|
Na podlagi
61., 97. in 98. člena
Zakona
o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 –
ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 –
ZUPUDPP-A,
(109/12),
76/14
– odl. US in
14/15
– ZUUJFO) ter 16. člena
Statuta Občine Zreče (Uradni list RS, št. 87/12) je Občinski svet
Občine Zreče na
8.
redni seji dne, 16.12.2015
sprejel |
|
|
|
ODLOK |
|
O
OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA STANOVANJSKO ZAZIDAVO ŠKALCE –
STANOJEVIČ |
|
|
|
I.
Splošni določbi |
|
|
|
1.
člen |
|
(podlaga za občinski
podrobni prostorski načrt) |
|
(1) S
tem Odlokom se skladno z Odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih
sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Slovenske Konjice
za območje občine Zreče v letu 2009 (Uradni list RS, št. 37/12) sprejme
Občinski podrobni prostorski načrt za stanovanjsko zazidavo Škalce -
Stanojevič (v
nadaljnjem besedilu: podrobni načrt). |
|
(2) Podrobni
načrt
je izdelal Razvojni center PLANIRANJE, d.o.o. Celje, pod številko
projekta 764/15. |
|
|
|
2. člen |
|
(vsebina odloka) |
|
(1) Ta odlok določa območje podrobnega načrta,
načrtovane prostorske ureditve, umestitev načrtovane ureditve v prostor,
rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, varovanje
okolja in naravnih virov ter za varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami, zasnovo projektnih rešitev in pogojev priključevanja objektov
na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, etapnost
izvedbe prostorskih ureditev in dopustna odstopanja. |
|
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so prikazane v
grafičnem delu prostorskega načrta, ki je skupaj z obveznimi prilogami
sestavni del tega odloka in na vpogled na Občini Zreče. |
|
|
|
II. Opis prostorske ureditve |
|
|
|
3. člen |
(predmet podrobnega načrta)
|
|
Na območju prostorskega načrta so skladno s pogoji
določil tega odloka načrtovani naslednji posegi: |
|
·
izgradnja šest (6) individualnih prostostoječih stanovanjskih hiš,
|
|
·
izgradnja dovozne ceste z navezavo na obstoječe cestno omrežje, |
|
·
izgradnja gospodarske javne infrastrukture za načrtovane stanovanjske
objekte, |
|
·
odstranitev obstoječega pomožnega objekta, |
|
·
ureditev zelenih površin in ukrepov za varovanje bivalnega in naravnega
okolja ter za preprečevanje naravnih in drugih nesreč. |
|
|
4. člen
|
(območje podrobnega načrta)
|
|
(1) Območje prostorskega načrta se nahaja
jugovzhodno od naselja Zreče. Območje je namenjeno stanovanjski gradnji
nizke gostote, zelenim površinam ter prometni, energetski, teleprenosni
in komunalni infrastrukturi (gospodarska javna infrastruktura – GJI) in
predstavlja nepozidani del soseske »Dobrava 1«. V naravi je območje
travnik in dovozna pot. |
|
(2) Območje podrobnega načrta obsega parcele št.:
279, 281/1, 282/11 in 282/16, vse k.o. 1105 – Škalce.
|
|
Površina območja meri približno 0,73 ha. |
|
(3) Sestavni del podrobnega načrta so tudi zemljišča
izven območja urejanja, ki so potrebna za neposredno prometno
priključevanje na omrežje javnih cest in izvedbo komunalnih priključkov
in naprav gospodarske javne infrastrukture, potrebnih za komunalno
opremljanje območja ter morebitne protierozijske ukrepe in
vodnogospodarske ureditve ter obsegajo najmanj parcele št. 274/6, 274/5,
278/1 (trasa novega TK voda), 282/9 (trasa novega NN elektro voda) in
280/1 (meteorna kanalizacija), vse k.o. 1105 – Škalce. |
|
|
|
III.
Umestitev
načrtovane ureditve v prostor |
|
|
|
5. člen |
(vplivi
in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji)
|
|
(1) Območje obravnave se nahaja južno od naselja
Zreče, nad dolino, po kateri poteka regionalna cesta RII 430 Celje –
Slovenske Konjice. Severno, južno in vzhodno je obstoječa pozidava
individualnih stanovanjskih hiš. Na vzhodu je travnik, ki se strmo
spušča proti dolini. Prometno je z ostalimi deli mesta in naselja
povezano preko obstoječih cest in poti. |
|
(2) V času gradnje obsega vplivno območje podrobnega
načrta zemljišča znotraj meje območja ter zemljišča zunaj meje območja
potrebna za gradnjo gospodarske javne infrastrukture. Po izgradnji
prostorskih ureditev vplivno območje obsega zemljišča v območju
podrobnega načrta. |
|
(3) Prostorske ureditve, načrtovane s podrobnim
načrtom, nimajo negativnih vplivov na sosednja območja. |
|
|
|
IV. Pogoji glede namembnosti posegov v prostor, njihove lege,
velikosti in oblikovanja umestitev načrtovane ureditve v prostor |
|
6. člen |
(namembnost območja podrobnega načrta)
|
|
Zemljišče je v celoti namenjeno stanovanjski gradnji
nizke gostote, zelenim površinam ter izgradnji gospodarske javne
infrastrukture. |
|
|
|
7. člen |
(dopustni posegi)
|
|
(1) Na območju podrobnega načrta so skladno s pogoji
določil tega odloka dopustni naslednji posegi: |
|
·
izgradnja šest (6) individualnih prostostoječih stanovanjskih hiš, |
|
·
odstranitev
obstoječega pomožnega objekta, |
|
·
odstranitev
obstoječih objektov in
naprav gospodarske javne infrastrukture v povezavi z odstranjenimi
objekti, |
|
·
izgradnja novega ter obnova, sanacija in dograditev obstoječega omrežja
gospodarske javne infrastrukture, |
|
(2) Za potrebe realizacije
podrobnega načrta je dopustna tudi izgradnja novega omrežja ter obnova,
sanacija in dograditev obstoječega omrežja gospodarske javne
infrastrukture izven meje območja podrobnega načrta. |
|
|
|
8. člen |
(odstranitve objektov)
|
|
Na območju podrobnega načrta se odstrani obstoječi
nestanovanjski objekt na parceli št. 282/16, k.o. 1105 –Škalce.
|
|
|
|
9. člen |
(pogoji in usmeritve glede lege objektov)
|
|
(1) Urbanistična zasnova umestitve objektov in
naprav upošteva lego parcele in reliefa, oblike in lege sosednjih
parcel, lege obstoječih objektov in naprav, dovozne ceste in ostalo
gospodarsko javno
infrastrukturo
ter rešitve strokovnih podlag. |
|
(2) Umestitev objektov in naprav je določena:
|
|
·
z gradbeno
parcelo (GP), ki je določena za vsak objekt posebej,
|
|
·
z gradbeno
mejo (GM), to je črta, ki je načrtovani objekti ne smejo presegati,
lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost
zemljišča, |
|
·
z gradbeno
linijo (GL), na katero morajo biti postavljeni načrtovani objekti z enim
robom – najmanj s 70% dolžine ene stranice fasade, |
|
·
s
horizontalnimi in vertikalnimi gabariti objektov, |
|
·
s točkami
zakoličbe, s katerimi so novi objekti in naprave locirani v prostoru in
|
|
·
z višinskimi
kotami terena in objektov. |
|
|
|
10.
člen |
(pogoji in usmeritve
glede velikosti in oblikovanja objektov)
|
|
(1) Velikost posameznih objektov je določena z:
|
|
·
gradbenimi mejami, ki jih načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko
pa se jih dotikajo ali pa so od njih odmaknjeni v notranjost parcele in
z gradbenimi linijami, na katero morajo biti postavljeni načrtovani
objekti vsaj z 70% dolžine ene stranice fasade, |
|
·
dimenzijami horizontalnih gabaritov z dopustnim odstopanjem, |
|
·
dimenzijami vertikalnih gabaritov z dopustnim odstopanjem, pri čemer
pomeni: K klet, P pritličje, P+1 pritličje in nadstropje, IP izkoriščeno
podstrešje ter P podstrešje, |
|
·
točne tlorisne dimenzije in višine objektov bodo določene na podlagi
potreb investitorja ob upoštevanju tehnoloških in logističnih zadev v
fazi izdelave projektov za pridobitev dovoljenja za gradnjo, |
|
(2) Načrtovani objekti so osnovne tlorisne dimenzije
11,00 x 8,00 m in prizidek tlorisne dimenzije 8,00 x 3,00 m povečani ali
zmanjšani za dopustno toleranco ± 10%. Objekti so zasnovani kot dvo ali
tri etažni in imajo vkopano klet (K), pritličje (P), nadstropje (P+1) in
podstrešje (P) ali vkopano klet (K), pritličje (P) in izkoriščeno
podstrešje (IP). Prizidki so pritlični, lahko so podkleteni (K+P).
Strehe objektov so simetrične dvokapnice naklona 35° – 45°.
|
|
(3) Klet objektov je v celoti ali delno vkopana
tako, da je na nižjem delu parcele kota kleti na terenu, na višjem delu
parcele pa je klet po višini najmanj 80% vkopana. Kota pritličja je
največ 60 cm nad koto terena. |
|
(4) Za vse objekte se tip pozidave poenoti na
sodobno oblikovane objekte, zasnovane kot podolgovati kubusi orientirani
vzporedno s plastnicami terena. Fasade se oblikuje sodobno z uporabo
enostavnih pravokotnih rastrov. Uporabljeni materiali so omet, les,
beton, steklo ali sodobni obložni materiali v barvni lestvici svetlih
toplih zemeljskih barv. Barve streh so rdeče, rjave ali temno sive. |
|
(5) Dopustna je izvedba frčad v strešini objekta ali
drugo odpiranje strešin, skupna dolžina zidov frčad v posamezni strešini
ne sme preseči polovice dolžine objekta. Dopustna je izvedba osnovnega
objekta z aneksi poljubnih oblik kjerkoli znotraj maksimalno dovoljenih
tlorisnih dimenzij objekta. Strešine nad aneksi in strešine frčad so
lahko ravne, enakega naklona kot osnovne strešine ali z drugim naklonom
vklopljene v strešine objekta. |
|
|
|
11. člen |
(gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov)
|
|
(1) Na območju podrobnega načrta je dopustna gradnja
nezahtevnih in enostavnih
objektov
za lastne potrebe,
ob načrtovanih stanovanjskih
objektih
na gradbeni parceli, to so: majhna stavba - garaža,
drvarnica, nadstrešek, zimski vrt, ograje ter pomožni infrastrukturni
objekti, ki so sestavni del prometne in komunalne ter energetske
ureditve. |
|
(2) Vrsta
enostavnih in
nezahtevnih objektov, dopustna
velikost, način gradnje in rabe ter drugi pogoji, ki morajo biti
izpolnjeni, da se objekt lahko šteje za
enostavni in
nezahtevni objekt, je določena z
veljavnimi predpisi o vrstah objektov glede na zahtevnost. Poleg tega
morajo biti za postavitev
enostavnih in
nezahtevnih
objektov upoštevani še pogoji iz
veljavnega občinskega prostorskega plana.
|
|
(3) V primeru gradnje nezahtevnih
in enostavnih objektov
za lastne potrebe skupni faktor zazidanosti, to je
razmerje med zazidano površino osnovne stavbe skupaj z
nezahtevnimi in enostavnimi
objekti
ter celotno površino gradbene parcele, ne sme
presega 0,4. |
|
(4) Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti
postavljeni v podrejenem položaju glede na glavno stavbo na gradbeni
parceli in oblikovani skladno z glavnim objektom. Dovoljena višina je
samo pritličje. Strehe pomožnih objektov so praviloma ravne ali enake
kot na osnovni stavbi, če se s tem doseže skladnost pozidave na gradbeni
parceli. Strehe drugih oblik in nižjega naklona (enokapna, polkrožna,
ravna) se lahko uredijo v primeru steklenjakov, zimskih vrtov, ali če je
zaradi funkcionalnosti osnovnega objekta na parceli taka streha bolj
primerna. Strešna kritina nad nadstreški je lahko tudi brezbarvna,
prosojna. |
|
|
|
12. člen |
(pogoji in usmeritve za ureditev zunanjih površin in ozelenjevanje)
|
|
(1) Na gradbenih parcelah predvidenih
enostanovanjskih hiš se uredijo dovozi, druge utrjene površine in zelene
površine. |
|
(2) Dovozi in dostopi do stanovanjskih objektov so
izvedeni kot utrjene peščene, tlakovane ali asfaltirane površine. Ostale
površine so ozelenjene. Premostitev višinskih razlik v mejah gradbenih
parcel je načeloma predvidena z ureditvijo brežin in z izvedbo opornih
zidov največje višine 1,20 m. Zidovi so kamniti, betonski obloženi s
kamnom ali betonski, slednji morajo biti obvezno ozelenjeni. |
|
(3) Gradbena parcela ali del nje je lahko ograjena.
Ograja mora biti živa meja ali žična ozelenjena ograja, dopustna je
lesena, kovinska in delno zidana ograja, visoka do 1,50 m, vsaj 0,5 m
oddaljena od cestnega sveta. Polno zidana ali plastična ograja ni
dopustna. Ograje in žive meje v križiščih, morajo biti oblikovane tako,
da ne ovirajo preglednosti. |
|
(4) Zelene površine so sestavni del ureditve
območja. Ozelenitve okolice objektov naj se izvedejo kot okrasni vrtovi.
|
|
|
|
13.
člen |
(pogoji za urejanje in oblikovanje urbane opreme)
|
|
(1) Urbano (parkovno) opremo
sestavljajo: |
|
·
elementi za hojo in varovanje poti (tlaki, ograje), |
|
·
elementi za varovanje okolja (koši za odpadke, ograje), |
|
·
svetilke, usmerjevalne in obvestilne table. |
|
(2) Vsa oprema je oblikovno
enotna, vsi elementi urbane opreme morajo biti sodobno in nevtralno
oblikovani, skladno z urbano opremo naselja. |
|
|
|
V. Pogoji priključevanja objektov na gospodarsko javno
infrastrukturo in grajeno javno dobro |
|
|
|
14.
člen |
|
|
|
(1) Prometno se območje
navezuje na lokalno cesto št. 383021 Slovenske Konjice – Dobrava -
Zreče, ki se navezuje na širše prometno omrežje. |
|
(2) Na obravnavanem območju se uredi nova dovozna
cesta. Na severu se navezuje na lokalno cesto št. 383021 Slovenske
Konjice – Dobrava, in poteka v smeri sever jug do križišča T oblike, od
tu pa v smeri proti zahodu in v smeri proti vzhodu. Širina normalnega
profila ceste znaša 5,00 m, vključno z 0,50 m obojestransko bankino.
|
|
(3) Predvidena dovozna cesta se asfaltira.
|
|
(4) Parkirne površine se zagotavljajo na gradbenih
parcelah objektov. Parkirne površine so peščene, tlakovane s tlakovci
ali travnimi ploščami. |
|
|
|
15.
člen |
(pešpoti in kolesarske steze)
|
|
Na obravnavanem območju peš in kolesarski promet
poteka po cestah, zato se omeji hitrost vozil na največ 30 km/h. |
|
|
|
16.
člen |
(splošni pogoji za potek
in gradnjo komunalnega, energetskega in elektronsko komunikacijskega
omrežja)
|
|
(1) Zaradi gradnje načrtovanih posegov se zgradijo,
prestavijo, zamenjajo in zaščitijo komunalne, energetske in elektronsko
komunikacijske naprave in objekti – gospodarska javna infrastruktura
(GJI). Načrtovanje in gradnja gospodarske javne infrastrukture mora
potekati v skladu s projektnimi pogoji posameznih upravljavcev teh
objektov in naprav, če to ni v nasprotju s tem odlokom. |
|
(2) Vse vode gospodarske javne infrastrukture se
uredi po javnih (prometnih in intervencijskih) površinah oziroma po
površinah v javni rabi tako, da se omogoči vzdrževanje infrastrukturnih
objektov in naprav. V primeru, ko potek po javnih površinah ni možen,
lahko vodi potekajo po drugih površinah, vendar po najkrajši možni poti.
Vse obstoječe in predvidene elektro in elektronsko komunikacijske vode
se kablira. |
|
(3) Trase vodov gospodarske javne infrastrukture se
medsebojno uskladijo, upoštevajo se zadostni medsebojni odmiki in odmiki
do ostalih grajenih in naravnih struktur. Gradnja objektov in naprav
gospodarske javne infrastrukture se izvaja usklajeno. Obstoječo
gospodarsko javno infrastrukturo se med gradnjo zaščiti, po gradnji pa
izvede ustrezno sanacijo. |
|
(4) Za dopustna odstopanja po tem odloku se lahko
štejejo tudi druge rešitve v zvezi z gradnjo in urejanjem gospodarske
javne infrastrukture, ki niso določena s tem odlokom. K vsaki drugačni
rešitvi gospodarske javne infrastrukture mora investitor komunalnega
voda predhodno pridobiti soglasje investitorja oziroma upravljavca ceste
in voda. |
|
|
|
17.
člen |
(vodovodno omrežje)
|
|
(1) Objekti obravnavanega OPPN se nahajajo v območju
vodovodnega sistema, zato lastna oskrba z vodo ni dovoljena. Za oskrbo
stanovanjskih objektov s pitno vodo se zgradi nov javni vodovod. Nov
vodovod se priključi na obstoječ javni vodovod premera 80 mm, ki se
nahaja severno od območja, ob lokalni cesti Slovenske Konjice – Dobrava
– Zreče. |
|
(2) Vodovod je treba načrtovati najmanj 3 m stran od
objektov na globini najmanj 1,2 m pod koto terena. Na območjih, kjer so
načrtovani posegi v varovalnem pasu javnega vodovoda ali so oddaljeni
manj kot 3 m od osi javnega vodovoda, se javni vodovod prestavi tako, da
je po zaključeni gradnji javni vodovod najmanj 1 m in največ 2,5 m pod
novo koto terena. |
|
(3) Za izgradnjo vodovoda se uporabijo cevi
polietilen DN/OD 32 mm - 10 barov. Vodomeri se vgradijo zunaj objektov v
tipskih toplotno izoliranih vodomernih jaških. Hidranti morajo imeti med
hidrantnim ventilom in N-kosom vgrajen FF-kos dolžine min. 300 mm.
Ventili, hidranti in ostale armature, ki so vgrajene podzemno, morajo
biti na terenu označene z označevalno tablico. |
|
(4) Pred tehničnim pregledom je potrebno upravljavcu
javnega vodovoda predložiti geodetske posnetke skladne z GJI standardom
in projekte PID za zgrajeni vodovod, zapisnik o dezinfekciji vodovoda,
zapisnik o tlačni preizkušnji vodovoda po SIST EN 805 »Metoda z
ugotavljanjem izgube tlaka« in potrdilo o preizkusu hidrantnega omrežja. |
|
|
|
18.
člen |
(kanalizacijsko omrežje)
|
|
(1) Na obravnavanem območju je obvezen priklop
objektov na javno kanalizacijo. Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju
in vzdrževanju kanalizacije se upoštevajo predpisi, ki urejajo odvajanje
komunalnih in padavinskih odpadnih voda. Za odvod komunalnih odpadnih
vod iz stanovanjskih objektov na območju podrobnega načrta mora biti v
celoti načrtovana in zgrajena vodotesna ločena, fekalna in meteorna
kanalizacija. |
|
(2) Za odvod komunalnih odpadnih vod iz objektov se
zgradi fekalno kanalizacijo, ki se začasno priključi na skupno malo
čistilno napravo (MČN), po izgradnji javne kanalizacije pa se
priključijo na javni kanalizacijski sistem. |
|
(3) Za odvod meteornih vod se zgradi meteorno
kanalizacijo z iztokom v površinski odvodnik. Za zmanjšanje odtoka
padavinskih voda z urbanih površin v vodotoke se izvedejo ukrepi skladno
z republiškimi in občinskimi predpisi, ki urejajo odvajanje komunalnih
in padavinskih odpadnih voda. Zato je treba za meteorne vode s streh in
povoznih površin predvideti zadrževalni bazen ali druge podobne rešitve.
Zadrževalni bazen mora biti dimenzioniran tako, da ob upoštevanju 15
minutnega naliva z enoletno povratno dobo maksimalni odtok z območja
gradnje po izgradnji ni večji kot je bil pred gradnjo. Preliv meteornih
vod se spelje preko meteorne kanalizacije v površinski odvodnik
Koprivnica. Iztok mora biti oblikovan tako, da bo izpustna glava
oblikovana pod naklonom brežine in ne bo segala v njegov svetli profil.
Opremljena mora biti s protipoplavno zaklopko. Na območju iztoka morata
biti struga in brežina vodotoka zavarovani pred vodno erozijo. |
|
(4) Kanalizacijo je treba načrtovati najmanj 3 m
stran od objektov. Kanali naj bodo v javnih površinah oziroma locirani
tako, da bo po izgradnji omogočen nemoten dostop za vzdrževalna dela. |
|
(5) Priključitev internih kanalskih priključkov na
predvideno kanalizacijo izvede upravljavec kanalizacije na stroške
investitorjev, ko bo zgrajena javna kanalizacija predana v upravljanje. |
|
(6) Pred tehničnim pregledom je treba upravljavcu
javne kanalizacije predložiti geodetske posnetke, skladne z GJI
standardom, projekte PID za kanalizacijo, posnetek pregleda s kamero ter
zapisnik o preizkusu tesnosti kanalov po SIST EN 1610 z zrakom -
postopek L. |
|
|
|
19.
člen |
|
|
|
(1) Za napajanje predvidenih objektov in naprav na
območju podrobnega načrta z električno energijo se zgradi novo
nizkonapetostno (NN) električno omrežje, ki se izvede preko obstoječega
NN 0,4 kV izvoda iz obstoječe transformatorske postaje TP t-626 Žeče 5. |
|
(2) Novo NN elektro omrežje za napajanje predvidenih
objektov je izvede s kabli NN 0,4 kV, do priključnih omaric predvidenih
objektov in naprav in do novega prižigališča javne razsvetljave (JR).
Kabli se položijo v kabelske jarke globine 0,8 m. Na delih pod povoznimi
površinami in pri manjših razdaljah od dovoljenih najmanjših razdaljah
od druge GJI, bo izvedena kabelska kanalizacija. |
|
(3) Po izgradnji je treba za nove trase elektrovodov
izdelati dokumentacijo o kablih s podzemnim katastrom.
|
|
|
|
20.
člen |
(javna razsvetljava)
|
|
(1) Na območju OPPN se ob predvideni dovozni cesti
uredi novo omrežje javne razsvetljave. Svetilke se postavijo v zelenici
ob cesti na kandelabrih višine približno 5 m. Točna razmestitev in tip
svetilk se določi v PGD/PZI dokumentaciji. |
|
(2) Razsvetljava mora ustrezati določilom predpisov,
ki urejajo svetlobno onesnaženje okolja. Vgradijo se varčne sijalke. |
|
|
|
21.
člen |
(omrežje elektronskih
komunikacij)
|
|
(1) Na obravnavanem območju potekajo obstoječi TK
vodi. Pri vseh posegih v prostor je treba upoštevati trase obstoječih
vodov ter jih po potrebi prestaviti ali ustrezno zaščititi in
prestaviti. Za priključitev novih objektov na obstoječe komunikacijsko
omrežje se izgradi novo TK omrežje. |
|
(2) Novi TK vodi se uredijo iz obstoječega omrežja
ob meja gradbenih parcel cestah in poteh, ki so prilagojeni končnemu
stanju pozidave. |
|
(3)
Priključevanje posameznih obstoječih in predvidenih objektov in naprav
se podrobneje obdela v tehnični dokumentaciji, skladno s pogoji in pod
nadzorom upravljavca. Po izgradnji je treba za nove trase TK vodov
izdelati dokumentacijo o kablih s podzemnim katastrom. |
|
|
|
22.
člen |
(plinovodno omrežje)
|
|
(1) Objekti obravnavanega OPPN se nahajajo v
območju, preko katerega poteka obstoječe srednjetlačno (0,5 bar)
distribucijsko plinovodno omrežje. Za oskrbo predvidenih stanovanjskih
objektov s plinom se zgradi nov priključni plinovod, ki se priključi na
obstoječ plinovod, ki poteka v cestišču lokalne ceste Slovenske Konjice
– Dobrava – Zreče. |
|
(2) Sekundarno plinovodno omrežje se uredi v
komunalno energetskih koridorjih, to je v trasi dovozne ceste, pri čemer
se upošteva vse vzporedne in vertikalne odmike, skladno z zakonodajo s
področja tehničnih pogojev za graditev, obratovanje in vzdrževanje
plinovodov z največjim delovnim tlakom do vključno 16 bar ter skladno s
smernicami upravljavca. |
|
|
|
23.
člen |
|
|
|
(1) Ogrevanje objektov in sanitarne vode se uredi
individualno za posamezni objekt. Predviden vir ogrevanja je zemeljski
plin, sončni kolektorji ali toplotna črpalka, uplinjeni les in drug
alternativen vir ogrevanja skladno z veljavnimi prepisi, ki urejajo
način ogrevanja na območju Občine Zreče ter se nanašajo na učinkovito
rabo energije in varstvo zraka. |
|
(2) Pri projektiranju in gradnji novih objektov se
upošteva normative in tehnične predpise, ki urejajo učinkovito rabo
energije in uporabo obnovljivih virov energije in upoštevajo varstvo
zraka. |
|
|
|
24. člen |
(pogoji zbiranja in
odvoza in deponiranje odpadkov)
|
|
(1) Pri ravnanju z odpadki je treba upoštevati
veljavne predpise, ki urejajo področje ravnanja z odpadki. Vse vrste
nastalih odpadkov se ločeno zbira in predaja pooblaščenim zbiralcem
oziroma predelovalcem ali odstranjevalcem. Način zbiranja in odvoz
komunalnih odpadkov se izvaja v skladu z določili, ki urejajo ravnanje s
komunalnimi odpadki v Občini Zreče. |
|
(2) Prostor za zbiranje komunalnih odpadkov se
nahaja ob objektih. Dovoz do njih je omogočen preko cestnega omrežja.
Posode za ločeno zbiranje odpadkov se postavi na ekološko tehnično
brezhiben in zavarovan prostor tako, ki bo posebej oblikovan, skladno z
oblikovanjem objekta (nadstrešnica, lesena ograja). Natančna lokacija
zbirnih in odjemnih mest se določi v tehnični dokumentaciji za posamezen
objekt ali skupino objektov. |
|
(3) Gradbeni odpadki in inertni odpadki, ki
nastanejo zaradi rušenja obstoječih objektov in infrastrukture ter pri
gradnji novih objektov, se odstranijo izven ureditvenega območja OPPN.
Ravnanje z njimi se izvede v skladu z načrtom odstranjevalnih del ter s
predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki. Na območju OPPN ni dovoljeno
skladiščenje nevarnih odpadkov. |
|
(4) Nevarni odpadki, mednje spadajo tudi zemljina,
onesnažena zaradi razlitja nevarnih snovi, in odpadna embalaža nevarnih
snovi, se predajo pooblaščeni organizaciji za zbiranje nevarnih
odpadkov, kar se ustrezno evidentira. |
|
|
|
VI. Merila in pogoji za parcelacijo |
|
25. člen |
(parcelacija)
|
|
(1) Zaradi predvidenih posegov se določijo nove
parcelne meje. Parcelacija se izvede v skladu z grafičnim delom
podrobnega načrta, na katerem so s tehničnimi elementi, ki omogočajo
prenos novih mej parcel v naravo, določene lomne točke meje ter v skladu
s katastrskim elaboratom, ki je obvezni sestavni del tehnične
dokumentacije ter skladno s projektno dokumentacijo ter mora vsebovati
predlog nove parcelacije. |
|
(2) Parcele, določene s tem OPPN, se po izvedenih
posegih lahko delijo in združujejo, v skladu z izvedenim stanjem na
podlagi lastništva ali upravljanja ter se po namembnosti sosednjih
območij pripojijo k sosednjim parcelam. |
|
|
|
VII. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne
dediščine |
|
|
|
26. člen |
(celostno ohranjanje
kulturne dediščine)
|
|
(1) Na ureditvenem območju podrobnega načrta ni
zavarovanih objektov ali območij kulturne dediščine. Na območju
obravnave se predvideni posegi načrtujejo in izvajajo tako, da se
ustvarjajo in ohranjajo kvalitetna razmerja in strukture v krajini, ter
da se varuje značilno naselbinsko, krajinsko in arhitekturno tipologijo
in morfologijo. |
|
(2) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja
obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika
zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine
zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi
takoj obvesti pristojno enoto za varstvo kulturne dediščine, ki
situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru
odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali
uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za
arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin
in se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža
obstoje arheološke ostaline. |
|
|
|
VIII. Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in
ohranjanje narave |
|
|
|
27. člen |
(pogoji ohranjanja
narave)
|
|
Načrtovane ureditve ne posegajo na zavarovana ali
naravovarstveno pomembna območja. Zaradi ohranjanja narave se posegi
načrtujejo in izvajajo tako, da so omejeni na gradbišče in transportne
poti. |
|
|
|
28. člen |
(varstvo zraka)
|
|
(1) V času gradnje se na celotnem ureditvenem
območju, na transportnih poteh, gradbiščih in začasnih deponijah, s
posebno pozornostjo na delih, ki se bivalnim območjem najbolj
približajo, izvajajo vsaj naslednji ukrepi: |
|
·
preprečevanje nekontroliranega raznosa gradbenega materiala z območja
gradbišča in deponij ter transportnih sredstev; ukrep zahteva ustrezno
nalaganje tovornih vozil, njihovo čiščenje pred vožnjo na javne prometne
površine in prekrivanje sipkih tovorov, |
|
·
preprečevanje prašenja z odkritih delov gradbišč, prometnih in
manipulativnih površin, deponij materiala; ukrep zahteva ustrezno
ureditev gradbišč in začasnih skladišč sipkih materialov, vlaženje ali
prekrivanje teh materialov ob suhem in vetrovnem vremenu, vlaženje
prometnih in manipulativnih površin, s katerih se lahko nekontrolirano
širijo prašni delci, redno čiščenje prometnih površin na gradbišču in
javnih prometnih površin, ureditev čim krajših poti za prevoze za
potrebe gradbišča ter sprotno rekultiviranje območij posegov (deponij,
nasipov, vkopov), |
|
·
upoštevanje emisijskih norm v skladu s predpisi, ki urejajo področje
emisij pri začasnih gradbenih objektih, uporabljeni gradbeni
mehanizaciji in transportnih sredstvih; ukrep zahteva uporabo tehnično
brezhibne gradbene mehanizacije in transportnih sredstev ter njihovo
redno vzdrževanje, |
|
·
če so prevozna sredstva in delovne naprave ustavljene za daljši čas,
mora biti motor ugasnjen, |
|
·
zaradi zmanjšanja prašenja ob sušnih dnevih se predvidi zadostno močenje
in čiščenje prevoznih poti in odkritih površin. |
|
(2) Kot energetski vir je načrtovan zemeljski plin v
kombinaciji z obnovljivimi virov energije. |
|
|
|
29. člen |
(varstvo tal)
|
|
(1) Posegi v tla naj se načrtujejo in izvajajo tako,
da je prizadeta čim manjša površina tal. Zaradi racionalne rabe tal je
pomembna organizacija gradbišča, ki mora obsegati čim manjše površine in
zagotoviti kar najmanjše poškodbe tal. |
|
(2) Na območju gradnje objektov in ostalih ureditev
se vse izkopane plasti tal, nastale pri pripravi terena, deponirajo
ločeno, glede na njihovo sestavo. Pri odstranjevanju gornjih plasti
zemljine se rodovitna zemlja uporabi pri končni ureditvi obravnavanega
območja. |
|
|
|
30. člen |
(varstvo pred hrupom)
|
|
(1) Na podlagi predpisov, ki urejajo mejne vrednosti
kazalcev hrupa v okolju, sodi obravnavano območje v II. stopnjo varstva
pred hrupom, kjer ni dopusten noben poseg v okolje, ki je moteč zaradi
povzročanja hrupa, saj gre za stanovanjsko območje. Dopustna mejna
vrednost hrupa na območjih II. stopnje varstva pred hrupom je 55 dBA
podnevi in 45 dBA ponoči, kritična vrednost pa 63 dBA podnevi in 53 dBA
ponoči. |
|
(2) V času gradnje se uporabljajo stroji s čim
manjšo možno zvočno močjo in se upošteva omejitve glede njihove uporabe,
predvsem časovne omejitve (uporaba v dnevnem času). Predvideni objekti
oziroma njihovo obratovanje in uporaba po končani gradnji ne smejo
presegati predpisane mejne ravni hrupa. |
|
|
|
31. člen |
(varstvo voda)
|
|
(1) Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in
vzdrževanju kanalizacije se upoštevajo predpisi, ki urejajo odvajanje
komunalnih in padavinskih odpadnih voda. |
|
(2) Na meteorno kanalizacijo se dovoli priključiti
le tiste meteorne vode, ki ne presegajo dopustnih parametrov za izpust
neposredno v vode. |
|
(3) V območju predvidene gradnje je treba izvesti
lokalno zadrževanje odpadnih meteornih vod pred izpustom v javne
meteorne kanale in vodotoke. Zaradi geoloških lastnosti ponikanje ni
dopustno. |
|
|
|
32. člen |
(varstvo pred svetlobnim
onesnaževanjem)
|
|
(1) Razsvetljava objekta se izvede tako, da ne
povzroča svetlobnega onesnaževanja. Vse svetilke se izvedejo tako, da je
svetloba usmerjena izključno v tla. Načrtovanje in uporaba javne
razsvetljave in drugih zunanjih svetlobnih teles mora biti skladno z
določil, ki predpisujejo mejne vrednostih svetlobnega onesnaževanja
okolja. |
|
(2) Za ureditev javne razsvetljave in razsvetljave
objektov se načrtuje uporaba takšnih svetil, ki omogočajo osvetljavo
talnih površin in ne osvetljujejo neba in širše okolice ter uporabijo
svetila, ki ne oddajajo svetlobe v UV-spektru. |
|
(3) Gradbišča se ponoči ne osvetljuje. Za varovanje
gradbišča in objekta v času obratovanja je dovoljena postavitev
posameznih svetil, ki so opremljena s senzorjem za samodejni
vklop/izklop. |
|
(4) Svetlobnih reklamnih napisov in sporočil na
celotnem območju prostorskega načrta ni dovoljeno nameščati in
uporabljati. |
|
|
|
33. člen |
(varstvo pred poplavo in
erozijo)
|
|
(1) Območje podrobnega načrta je po podatkih RS MKO
ARSO o območjih poplavne nevarnosti poplavno varno. |
|
(2) Območje podrobnega načrta ni erozivno in
plazovito ogroženo. Pri projektiranju objektov in gradnji se ustrezne
rešitve izvedejo na podlagi predhodne geomehanske presoje in pregledom
gradbene jame. Rešitve morajo zagotavljati ustrezno stopnjo stabilnosti
in protierozijske zaščite v fazi gradnje in v fazi uporabe.
|
|
|
|
34. člen |
(varstvo pred potresom)
|
|
Obravnavano območje spada v VII. stopnjo potresne
ogroženosti po EMS, pospeške tal je do 0.125. Pri načrtovanju objektov
je potrebno upoštevati določila Odredbe o dimenzioniranju in izvedbi
gradbenih objektov v potresnih območjih za območje seizmične intenzitete
VII. stopnje Mercalli-Cancani-Sieberg. |
|
|
|
35. člen |
(varstvo pred požarom)
|
|
(1) Požarna varnost se zagotovi z urejenimi
obstoječimi in načrtovanimi dovozi za interventna vozila, z
zagotavljanjem zadostnih virov vode za gašenje ter z ostalimi
preventivnimi ukrepi za zagotavljanje požarne varnosti. Zaradi požarne
ogroženosti se med gradnjo in obratovanjem upošteva predpise, ki urejajo
varstvo pred požarom in varstvo pred požarom v naravnem okolju ter druge
predpise, ki urejajo prostorske, gradbene in tehnične ukrepe varstva
pred požarom. |
|
(2) Na ureditvenem območju podrobnega načrta je
omogočen dovoz intervencijskih vozil in umik ljudi na sosednja
zemljišča. Med objekti se zagotovijo ustrezni odmiki in potrebne
protipožarne zaščite. Viri za zadostno oskrbo vode za gašenje se
zagotovijo iz vodovoda preko hidrantnega omrežja. |
|
(3) Na osnovi izračuna požarne obremenitve je pri
projektiranju in izvedbi objektov upoštevati takšne materiale in
naprave, ki ustrezajo varnosti objekta in njegovih naprav pred požarom.
Način varovanja pred požarom za objekt in dobrine bo opredeljen v PGD
projektu. |
|
|
|
36. člen |
(zaščita pred razlitjem
nevarnih snovi)
|
|
(1) Pri gradnji se uporabljajo prevozna sredstva in
gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni in takšne vrste materialov, za
katere obstajajo dokazila o neškodljivosti za okolje. Na prometnih in
gradbenih površinah ter odlagališčih gradbenega materiala se prepreči
odtekanje vode v vodotoke, v podzemno vodo in na gozdna ter kmetijska
zemljišča. |
|
(2) Pri nezgodah med gradnjo in med obratovanjem
ali ob razlitju večjih količin goriva, olja ali drugih škodljivih
tekočin in materialov, se ustrezno ukrepa in prepreči izlitje nevarnih
snovi v vodotoke, podzemno vodo in kmetijska zemljišča ter se takoj
obvesti najbližji center za obveščanje. Ravna se skladno s predpisi, ki
urejajo področje ravnanja z odpadki, zavaruje se lokacija, uporabi se
nevtralizacijsko sredstvo, onesnažena zemljina se takoj odstrani in odda
pooblaščeni organizaciji za ravnanje z odpadki. Nastala škoda se sanira. |
|
(3) Med gradnjo in obratovanjem se izvajajo vsi
ukrepi za preprečitev izcejanja betonskih odplak, izcejanja goriva, olj,
zaščitnih premazov in drugih škodljivih snovi v vodo. Vsi gradbeni
odpadki in ostanki gradbenega materiala ter kakršnih koli drugi odpadki
se sproti odstranijo iz ureditvenega območja in na ustrezen način
reciklirajo ali deponirajo. |
|
(4) Pranje, čiščenje in oskrba gradbene mehanizacije
z naftnimi derivati se vrši v za ta namen zgrajenih pretakališčih, ki se
zgradijo kot neprepustne ploščadi z lovilno posodo, ki lahko sprejme
celotno morebitno izlito tekočino, iztok iz ploščadi se opremi z
zaklopko, s peskolovom in lovilcem olj, ki se redno vzdržujeta. Pri
pretakanju goriva se zagotovi dvakratna količina absorbcijskega sredstva
za vpijanje naftnih derivatov, ki je potrebna, če bi kjerkoli
nekontrolirano odtekalo gorivo ali pa olje iz polnega največjega
rezervoarja na napravah oziroma mehanizaciji. |
|
|
|
IX. Etapnost izvedbe prostorske ureditve |
|
|
|
37. člen |
|
(etapnost izvedbe) |
|
(1) Prostorske ureditve, ki jih določa podrobni
načrt, je mogoče izvajati v celoti ali po delih, ki predstavljajo
funkcionalno zaključene celote in se lahko gradijo ločeno. Izvajajo se
tako, da čim manj vplivajo na bivalne in delovne pogoje in obstoječe
ureditve sosednjih območij, ter da je zagotovljeno nemoteno obratovanje
obstoječih objektov. |
|
(2) Gradnja in obnova gospodarske javne
infrastrukture (GJI) se izvaja pred ali sočasno z gradnjo objektov. Pred
uporabo objektov je obvezna priključitev na meteorno in fekalno
kanalizacijo in čistilno napravo. V primeru fazne izvedbe prostorskih
ureditev se dograditev in obnova gospodarske javne infrastrukture in
zemljišč izvede v vsaki zaključeni etapi posebej. |
|
(3) Nova fekalna kanalizacija se zgradi v dveh
etapah. V prvi etapi se priključi na malo čistilno napravo, v drugi
etapi, po izgradnji kanalizacijskega omrežja naselja in čistilne
naprave, pa se preklopi na javno kanalizacijsko omrežje. |
|
|
|
X. Drugi pogoji in zahteve za izvajanje |
|
|
|
38. člen |
|
(drugi pogoji in zahteve) |
|
(1) Pred začetkom del je treba pravočasno obvestiti
upravljavce GJI in grajenega javnega dobra, da se z njimi evidentirajo
obstoječi objekti in naprave ter uskladijo vsi posegi v območje objektov
in naprav ter v njihove varovalne pasove. |
|
(2) Pred začetkom del je treba narediti posnetek
ničelnega stanja cest, ki se bodo uporabljale kot gradbiščne poti,
nastale poškodbe po koncu gradnje odpraviti in na cestah vzpostaviti
prvotno stanje. |
|
(3) Infrastrukturne objekte, naprave in druge
objekte je potrebno med gradnjo ustrezno zaščititi, po končani gradnji
pa morebitne poškodbe sanirati. |
|
|
|
XI. Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih,
oblikovalskih in tehničnih rešitev |
|
|
|
39. člen |
|
(dopustna odstopanja) |
|
(1) OPPN določa okvirne tlorisne in višinske
gabarite, prikazane v grafičnih prilogah. |
|
(2) Kot tolerance so dovoljene: |
|
·
sprememba parcelnih mej ob soglasju mejašev, |
|
·
povečanje načrtovanih objektov so + 10%, dopustna višinska odstopanja
načrtovanega objekta so + 5%, |
|
·
zmanjšanje načrtovanih objektov so - 20%, dopustna višinska odstopanja
načrtovanega objekta so - 5%, |
|
·
na podlagi ustrezne projektno-tehnične dokumentacije so dopustne
tolerance pri prometnem, komunalnem in energetskem urejanju, če to
pogojujejo primernejši obratovalni parametri, bolj ekonomična
investicijska vlaganja in v kolikor te spremembe oziroma prestavitve ne
spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN, |
|
·
spremembe tras in objektov prometne, komunalne in energetske
infrastrukture so mogoče ob soglasju vseh tangiranih nosilcev urejanja
prostora in načrtovalca. |
|
|
|
XII. Končne določbe |
|
|
|
40. člen |
(vpogled)
|
|
Projekt iz 1. člena tega odloka je na vpogled pri
pristojnih službah Občine Zreče in Upravni enoti Slovenske Konjice. |
|
|
|
41. člen |
(nadzor)
|
|
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo
pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja. |
|
|
|
42. člen |
(veljavnost
odloka)
|
|
Ta odlok
začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. |
|
|
|
Številka: 3505-0005/2014-71 |
|
Datum:
17. 12.
2015 |
|
|
|
|
Občina Zreče |
|
|
mag. Boris Podvršnik, župan |
|