|
|
Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela
organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka. |
|
|
121. člen |
|
|
Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti
objavljeni
v Uradnem listu
Republike
Slovenije in pričnejo veljati petnajsti dan po
objavi, če ni v njih drugače določeno. |
|
|
V uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere
tako določi občinski svet. |
|
|
Posamični akti občine |
|
|
122. člen |
|
|
Posamični akti občine so odločbe in sklepi.
|
|
|
Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh iz
lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. |
|
|
123. člen |
|
|
Občinski urad odloča o pravicah in dolžnostih posameznikov
in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih stvareh v
upravnem postopku. |
|
|
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izda občinski
urad v upravnem postopku o upravnih stvareh iz občinske pristojnosti,
odloča na drugi stopnji župan. |
|
|
O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskega sveta
odloča v upravnem sporu pristojno sodišče. |
|
|
VARSTVO LOKALNE SAMOUPRAVE |
|
|
124. člen |
|
|
Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo
ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v
ustavni položaj in v pravice občine, oziroma če se s predpisi pokrajine,
brez pooblastila oziroma soglasja občine, posega v njene pravice. |
|
|
125. člen |
|
|
Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim
sodiščem spor o pristojnosti, če Državni zbor ali Vlada Republike
Slovenije s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in
zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopata, če pokrajina ali
druga občina posega v njeno pristojnost. |
|
|
126. člen |
|
|
Župan lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija
konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo
oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži tudi, če osebe javnega in
zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na
škodo javnih koristi občine. |
|
|
127. člen |
|
|
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot
stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih,
oziroma če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine,
določene z ustavo in zakoni Republike Slovenije. |
|
|
128. člen |
|
|
Delovna telesa občinskega sveta in župan so dolžni za
potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede pripravljajočih
predpisov, ki se tičejo koristi občine in pokrajine. Na tej podlagi
oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje Državnemu zboru. |
|
|
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
|
129. člen |
|
|
Odloki in drugi splošni akti prejšnje Občine Slovenj
Gradec, ki so veljali 31. 12. 1994 in se nanašajo na področja in
pristojnosti lokalne samouprave, veljajo od 1. 1. 1995 dalje vse do
nadomestitve teh s svojimi predpisi, kot predpisi Občine Mislinja, če
niso v nasprotju z zakonom ali s tem statutom. |
|
|
130. člen |
|
|
Z dnem, ko začnejo veljati te spremembe in dopolnitve
(prečiščeno besedilo) statuta, preneha veljati statut Občine Mislinja
(Uradni list RS, št. 27/95). |
|
|
131. člen |
|
|
Statut Občine Mislinja se objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije in začne veljati petnajsti dan po objavi. |
|
|
|
|
|
Št. 013-1/95 |
|
|
Mislinja, dne 14. decembra 1999. |
|
|
|
|
|
Župan |
|
|
Občine Mislinja
|
|
|
Mirko Grešovnik l. r. |
|