|
4. člen |
|
|
Ob realizaciji programov iz prejšnjega člena je potrebno, skladno s
fazami izgradnje izvesti primarno javno infrastrukturo in prometne
ureditve. |
|
|
III. POGOJI ZA IZRABO OBMOČJA IN OBLIKOVANJE POSEGOV V PROSTOR |
|
|
5. člen |
|
|
Program je dokaj podrobno opredeljen in določen, zlasti kar zadeva tip
posameznega stanovanjskega objekta, mikrolokacijo v prostoru, gabarite
objekta, dostope in komunalne priključke. Posamezni objekti so
podrobneje opredeljeni v 6. členu tega odloka. |
|
|
Notranja ureditev posameznih objektov je v lokacijskem načrtu zgolj
nakazana, podrobnosti so prepuščene posameznim investitorjem. |
|
|
Lokacijski načrt mora zadostiti predvsem vsem programskim zahtevam, pri
tem pa mora omogočati fleksibilnost glede faznosti gradnje, seveda ob
polnem upoštevanju omejitev, ki jih narekuje konfiguracija terena in
komunalna infrastruktura. |
|
|
Idejna zasnova prometne urediteve in komunalne infrastrukture je podana
na nivoju lokacijskega načrta. |
|
|
Izhodišča za urejanje prostora so: |
|
|
– v celoti se upoštevajo programske zahteve potencialnih investitorje |
|
|
– dokaj natančno se določijo osnovne cestne povezave, parkirne in
garažne površine in osnovna komunalna infrastruktura |
|
|
– opredelijo se gradbene linije objektov ter glavne smeri fasad in
strešnih slemen. Prav tako se določi etažnost posameznih objektov,
dopustna višina ter kota pritličja posameznih objektov z okvirno
tlorisno površino |
|
|
– določijo se osnovne usmeritve za zunanjo ureditev |
|
|
– določijo se možna odstopanja. |
|
|
6. člen |
|
|
Usmeritve za oblikovanje posameznih tipov stanovanjskih objektov: |
|
|
Atrijske hiše (T01) |
|
|
Atrijske hiše so locirane v zahodnem delu območja. Gre za štiri
praviloma pritlične objekte, dostopne iz Lunačkove ulice, odkoder je na
severni strani urejen dostop za pešce in ob njem dostop za osebna vozila
do garaže za dva osebna avtomobila. Na dostopu do garaže je prostor za
parkiranje dveh avtomobilov. |
|
|
Atrijske hiše so oblikovane v obliki črke »L« tako, da je ena stranica
skoraj vzporedna z Lunačkovo ulico, druga pa zaključuje atrij na severni
strani. Obe skupaj zapirata prostor atrija iz dveh strani. Proti sosedu
je predvidena ograja na zidanem podstavku (škarpi), ki je lahko v celoti
masivna, proti vzhodu pa je atrij odprt in se navezuje na dodatne vrtne
površine. Objekti so med seboj, zaradi možnosti zunanjega dostopa do
atrija in zaradi možne fazne gradnje, razmaknjeni za 2 metra. |
|
|
Ker se Lunačkova ulica proti severu vzpenja se vzpenjajo tudi višinske
kote posameznih objektov. Gre za razliko 1,5-1,65 metra. Višinska
razlika se delno premosti s podstavnim zidom (škarpo) pod ograjo napram
sosedu. |
|
|
Južni krak atrija je nujno podkleten, severni pa le na željo
investitorja. Objekti so praviloma pritlični, lahko pa je severni krak
tudi povišan v mansardo, če bi to posamezni investitor izrecno želel. |
|
|
Objekti zidani (opeka, beton..), na notranji strani priti atriju so
lahko tudi iz suhomontažnih elementov, ometi v beli ali svetlo pastelnih
barvah, streha je enokapna v naklonu 15 do 30°. Streha nad garažo je
ravna. Barva kritine je opečno do temno rdeča. |
|
|
|
|
|
Vrstne hiše (T02) |
|
|
Vrstne hiše so razporejene v treh skupinah po štir (4) hiše ob južni in
zahodni strani Jamske ulice iz katere so speljani tudi dostopi pešcev in
vozil do garaže v nivoju. Garaža je dimenzionirana za en osebni avto,
pred njo pa je prostor še za eno parkirno mesto. Vsak lastnik pa si
lahko po želji uredi še dodatno parkiranje v prostoru med objektom in
pločnikom (dodatno eno do dve parkirni mesti). |
|
|
Vrstne hiše so oblikovane tako, da se po dva in dva stanovanjska dela
povezujeta z dvojno garažo, ki je praviloma tudi podkletena.
Stanovanjski del je zasnovan tako, da so bivalni prostori razporejeni v
pritličju in mansardi (nadstropju), lahko pa so tudi vsaj delno v kletni
etaži, ki je na spodnji strani v celoti nad terenom. |
|
|
Objekti so predvidoma v celoti podkleteni, kjer so poleg shramb in
pomožnih prostorov lahko tudi dodatni bivalni, delovni ali rekreacijski
prostori. Na spodnji strani pritličij so predvideni balkoni po vsej
širini. |
|
|
Objekti so praviloma grajeni masivno (opeka, beton), fasade so obložene
z ometom v beli ali svetlo pastelnih barvah, streha je dvokapna, sleme
prečno na objekt, naklon strehe je 25–35°. Barva kritine je opečno do
temno rdeča. Streha nad garažo je ravna in jo lahko uporabniki
izkoristijo za pohodno teraso. |
|
|
|
|
|
Individualne hiše (T3) |
|
|
Šest klasičnih individualnih hiš je v treh parih razporejenih na severni
strani podaljšane Sokolske ulice. V parih so razporejene zato, da se
zmanjša število priključkov na javno prometnico in omogoči, ob dobrih
sosedskih odnosih, lažje obračanje in parkiranje tudi večjega števila
osebnih vozil. Dostopi za pešce in vozila so torej urejeni na severni
strani Jamske ulice. |
|
|
Objekti so programsko zasnovani tako, da je v nivoju spodnje etaže ob
vsakem objektu dvojna garaža. Ta etaža je na južni strani dejansko
pritličje, na severni strani pa, zaradi nagnjenosti terena, klet. V tej
etaži so poleg shramb in pomožnih prostorov lahko delno tudi bivalni,
delovni ali poslovni prostori. V naslednji etaži, ki ima na severni
strani lahko neposreden stik s terenom, in mansardi (ali nadstropju) so
stanovanjski prostori za eno večjo ali celo dve manjši družini. |
|
|
Objekti so praviloma grajeni masivno (opeka, beton), fasade so obložene
z ometom v beli ali svetlo pastelnih barvah, streha je dvokapna, sleme
vzdolžno na objekt, naklon strehe je 25–35°. Barva kritine je opečno do
temno rdeča. Streha nad garažo je ravna in jo lahko uporabniki
izkoristijo za pohodno teraso. |
|
|
|
|
|
Varianta T3 z več stanovanji: |
|
|
Par stanovanjskih objektov T3, povezanih z dvema dvojnima garažama, je
mogoče urediti tudi kot večstanovanjski objekt z več manjšimi
stanovanji. Po 2+2 na etažo, skupaj do 8 manjših stanovanjskih enot na
eno dvojno individualno hišo T3. V tem primeru je potrebno poleg štirih
garažnih prostorov zagotoviti še 6–8 dodatnih garažno parkirnih mest
(2–4 garažna mesta v pritlični etaži objektov in 4–6 parkirnih mest levo
in desno ob uvozu. |
|
|
Objekti so praviloma grajeni masivno (opeka, beton), fasade so obložene
z ometom v beli ali svetlo pastelnih barvah, streha je dvokapna, sleme v
smeri sever-jug, naklon strehe je 25–35°. Streha nad garažo je ravna in
jo lahko uporabniki izkoristijo kot pohodno teraso. |
|
|
Pregled posameznih stanovanjskih enot:
+-----------+---------+---------+----------+
|Objekt | Površina|Zazidana | Bruto |
| | parcele | bruto | etažna |
| | v m2 |površina |površina v|
| | | v m2 | m2 |
+-----------+---------+---------+----------+
|01/1 | 903,51 | 192,00 |294-384,00|
|atrijska | | | |
|hiša (T01) | | | |
+-----------+---------+---------+----------+
|01/2 | 871,99 | 192,00 |294-384,00|
|atrijska | | | |
|hiša (T01) | | | |
+-----------+---------+---------+----------+
|01/3 | 713,71 | 192,00 |294-384,00|
|atrijska | | | |
|hiša (T01) | | | |
+-----------+---------+---------+----------+
|01/4 | 791,85 | 192,00 |294-384,00|
|atrijska | | | |
|hiša (T01) | | | |
+-----------+---------+---------+----------+
|01/1-4 | 3281,06 | 768,00 | 1176- |
|atrijske | | | 1536,00 |
|hiše skupaj| | | |
+-----------+---------+---------+----------+
+------------+---------+---------+---------+
|02/1 vrstna | 320,99 | 89,04 | 246,68 |
|hiša (T02) | | | |
+------------+---------+---------+---------+
|02/2 vrstna | 257,46 | 89,04 | 246,68 |
|hiša (T02) | | | |
+------------+---------+---------+---------+
|02/3 vrstna | 246,50 | 89,04 | 246,68 |
|hiša (T02) | | | |
+------------+---------+---------+---------+
|02/4 vrstna | 362,87 | 89,04 | 246,68 |
|hiša (T02) | | | |
+------------+---------+---------+---------+
|02/5 vrstna | 348,56 | 89,04 | 246,68 |
|hiša (T02) | | | |
+------------+---------+---------+---------+
|02/6 vrstna | 245,93 | 89,04 | 246,68 |
|hiša (T02) | | | |
+------------+---------+---------+---------+
|02/7 vrstna | 255,45 | 89,04 | 246,68 |
|hiša (T02) | | | |
+------------+---------+---------+---------+
|02/8 vrstna | 363,08 | 89,04 | 246,68 |
|hiša (T02) | | | |
+------------+---------+---------+---------+
|02/9 vrstna | 362,80 | 89,04 | 246,68 |
|hiša (T02) | | | |
+------------+---------+---------+---------+
|02/10 | 265,47 | 89,04 | 246,68 |
|vrstna hiša | | | |
|(T02) | | | |
+------------+---------+---------+---------+
|02/11 | 268,69 | 89,04 | 246,68 |
|vrstna hiša | | | |
|(T02) | | | |
+------------+---------+---------+---------+
|02/12 | 438,66 | 89,04 | 246,68 |
|vrstna hiša | | | |
|(T02) | | | |
+------------+---------+---------+---------+
|02/1-12 | 3736,46 | 1068,48 | 2960,16 |
|vrstne hiše | | | |
|skupaj | | | |
+------------+---------+---------+---------+
+------------+--------+---------+----------+
|03/1 | 663,50 | 150,00 | 390,00 |
|individualna| | | |
|stan. Hiša | | | |
|(T03) | | | |
+------------+--------+---------+----------+
|03/2 | 705,95 | 150,00 | 390,00 |
|individualna| | | |
|stan. Hiša | | | |
|(T03) | | | |
+------------+--------+---------+----------+
|03/3 | 579,13 | 150,00 | 390,00 |
|individualna| | | |
|stan. Hiša | | | |
|(T03) | | | |
+------------+--------+---------+----------+
|03/4 | 518,26 | 150,00 | 390,00 |
|individualna| | | |
|stan. Hiša | | | |
|(T03) | | | |
+------------+--------+---------+----------+
|03/5 | 571,02 | 150,00 | 390,00 |
|individualna| | | |
|stan. Hiša | | | |
|(T03) | | | |
+------------+--------+---------+----------+
|03/6 | 635,48 | 150,00 | 390,00 |
|individualna| | | |
|stan. Hiša | | | |
|(T03) | | | |
+------------+--------+---------+----------+
|03/1-6 ind. | 3673,34| 900,00 | 2340,00 |
|stan. hiše | | | |
|skupaj | | | |
+------------+--------+---------+----------+
+-----------+---------+----------+---------+
|04/1 | 151,29 | 10,79 | 10,97 |
|obstoječa | | | |
|TP | | | |
+-----------+---------+----------+---------+
|04/2 eko | 27,87 | 0 | 0 |
|otok | | | |
|(ločeno | | | |
|zbiranje | | | |
|odp.) | | | |
+-----------+---------+----------+---------+
|04/3 skupna| 418,57 | 0 | 0 |
|parkovna | | | |
|površina | | | |
+-----------+---------+----------+---------+
|04/4 javna | 166,75 | 0 | 0 |
|površina ob| | | |
|vzh. | | | |
|priključku | | | |
+-----------+---------+----------+---------+
|04/1-4 | 764,48 | 0 | 0 |
|skupne | | | |
|površine | | | |
|skupaj | | | |
+-----------+---------+----------+---------+
+----------+---------+-------+-------------+
|04/5 | | | |
|površina | 4485,32 | 0 | 0 |
|obodnih | | | |
|javnih | | | |
|cest in | | | |
|pločnikov | | | |
+----------+---------+-------+-------------+
|SKUPAJ |15.940,66|2736,48| 6.476,16- |
| | | | 6836,16 |
+----------+---------+-------+-------------+
|
|
|
IV. POGOJI ZA PROMETNO IN KOMUNALNO UREDITEV OBMOČJA |
|
|
7. člen |
|
|
Prometno omrežje |
|
|
Ceste |
|
|
Načrtovana pozidava znotraj tega lokacijskega načrta je neposredno
navezana na obstoječe obodne ceste: Lunačkovo (cesta A) in Jamsko ulico
(cesta B) ter obstoječo in podaljšano Sokolsko ulico (cesta C). |
|
|
Obstoječe obodne ceste bodo delno rekonstruirane, Sokolska ulica pa bo
skoraj v celoti preurejena in podaljšana do Jamske ulice na vzhodni
strani. Znotraj obravnavanega območja, razen hišnih priključkov, novih
prometnic ne bo. |
|
|
Glede na to, da so tudi vsa sosednja območja pozidana s pretežno
ienodružinskimi stanovanjskimi objekti, da so obstoječe prometnice
sorazmerno ozke in da pločniki v soseščini še niso urejeni, je potrebno
na celotnem območju omejiti hitrost na 30 km/h. Vozno hitrost 30 km/h
omogočajo predvideni horizontalni elementi (Rmin 30 km/h). |
|
|
Širina vozišča: Na rekonstruirani cesti A (Lunačkova ulica) in B (Jamska
ulica) ter na skoraj povsem novi cesti C (Sokolska ulica) je v vseh
primerih širina vozišča 6 metrov z bankino ali brežino 0,50–0,75 metra. |
|
|
Hodniki za pešce: Vzdolž vseh obodnih cest je na notranji strani
predviden nov hodnik za pešce v širini 1,60 metra z bermo ali bankino
0,50 metra. |
|
|
Odvodnjavanje meteorne vode je predvideno preko vtočnih jaškov O 45cm s
peskolovom in vtokom pod robnikom. Iz vtočnih jaškov se meteorna voda
izteka v predvideno kanalizacijo. |
|
|
Po končanih gradbenih delih bo potrebno ceste opremiti z vertikalno in
horizontalno signalizacijo. Prometna oprema je razvidna iz prometne
situacije, ki je sestavni del lokacijskega načrta. |
|
|
8. člen |
|
|
Vodovod |
|
|
Današnji glavni napajalni vod DN 300 mm bo potrebno prestaviti in
ukiniti obstoječ hidrantski vod PVC 90 mm. Za oskrbo nove pozidave
znotraj lokacijskega načrta bo potrebno izgraditi nov hidrantski vod, ki
bo potekal po pločnikih novoprojektiranih cest. Nov sanitarno požarni
vod bo omogočal dvosmerno oskrbo in hkrati gašenje morebitnega požara. |
|
|
Kolikor »DANA« ne bo več obremenjevala omrežja z večjimi odvzemi, bodo
pritiski v naselju na meji dovoljenega. V nasprotnem primeru bi morali
na odcepu za oskrbo območja predvideti hidroforsko postajo, ki bi ob
padcu tlaka v omrežju ob požaru dvigovala pritisk |
|
|
9. člen |
|
|
Kanalizacija |
|
|
Na območju lokacijskega načrta ni zgrajene javne kanalizacije. Sosednja
stanovanjska naselja se odvodnjavajo po obodnih straneh s kanalizacijo
proti čistilni napravi in preko razbremenilnikov v potok Mirna. |
|
|
Zahtevan je ločen sistem odvodnjavanja. Navezava novega naselja na
obstoječo kanalizacijo je neugodna, zato je potrebno nov sekundarni
kanal sanitarnih odplak speljati glede na konfiguracijo terena tako, da
se na najnižjem delu priključi na obstoječ kanal O 20 cm, ki poteka med
obstoječimi bloki in se pri glavni cesti priključi na kanal mešanega
sistema O 60 cm vezanega na čistilno napravo. |
|
|
Meteorna voda s streh in obodnih asfaltnih površin je speljana s skupnim
kanalom v Mirno. Pred iztokom je predviden razbremenilni jašek in
lovilec olja z usedalnikom za intenziteto kritičnega naliva. |
|
|
Zaradi nagibnega terena je predviden pretok drenaže ob kanalu za
meteorno vodo. |
|
|
10. člen |
|
|
Elektroenergetsko omrežje |
|
|
Elektrifikacija območja pozidave bo izvedena iz dveh samostojnih
kabelskih izvodov iz obstoječe TP 20/0,4 kV Mirna Roje III. Oba
samostojna voda morata biti dimenzionirana za napajanje stanovanjskih
objektov s predimenzioniranjem v določenem obsegu, kot to narekuje
razvoj na področju naselja Mirna. |
|
|
Zagotoviti je potrebno trifazno moč odjemalcem cca 55kW z možnostjo
razširitve le te na mikro lokacijah odjema električne energije. Meritve
električne energije bodo izvedene v podometnih omaricah na stanovanjskih
objektih, ki se izvedejo s pomočjo nameščene merilne garniture. Omarice
se namestijo na prednjo (cestno) stran ali ob strani objekta. |
|
|
Za izvedbo elektrifikacije je potrebno položiti in priklopiti dva
napajalna tokokroga, ki na mestih priklopa objektov dovoljujeta dovolj
veliko rezervo kablovoda. Varovanje kabelskih izvodov in varovanje pred
udarom z električno napetostjo bo izvedeno v transformatorski postaji.
Kabla potekata po travnatih in povozno pohodnih površinah. Kjer kabel
poteka po travnatih površinah se lahko zakoplje v zemljo na globino pod
0,8 metra, kabel pa se v zemlji obda z mavčno oblogo. Na povoznih in
pohodnih površinah se kabel položi na globino pod 1,20 metra in zagotovi
mehanska zaščita. |
|
|
V skladu z veljavnim ZGO-1 je izgradnja elektrifikacije tega območja
klasificirana kot enostaven – pomožni infrastrukturni objekt. Stroški
izvedbe bremenijo v celoti investitorja infrastrukturnega objekta. |
|
|
Javna razsvetljava je na obravnavanem območju predvidena z izvedbo
samostojnega kabelskega izvoda iz obstoječe TP 20/0,4 kV Mirna Roje III,
ki napaja svetilka javne razsvetljave. Zagotoviti je potrebno električno
enofazno moč do svetilk javne razsvetljave. Svetilke javne razsvetljave
so locirane poleg pohodne površine na oddaljenosti ca. 1-2 metra na
zelenih površinah. |
|
|
Za izvedbo javne razsvetljave je potrebno položiti in priklopiti
napajalni tokokrog, ki na mestih priklopa svetilk dovoljuje dovolj
veliko rezervo kablovoda. Varovanje kabelskih izvodov in varovanje pred
udarom z električno napetostjo bo izvedeno v transformatorski postaji.
Kabel potekata po travnatih in povozno pohodnih površinah. Kjer kabel
poteka po travnatih površinah se lahko zakoplje v zemljo na globino pod
0,8 metra, kabel pa se v zemlji obda z mavčno oblogo. Na povoznih in
pohodnih površinah se kabel položi na globino pod 1,20 metra in zagotovi
mehanska zaščita. |
|
|
Predvidene so svetilke v natrijevi izvedbi. Svetilno telo je iz Al
pločevine, pritjeno na nosilne, antikorozijsko zaščitene drogove. |
|
|
11. člen |
|
|
Telefonsko omrežje |
|
|
Obstoječe telekomunikacijsko omrežje ima še proste kapacitete v
kabelskem razvodišču KRII pri stanovanjskem bloku Roje 5. |
|
|
Za LN Roje Mirna je predvidenih 22 priključkov enodružinskih
stanovanjskih hiš na telekomunikacijsko omrežje Telekom. Za vsako hišo
je potrebno zagotoviti najmanj dva priključka, tako je skupna kapaciteta
na strani izhodiščne točke pri razvodišču KRII 50 priključkov. |
|
|
Izgraditi je potrebno 1x2 cevno kabelsko kanalizacijo iz PVC cevi O 110
mm od obstoječega razvodišča KRII do obravnavanega območja. Trasa
kabelske kanalizacije poteka po robu lokacijskih mej in v pločniku
prenovljene krožne povezovalne ceste. Za izvedbo odcepa do vsake hiše so
od glavne trase projektirani kabelski jaški 1,2x1,2x1,2 m. Na vsaki hiši
je predvidena podometna omarica PO 250x350 cm z opremo za vključitev
kabla. |
|
|
12. člen |
|
|
Ogrevanje |
|
|
Objekti bodo ogrevani preko lastnih kotlovnic na oljno ali plinsko
gorivo v individualni hrambi. Plinifikacija območja v dosegljivem
planskem obdobju ni predvidena. |
|
|
13. člen |
|
|
Odvoz odpadkov |
|
|
Gospodinjski odpadki se zbirajo v zbirnih posodah ob uvozu v vsako
stanovanjsko enoto. Zbirno mesto za ločeno zbiranje odpadkov pa je v
neposredni bližini ob večstanovanjskih objektih, kjer je še dovolj
rezerve za ločno zbiranje odpadkov iz obravnavanega območja. V kolikor
pa bi se uporabniki odločili za lastno zbirno mesto, je zanj rezerviran
prostor ob križišču med cesto A in cesto B. |
|
|
V. OSTALI POGOJI ZA GRADNJO |
|
|
14. člen |
|
|
Varovanje naravne in kulturne dediščine |
|
|
Zavod Republike Slovenije za varstvo narave na obravnavanem območju nima
evidentiranih naravnih vrednot, zavarovanih območij ali ekološko
pomembnih območij. Zato je, skladno s petim odstavkom 97. člena Zakona o
ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 56/99, 31/00 in 119/02), omenjeni
Zavod podal izjavo, da za Lokacijski načrt Roje-Mirna izdelava
Naravovarstveni smernic in izdaja naravovarstvenega mnenja ni potrebna. |
|
|
Podobno je glede varovanja kulturne dediščine. Obravnavano območje se
sicer nahaja na robu pomembnejšega območja kulturne dediščine (Mirenska
dolina POKD 23) in se hkrati dotika enote kulturne dediščine Mirna –
Spomenik NOB na Rojah (št. 710137), vendar Zavod za varstvo kulturne
dediščine Slovenije ocenjuje, da izdelava posebnih strokovnih podlag
varstva kulturne dediščine ni potrebna in da se območje tega LN lahko
obravnava v sklopu urejanja naselja Mirna. Pri tem pa je potrebno
upoštevati naslednje smernice: |
|
|
– nova pozidava ne sme posegati v varovano območje spomenika na Rojah |
|
|
– nova pozidava ne sme gabaritno izstopati ter s tem spreminjati podobo
varovanega območja v širšem prostoru |
|
|
– morebitne nove dejavnosti ne smejo onesnaževati okolja, kar bi med
drugim lahko negativno vplivalo tudi na prezentacijo spomenika (npr.:
smrad, hrup itd.). |
|
|
15. člen |
|
|
Usmeritve za izboljšave človekovega okolja |
|
|
Načrtovana raba obravnavanega območja ne uvaja dejavnosti, ki bi okolje
močneje obremenjevali, saj gre le za gradnjo individualnih stanovanjskih
objektov, eventuelno dopolnjenih z okolju neškodljivo dopolnilno
dejavnostjo (male storitvene dejavnosti v sklopu stanovanjskih
objektov), ki ne proizvajajo škodljivih emisij v podtalnico ali zrak, ki
niso hrupne in niso izrazito prometno obremenjujoče, zato posebnih
varovalni ukrepi niso predvideni. |
|
|
|
|
|
Varstvo pred hrupom |
|
|
Hrup iz okolja danes na tem področju ne presega dovoljenih ravni hrupa.
Glede na značaj območja, pa bo takšno stanje potrebno ohraniti tudi v
bodoče. Povečanje hrupa zaradi načrtovane pozidave ni pričakovati, saj
gre za izključno mirne dejavnosti. |
|
|
Pri načrtovanju in izvedbi objektov je potrebno upoštevati Zakon o
varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96) ter Uredbo o hrupu v
naravnem in bivalnem okolju (Uradni list RS, št. 45/95). |
|
|
|
|
|
Varstvo zraka |
|
|
Škodljivih emisij v zrak zaradi načrtovane gradnje v tem prostoru ni
pričakovati, prav tako danes ni v neposredni bližini onesnaževalcev
zraka, zaradi katerih bi bile presežene dovoljene količine. |
|
|
Pri načrtovanju je potrebno upoštevati Uredbo o mejnih, opozorilnih in
kritičnih emisijskih vrednostih snovi v zraku (Uradni list RS, št.
73/94) in Uredbo o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav (Uradni list
RS, št. 73/94). |
|
|
|
|
|
Varstvo plodne zemlje |
|
|
Izvajalci posameznih investicijskih objektov morajo ob izkopu plast
plodne zemlje deponirati v delovnih pasovih višine največ 2 m ločeno od
ostalega izkopa. Po izvršenih delih se humus uporabi ob zunanjih
ureditvah (park, zelenice itd). |
|
|
|
|
|
Varstvo vegetacije |
|
|
Območje načrtovane pozidave je danes travniška oziroma vrtna površina
brez pomembnejših dreves in grmovnic. Ohranjene zelene površine bodo v
okviru zunanjih ureditev posameznih objektov parkovno in vrtno obdelane
in posajene z okrasnim in sadnim drevjem in grmičevjem. Glede na
načrtovano namembnost območja bo varstvo vegetacije v okolici
zagotovljena. |
|
|
|
|
|
Varstvo voda |
|
|
Na meteorno kanalizacijo bodo priključene le tiste vode, ki ne presegajo
dopustnih parametrov za izpust neposredno v vode v skladu z določili
Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov
onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96). Meteorne odpadne vode bodo
speljane po ločenem kanalu v vodotok, pred katerim bo urejen skupen
lovilec maščob. |
|
|
|
|
|
Varstvo pred požarom |
|
|
Varstvo pred požarom vseh objektov mora biti urejeno v skladu z
veljavnimi požarnovarnostnimi predpisi. Obrobne in nova notranja
prometna povezava omogočajo dostop intervencijskih vozil do vseh
objektov vsaj, poleg tega pa bo hidrantno omrežje dopolnjeno tako, da
bodo zagotovljene zadostne količine požarne vode. |
|
|
|
|
|
Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami |
|
|
Protipotresni ukrepi bodo zagotovljeni z upoštevanjem določil Odredbe o
dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih
(Uradni list SRS, št. 18/63) za območje seizmične intenzitete VII.
stopnje lestvice Mercalli-Cancan-Seiberg. |
|
|
Območje ni poplavno ogroženo in ni nevarnosti plazenja. S strani
Ministrstva za obrambo ni posebnih zahtev in v tem območju ne bo
objektov iz 64. člena Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi
nesrečami (Uradni list RS, št. 64/94). |
|
|
|
|
|
Poseg na kmetijska zemljišča |
|
|
Poseg na kmetijska zemljišča na obravnavanem območju je bil že usklajen
v okviru dolgoročnega plana Občine Trebnje za obdobje od leta 1986 do
leta 2000 (Skupščinski Dolenjski list, št. 2/90). |
|
|
VI. FAZNOST GRADNJE |
|
|
16. člen |
|
|
Realizacija pozidave znotraj tega lokacijskega načrta bo po
pričakovanjih potekala več let, saj gre za pretežno individualno
stanovanjsko gradnjo, kjer so le tri skupine po štiri vrstne hiše vezane
na sočasnost vsaj do tretje gradbene faze, vsi ostali objekti pa se
lahko gradijo brez medsebojne časovne soodvisnosti. Celo pri vrstnih
hišah bi bilo mogoče skupino deliti na dva dela, če bi bilo to izrecna
želja posameznih graditeljev. Tudi gradnja infrastrukture je možno
graditi fazno za posamezne sklope. |
|
|
VII. LASTNIŠTVO ZEMLJIŠČ, PARCELACIJA IN ELEMENTI ZAKOLIČENJA |
|
|
17. člen |
|
|
Lastništvo |
|
|
Robna parcelacija in robna parcelacija posameznih stanovanjskih enot sta
prikazani na posebni grafični prilogi skupaj z elementi zakoličbe
objektov. Elementi cest so prikazani na posebni grafični prilogi
prometnic. |
|
|
VIII. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV PRI IZVAJANJU LOKACIJSKEGA
NAČRTA |
|
|
18. člen |
|
|
Pred izdajo gradbenega dovoljenja za primarno komunalno opremo zemljišča
ni mogoče izdati gradbenega dovoljenja za stanovanjske, oziroma
stanovanjsko poslovne objekte. |
|
|
19. člen |
|
|
Dopolnilna gradnja enostavnih objektov je možna v skladu s Pravilnikom o
vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za
gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del,
ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list SR, št.
114 z dne 21. 11. 2003). |
|
|
20. člen |
|
|
Program opremljanja kot sestavina prilog k lokacijskemu načrtu bo
pripravljen naknadno. |
|
|
IX. ODSTOPANJA |
|
|
21. člen |
|
|
Možna so odstopanja do 10% od določil tega lokacijskega načrta, razen v
primeru, kjer je fiksnost določena v zakoličbi. |
|
|
X. KONČNE DOLOČBE |
|
|
22. člen |
|
|
Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem tega lokacijskega načrta opravlja
MOP, Inšpektorat za okolje in prostor, enota Novo mesto. |
|
|
23. člen |
|
|
Lokacijski načrt je stalno na vpogled na Občini Trebnje. |
|
|
24. člen |
|
|
Program opremljanja zemljišč bo pripravljen naknadno in bo sestavina
prilog lokacijskega načrta. |
|
|
25. člen |
|
|
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
|
Št. 35005-00092/2002
Trebnje, dne 11. oktobra 2004.
Županja
Občine Trebnje
Marica Škoda, univ. dipl. ek. l. r. |
|