Na podlagi 52. člena
Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 –
ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 – popr.), 43/11 – ZKZ-C, 57/12
in 57/12 – ZUPUDPP-A) v povezavi s prvim odstavkom 30. člena
Zakona o
spremembah in dopolnitvah Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list
RS, št. 57/12) ter 29. člena
Statuta Občine Kostanjevica na Krki (Uradni
list RS, št. 19/07 in 40/07 – popravek) je Občinski svet Občine
Kostanjevica na Krki na 19. redni seji dne 30. 5. 2013 sprejel |
O D L O K |
o Občinskem prostorskem načrtu Občine Kostanjevica na Krki |
I. UVODNE DOLOČBE |
1. člen |
(predmet občinskega prostorskega načrta) |
(1) Občinski prostorski
načrt Občine Kostanjevica na Krki vsebuje strateški in izvedbeni del.
|
(2) Strateški del OPN,
ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih aktov, razvojnih potreb
občine in varstvenih zahtev, določa: |
– izhodišča in cilje
prostorskega razvoja občine; |
– usmeritve za razvoj
prostorskih ureditev; |
– območja naselij,
vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana;
|
– območja razpršene
poselitve. |
(3) Izvedbeni del OPN
določa: |
– območja namenske rabe
prostora; |
– prostorske izvedbene
pogoje; |
– območja, za katera se
pripravi občinski podrobni prostorski načrt. |
2. člen |
(vsebina in oblika OPN) |
(1) Občinski prostorski
načrt vsebuje tekstualni, grafični del in priloge. |
(2) Tekstualni del OPN
je sestavljen iz naslednjih poglavij: |
I. UVODNE DOLOČBE |
II. STRATEŠKI DEL OPN |
1. Splošne določbe |
2. Izhodišča in cilji prostorskega
razvoja občine |
3. Zasnova prostorskega razvoja
občine |
4. Zasnova gospodarske javne
infrastrukture lokalnega |
pomena in grajenega javnega
dobra |
5. Okvirna območja naselij,
vključno z območji |
razpršene gradnje, ki so z
njimi prostorsko povezana |
6. Okvirna območja razpršene
poselitve |
7. Usmeritve za razvoj poselitve
in celovito prenovo |
8. Usmeritve za razvoj v krajini |
8.1 Razvojna območja za posamezne
dejavnosti, vezane na |
vire |
8.2 Posebna območja, kjer se
ohranjajo in razvijajo |
kvalitete in vrednote prostora |
8.3 Območja za varstvo pred
naravnimi in drugimi |
nesrečami ter zaščita in
reševanje |
8.4 Območja in objekti za potrebe
obrambe |
9. Usmeritve za določitev namenske
rabe zemljišč |
10. Usmeritve za določitev
prostorskih izvedbenih |
pogojev |
11. Kartografski del strateškega
dela OPN |
12. Konceptualni del urbanističnega
načrta Kostanjevica |
na Krki |
12.1 Koncept razvoja naselja |
12.2 Koncept urbanističnega in
arhitekturnega oblikovanja |
12.3 Koncept prometnega omrežja in
javnega potniškega |
prometa |
12.4 Koncept zelenega sistema
naselja |
12.5 Lokalni energetski koncept |
12.6 Koncept opremljanja z
gospodarsko javno |
infrastrukturo |
12.7 Koncept podrobnejše namenske
rabe na območju |
stavbnih zemljišč v naselju |
III. IZVEDBENI DEL OPN |
1. Splošne določbe |
2. Skupni prostorski izvedbeni
pogoji |
2.1 Skupni pogoji območja
predvidenih občinskih |
podrobnih prostorskih načrtov
(OPPN) |
2.2 Skupni pogoji glede vrste
posegov v prostor, |
postavitve in oblikovanja
objektov ter parcelacije |
2.3 Skupni pogoji za gospodarsko
javno infrastrukturo |
2.3.1 Pogoji glede priključevanja na
gospodarsko javno |
infrastrukturo |
2.3.2 Pogoji glede varovalnih pasov
gospodarske javne |
infrastrukture |
2.3.3 Pogoji glede gradnje
gospodarske javne |
infrastrukture |
2.4 Skupni pogoji glede celostnega
ohranjanja kulturne |
dediščine, ohranjanja narave,
varstva okolja in |
naravnih dobrin, varstva pred
naravnimi in drugimi |
nesrečami ter obrambnimi
potrebami |
2.4.1 Celostno ohranjanje kulturne
dediščine |
2.4.2 Ohranjanje narave |
2.4.3 Varstvo okolja in naravnih
dobrin |
2.4.4 Varstvo pred naravnimi in
drugimi nesrečami |
2.5 Pogoji glede varovanja zdravja |
2.5.1 Pogoji glede zdravstvenih
zahtev |
2.6 Pogoji glede tehničnih zahtev
objektov |
3. Podrobnejši prostorski
izvedbeni pogoji |
3.1 Podrobnejši prostorski
izvedbeni pogoji za naselja |
in odprti prostor |
3.1.1 Naselja Dobrava (DB) in Dolnja
Prekopa (DP) ter |
Gornja Prekopa (GP) |
3.1.2 Naselja Črneča vas (ČV), Dolšce
(DO), Globočice |
(GL), Orehovec (OR), Oštrc (OŠ) |
3.1.3 Naselja Črešnjevec (ČR), Dobe
(DE), Grič (GR), |
Kočarija (KO), Malence (MA),
Ržišče (RŽ), Slinovce |
(SL), Vrbje (VB), Vrtača (VR),
Velike Vodenice (VV) |
3.1.4 Površine za oddih, rekreacijo
in šport |
3.1.5 Zelene površine – pokopališče |
3.1.6 Okoljska infrastruktura |
3.1.7 Območja mineralnih surovin |
3.1.8 Površine za turizem in podobne
dejavnosti na območju |
razpršene poselitve |
3.1.9 Površine za bivanje in
spremljajoče dejavnosti na |
območju razpršene poselitve |
3.1.10 Stavbna zemljišča za zidanice |
3.1.11 Objekti sakralne stavbne
dediščine izven območij |
naselij |
3.1.12 Grad Dobrava |
3.1.13 Varovalni gozd |
3.1.14 Vinogradniško območje Črneča
vas |
3.1.15 Ostali odprti prostor (OP 17/1
– OP 17/2) |
3.1.16 Usmeritve za izdelavo OPPN |
3.2 Podrobnejši prostorski
izvedbeni pogoji za območje |
urbanističnega načrta
Kostanjevica na Krki |
3.2.1 Usmeritve za izdelavo OPPN |
3.2.2 Stanovanjska gradnja |
3.2.3 Območja kulturnih spomenikov |
3.2.4 Proizvodne dejavnosti –
industrijsko območje |
3.2.5 Zelene površine |
3.2.6 Okoljska infrastruktura |
3.2.7 Kmetijske površine znotraj UN |
3.2.8 Nova pozidava ob Ljubljanski
cesti |
4. Kartografski del izvedbenega
dela OPN |
IV. POSEBNE DOLOČBE |
V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
(3) Grafični del
strateškega dela OPN vsebuje: |
– Zasnova prostorskega razvoja
občine M 1:25000 |
– Zasnova gospodarske javne
infrastrukture |
lokalnega pomena in grajenega javnega
dobra M 1:25000 |
– Zasnova okvirnih območij naselij,
razpršene |
gradnje ter območij razpršene
poselitve M 1:25000 |
– Usmeritve za razvoj poselitve in za
celovito |
prenovo M 1:25000 |
– Usmeritve za razvoj v
krajini M 1:25000 |
– Usmeritev za določitev namenske rabe
zemljišč M 1:25000. |
(4) Grafični del
izvedbenega dela OPN vsebuje: |
– Pregledno karto občine z razdelitvijo
na liste M 1:25000 |
– Pregledno karto občine s prikazom
osnovne |
namenske rabe in ključnih omrežij
gospodarske |
javne
infrastrukture M 1:25000 |
– Prikaz območij enot urejanja prostora,
osnovne |
oziroma podrobnejše namenske rabe
prostora in |
prostorskih izvedbenih
pogojev M 1:5000 |
– Prikaz območij enot urejanja prostora
in |
gospodarske javne
infrastrukture M 1:5000. |
(5) Priloge Občinskega
prostorskega načrta Občine Kostanjevica na Krki: |
– Izvleček iz
hierarhično višjega prostorskega akta |
– Prikaz stanja
prostora |
– Strokovne podlage
(Urbanistični načrt Kostanjevica na Krki) |
– Smernice in mnenja
nosilcev urejanja prostora |
– Obrazložitev
prostorskega akta |
– Povzetek za javnost
|
– Okoljsko poročilo
|
– Ostala gradiva,
izdelana v skladu z zahtevami nosilcev urejanja prostora, in strokovne
podlage, ki so bile upoštevane pri načrtovanju. |
3. člen |
(pomen kratic) |
Pomen kratic:
|
DKN – digitalni
katastrski načrt |
EPO – ekološko pomembno
območje |
EUP – enota urejanja
prostora |
K – klet
|
KD – kulturna dediščina
|
M – mansarda
|
OKV – območje
kompleksnega varstva |
OPN – občinski
prostorski načrt |
OPPN – občinski
podrobni prostorski načrt |
P – pritličje
|
PE – populacijska enota
|
PIA – prostorski
izvedbeni akt |
PIP – prostorski
izvedbeni pogoji |
UN – urbanistični načrt
|
ZN – zazidalni načrt
|
RPE – register
prostorskih enot |
ON – območje naselja
|
VVO – vodovarstveno
območje |
4. člen |
(pomen izrazov) |
(1) Uporabljeni izrazi
|
– Avtohton: prvoten,
domač, nastal na kraju, kjer se pojavlja; izviren, samonikel (npr.
avtohtone drevesne vrste, avtohtona tipologija objektov). |
– Gabarit objekta je
volumen objekta, omejen z obodnimi stenami in streho. |
– Gank je je lesen
balkon na vzdolžni fasadi objekta s polno ograjo iz vertikalno
postavljenih desk, ki je pokrit z napuščem strehe ter podprt ali vpet z
lesenimi stebri. |
– Kolenčni zid je zid,
ki se meri od gotovega tlaka zadnje etaže do točke loma vertikale v
poševni del zaključnega sloja strešne konstrukcije. |
– Kulturna dediščina so
nepremičnine in območja, ki se varujejo na podlagi predpisov s področja
varstva kulturne dediščine. |
– Nadomestna gradnja
pomeni odstranitev obstoječega objekta in gradnjo novega objekta, ki je
po velikosti, legi in namembnosti enak odstranjenem objektu.
|
– Naselbinska dediščina
je nepremična dediščina, ki v naravi predstavlja mestno, trško ali vaško
jedro, njegov del ali drugo območje poselitve. |
– Nedovoljena gradnja
je nelegalna gradnja ali neskladna gradnja in pomeni, da se dela, za
katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo ali so izvedena brez
veljavnega gradbenega dovoljenja oziroma v nasprotju z njim.
|
– Objekt je s tlemi
povezana stavba ali gradbeni inženirski objekt, narejen iz gradbenih
proizvodov in naravnih materialov, skupaj z vgrajenimi inštalacijami in
tehnološkimi napravami. |
– Obstoječi objekt je
zakonito zgrajen objekt, ki je bil zgrajen na podlagi in v skladu z
gradbenim oziroma drugim predpisanim upravnim dovoljenjem oziroma je bil
zgrajen pred letom 1967. |
– Otroško igrišče je
prostor za potrebe otroške igre, opremljen z urbano opremo in zasajen z
drevesno in grmovno vegetacijo. Namenjeno je lahko eni ali različnim
starostnim skupinam, lahko je samostojna ureditev ali ureditev,
načrtovana v sklopu parka ali drugega območja. Otroško igrišče je
enostavni objekt, če ima površino do 500 m2. |
– Parcela, namenjena
gradnji, je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali
njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt
in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma
je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu.
|
– Pešpot je utrjena,
neprometna površina, namenjena hoji. Pojem pešpot v tem dokumentu
zajema: gozdno-učno pot, planinsko pot, pohodniško pot, ki so lahko
delno urejene tudi po poljskih poteh. |
– Praviloma pomeni, da
je treba upoštevati določila tega odloka. Odstopanja so možna, kadar
obstajajo utemeljeni razlogi ali omejitve. V tem primeru je treba odstop
od določil tega odloka obrazložiti in utemeljiti v postopku za
pridobitev upravnega dovoljenja. |
– Zidanica je
gospodarski objekt, ki služi za pripravo in spravilo pridelka in orodja.
V objektu se lahko uredijo bivalni prostori, ki so namenjeni uporabi v
času kmetijskih opravil v vinogradu. |
(2) Ostali izrazi,
uporabljeni v odloku o OPN, imajo pomen, kakor je opredeljen v predpisih
s področja urejanja prostora in graditve objektov ter v drugih
predpisih. |
II. STRATEŠKI DEL OPN |
1. Splošne določbe |
5. člen |
(splošne določbe) |
Strateški del OPN
določa izhodišča in cilje ter zasnovo prostorskega razvoja občine.
Določa usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo, usmeritve za
razvoj v krajini, usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč in
prostorskih izvedbenih pogojev ter zasnovo gospodarske javne
infrastrukture lokalnega pomena. Določa območja naselij, vključno z
območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana ter območja
razpršene poselitve. |
2. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine |
6. člen |
(osnovne ugotovitve, ki izhajajo iz analiz stanja teženj in možnosti
prostorskega razvoja) |
(1) Kostanjevica na
Krki se z bogato kulturno in naravno dediščino, mestom na otoku ter
njegovo neposredno okolico in drugimi turističnimi viri uvršča med
najpomembnejše turistično potencialne destinacije v Sloveniji. Ima
možnosti in pogoje, da se razvije v kulturno in turistično središče z
drugo spremljajočo ponudbo, vzporedno s tem pa v središčni center
kulture in turizma regije Posavje. |
(2) Razvoj Kostanjevice
na Krki izhaja iz obstoječih naravnih in kulturnih vrednot kraja, ki se
preko razvoja turizma, rekreacije, športa in ostalih spremljajočih
dejavnosti razvijejo v gospodarske produkte s trajnostnim razvojem in
funkcijo ohranjanja okolja. |
7. člen |
(razvojne potrebe v občini in razvojne potrebe države in regije) |
(1) Razvojne potrebe
občine so zaradi kulturnih in naravnih kvalitet prostora prednostno
usmerjene v razvoj turizma. Turizem je ena izmed ključnih dejavnosti, ki
vpliva na gospodarsko moč občine in prispeva k njeni prepoznavnosti.
|
(2) Poleg razvoja
turizma se ohranja in razvija tudi gospodarstvo z dejavnostmi, ki ne
potrebujejo večjih površin in objektov. S tem se zagotavlja zaposlovanje
aktivnih domačih kadrov ter priliv visoko izobraženih kadrov iz drugih
okolij. |
(3) Težnja občine je
povečati demografsko rast in izboljšati življenjske pogoje za povečanje
mladih družin, s posebnim poudarkom na ohranjanju poseljenosti
podeželja. |
(4) Na področju
kmetijstva se v največji možni meri ohranjajo najboljša kmetijska
zemljišča, ki omogočajo kvalitetno pridelavo zelenjave. Ohranja oziroma
povečuje se živinorejska prireja v povezavi z ekološkim kmetovanjem,
zlasti na območju Gorjancev. Ohranja se obdelanost vinogradniških
površin ter aktivno vključuje kmetijstvo, gozdarstvo in z njima povezane
dejavnosti v turistično ponudbo. Pri posegih na območja
hidromelioracijskih sistemov je treba te rekonstruirati oziroma
prilagoditi za zagotavljanje nadaljnjega delovanja. |
(5) Na področju
lokalnega infrastrukturnega urejanja je med prioritetnimi nalogami
obnova lokalnih cest, dogradnja vodovodnega omrežja in izgradnja
kanalizacijskega omrežja, s pripadajočimi čistilnimi napravami.
|
(6) Razvijajo se
širokopasovne povezave in infrastruktura za telekomunikacije s poudarkom
na zagotavljanju pogojev za gradnjo brezžičnih telekomunikacij.
|
(7) Razvojne potrebe
regije so usmerjene v: |
– zagotovitev visoke
kakovosti bivanja v regiji Posavje na osnovi uravnoteženega razvoja v
regiji, varnosti, racionalnega gospodarjenja s prostorom, trajne
mobilnosti in izboljšanja kakovosti okolja ter ustrezne komunalne
infrastrukture, |
– zagotovitev
kakovostnega socialnega in zdravstvenega okolja, |
– zagotovitev podpore
za uspešno pripravo in vodenje projektov in učinkovito črpanje sredstev
Evropske unije na vseh programskih nivojih. |
(8) Razvojne potrebe
države so usmerjene v ohranitev in revitalizacijo kulturne dediščine
državnega pomena. |
8. člen |
(medsebojni vplivi in povezave z območji sosednjih občin) |
(1) Pri razvoju turizma
je nujna povezava z okoliškimi občinami, saj lahko le celovita ponudba
omogoči gostom še več dodatne turistične ponudbe ter tržno zanimive in
inovativne integralne turistične produkte. Turistične produkte je
smiselno promovirati tudi čez državno mejo Republike Slovenije, predvsem
v bližnji Republiki Hrvaški. |
(2) Razvoj gospodarstva
v Občini Kostanjevica na Krki se dopolnjuje z razvojem gospodarskih
dejavnosti v sosednjih občinah (energetsko in komunalno področje,
predvideno gospodarsko središče Feniks, letališče Cerklje, ostale
gospodarske cone v bližnjih občinah). Pri razvoju gospodarstva je treba
težiti k enakomerni porazdelitvi dostopnosti storitev za vse prebivalce
v regiji. |
(3) Glede na
specifičnost Občine Kostanjevica na Krki glede številnih
kulturno-varstvenih ter ostalih okoljskih omejitev se pri načrtovanju
novih površin za pridobivanje mineralnih surovin upoštevajo resursi v
celotni regiji. |
9. člen |
(cilji skladnega prostorskega razvoja) |
(1) S trajnostnim in
premišljenim umeščanjem poselitve ter gospodarskih družbenih dejavnosti,
z zagotavljanjem prostorskih možnosti za širitev in z ustreznim
opremljanjem z gospodarsko javno infrastrukturo, predvsem v Kostanjevici
na Krki, Prekopi ter ostalih naseljih, se zagotavlja uravnotežen
prostorski razvoj občine. Pri tem se nadgrajuje prepoznavnost
Kostanjevice na Krki, značilnih krajinskih tipov, grajenih struktur,
ohranjanje naravnih kakovosti in podeželskih območij, vinogradniških
območij ter ostalih avtohtonih oblik poselitve. |
(2) Razvoj naselij se
prednostno usmerja na proste, degradirane in nezadostno izkoriščene
površine znotraj naselij, pri čemer ima prenova prednost pred
novogradnjo. Z revitalizacijo naselja se izboljšajo kakovosti bivalnih
razmer. Zagotavlja se sanacija razpršene gradnje, degradiranih površin
ter neustrezno izrabljenih površin. Poselitev se racionalno širi na
območja, kjer je to za razvoj občine potrebno. |
(3) Spodbuja se razvoj
podeželja, da se ustavi sedanji trend staranja in upadanja števila
prebivalstva zlasti v hribovitih predelih. V ta namen se na teh območjih
v prihodnosti razvija tudi prometno in komunalno infrastrukturo, s čimer
se izboljšujejo življenjski pogoji tamkajšnjega prebivalstva.
|
(4) Pri doseganju
razvojnih ciljev občine se upošteva okoljske cilje, predvsem izboljšanje
in ohranjanje kakovosti vodnih virov, zmanjšanje obremenjevanja okolja s
komunalnimi odpadki, ohranjanje krajinske in biotske raznovrstnosti,
ohranjanje habitatnih tipov, zmanjševanje emisij v zrak in hrupnega
onesnaževanja (predvsem kot posledica intenzivne kmetijske pridelave –
sadovnjaki) ter ostalo. |
(5) Z vidika varstva
okolja se zagotavlja postopno opremljanje z ustrezno komunalno ter
energetsko infrastrukturo za naselja, gospodarska in turistična območja.
|
(6) Zagotavlja se
trajno ohranitev dobrega fizikalno-kemijskega in biološkega stanja
površinskih vodotokov in podzemne vode ter (eko)morfološkega stanja
vodotokov. |
(7) Zagotovijo se
aktivnosti za povečanje učinkovite rabe energije in zanesljivosti oskrbe
z energijo. |
(8) Sledi se cilju
ohranjanja in povezovanja kulturnih in naravnih potencialov za razvoj
turizma in rekreacije. Načrtovanje rabe prostora za turistične namene se
izvaja v skladu z razvojno paradigmo trajnostnega turizma, neposredno s
preudarnim umeščanjem in graditvijo turističnih objektov in posredno s
skrbjo za ohranitev kulturne dediščine ter naravnih vrednot kot glavnih
virov turističnega gospodarstva. |
(9) Snovanje
strateškega razvoja in razvojnih ciljev turizma v Kostanjevici na Krki
sloni na sonaravnem razvoju, uravnoteženem in skladnem razvoju turizma
do narave in socialnega okolja. Pri tem so sociološki cilji povezani z
interesi domačega prebivalstva in njihovimi koristmi, ki jih prinaša
aktivni razvoj turizma. Tovrstni razvoj omogoča kakovostno bivanje in
ustvarja dodatne možnosti za zaposlovanje in podjetniško udejstvovanje z
dolgoročnimi konstantnimi donosi s poudarjanjem lastne identitete.
Okoljski cilj je orientiran na ohranitev pristne kulturne krajine,
naravnega okolja in ohranjanje biotske pestrosti. Razvoj poteka v skladu
z ekološko zmogljivostjo okolja na območju občine. |
(10) Celovita
turistična ponudba se usmerja v kakovostne oblike turizma, ki temeljijo
na termalni vodi (zdraviliški turizem), ogledu naravne in kulturne
dediščine, pokrajinski pestrosti in rekreacijskih možnostih
(pohodništvo, vodni športi, jezdenje). Posodablja in dograjuje se
temeljna turistična infrastruktura, predvsem namestitvene zmogljivosti.
Za tovrstni razvoj se izboljšuje kakovost javne turistične, prometne in
druge, za turizem pomembne infrastrukture. Vzpostavljajo se povezave z
drugimi destinacijami in večjimi urbanimi središči ter prometnimi
vozlišči. |
(11) Ohranja se
pridelovalni potencial tal za kmetijsko rabo. Izvaja se sonaravno
kmetovanje, katerega cilj je ohranjanje tradicionalne kulturne krajine
in varovanje okolja ter pridelava hrane višje kakovosti – integrirana in
ekološka pridelava. Ohranja in vzdržuje se stanje gozdov v smislu
njihove biotske pestrosti ter vseh ekoloških, socialnih in proizvodnih
funkcij. |
(12) Pri načrtovanju
razvoja se zagotavlja varnost pred naravnimi nesrečami z upoštevanjem
omejitev v prostoru. |
(13) Z ustreznimi
prostorskimi in tehničnimi rešitvami se preprečuje onesnaževanje voda.
Onesnažene vodotoke ali njihove dele se ustrezno sanira. |
3. Zasnova prostorskega razvoja občine |
10. člen |
(prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti) |
(1) Prednostna območja
za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti se nahajajo na območju
občinskega središča Kostanjevica na Krki ter v Gornji in Spodnji
Prekopi. Nadalje je razvoj predviden v smeri jugovzhoda proti Črneči
vasi, jugozahoda proti Vodenicam in v južni smeri proti Orehovcu.
Spodbuja se policentrični razvoj poselitve. |
(2) Poselitev se
prednostno usmerja v obstoječa naselja, v katerih je že urejena prometna
in komunalna infrastruktura. Zaradi varovanja kulturnih in naravnih
danosti ter poplavne varnosti se v Kostanjevici načrtujejo le manjše
širitve poselitve. Pri širitvah ostalih naselij se upošteva razvojne
potrebe dejavnikov v prostoru, predvsem prebivalstva in organov na ravni
lokalne skupnosti. |
(3) Največji potencial
občine je razvoj turizma, ki se razvija na celotnem območju občine.
Najpomembnejše lokacije oziroma območja za razvoj turizma so: občinsko
središče – staro mestno jedro na otoku z območjem gradu, območja z
bogato kulturno dediščino, reka Krka, termalni izviri za razvoj
termalnega turizma, vinogradništvo in vinarstvo ter turizem na kmetijah.
|
(4) Občina spodbuja
razvoj turističnih programov, povezanih s cilji varstva kulture, ki se
nahajajo v naravnem okolju, z objekti kulturne dediščine in etnološkimi
prireditvami. |
(5) Zaradi naravnih in
kulturnih danosti se razvijajo oblike turizma, ki se povezujejo s cilji
ohranjanja narave, in sicer pohodništvo, izletništvo ter kolesarstvo.
|
(6) Ohranja in
izboljšuje se zlasti potencial za razvoj turistične ponudbe in
prostočasnih dejavnosti ter dopolnjuje turistično rekreacijska
infrastruktura v smislu kakovosti in raznovrstnosti ponudbe (razvoj
turističnih naselij …). |
(7) Načrtovan razvoj
urejenih zelenih površin se zagotavlja v naseljih Kostanjevica na Krki,
Prekopa, Ržišče, Velike Vodenice in Črneča vas. Parkovne in druge
ureditve zelenih površin oziroma zelenih sistemov se načrtujejo ob
kostanjeviškem gradu, kot obrežni pasovi ob vodotokih, ob regionalni
cesti v Kostanjevici na Krki, v jedrih naselij, v območjih kulturne
dediščine ter na območju pokopališč. Načrtovana zasnova zelenih površin
izboljšuje pogoje bivanja in dviguje kakovostno raven naselbinske
strukture naselja, v odnosu do kulturne krajine ter s tem prispeva h
graditvi identitete naselja. |
(8) Razvoj gospodarskih
dejavnosti občina zagotavlja le na območjih, kjer, glede na gospodarske
potenciale in omejitve, obstajajo prostorske možnosti zanje. Glavno
območje razvoja gospodarskih dejavnosti občine je severno od otoka, v
obstoječi obrtni in proizvodni coni, ločeno od stanovanjskih in
turističnih dejavnosti. Oskrbne in storitvene dejavnosti se usmerja v
naselje Dolnja Prekopa. V drugih naseljih v občini razvoj novih
gospodarskih dejavnosti ni predviden. |
(9) Prostorske možnosti
za gradnjo stanovanjskih objektov so v Kostanjevici na Krki na – območju
Globočic in Grajske – Ljubljanske ceste, nadalje v naseljih Dolnja in
Gornja Prekopa ter nato v naseljih Dobe, Orehovec, Oštrc, Črneča vas.
Prav tako se prostorske možnosti za stanovanjsko gradnjo, v obliki
manjših zaokrožitev, zagotavljajo tudi v vseh ostalih naseljih.
|
(10) Z razvojem
Kostanjevice na Krki kot občinskega središča se razvija tudi centralne
in oskrbne dejavnosti, predvsem na otoku, na območju Ljubljanske in
Grajske ceste. |
(11) Na področju
razvoja družbene infrastrukture se zagotavljajo prostorske možnosti za
njihov nadaljnji razvoj (uprava, šolstvo, kultura, zdravstveno varstvo)
v Kostanjevici na Krki. |
(12) Na območju občine
se usmerja in spodbuja integrirano in ekološko kmetovanje. Na ravninskem
delu se razvoj usmerja v kmetovanje brez gensko spremenjenih organizmov
in v integrirano pridelavo sadja in zelenjave na plantažah in nasadih. V
gričevnatem in hribovitem delu občine pa se izvaja predvsem ekstenzivno
kmetijstvo, s katerim se preprečuje zaraščanje kmetijskih površin in
ohranja kulturno krajino. Izvajanje kmetijskih dejavnosti naj se izvaja
tako, da se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske
raznovrstnosti. |
(13) Prednostna območja
za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti v prostoru so razvidna iz karte
211 Zasnova prostorskega razvoja občine. |
11. člen |
(omrežje naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij) |
(1) Omrežje naselij v
Občini Kostanjevica na Krki sestavlja 28 naselij po RPE. Naselja v
občini se glede na vlogo in funkcijo delijo na: |
– pomembnejše lokalno
središče Kostanjevica na Krki, |
– podeželska naselja:
Avguštine, Črešnjevec pri Oštrcu, Črneča vas, Dobe, Dobrava pri
Kostanjevici, Dolnja Prekopa, Dolšce, Globočice, Gornja Prekopa, Grič,
Ivanjše, Jablance, Karlče, Kočarija, Koprivnik, Male Vodenice, Malence,
Orehovec, Oštrc, Podstrm, Ržišče, Sajevce, Slinovce, Velike Vodenice,
Vrbje in Vrtača, in Zaboršt. |
(2) Občina spodbuja
policentrični razvoj poselitve. Urbano naselje Kostanjevica na Krki se
razvija kot občinsko središče, ki je upravno, kulturno, izobraževalno in
gospodarsko središče celotne občine ter kulturno središče širšega
pomena. |
(3) V podeželskih
naseljih se ohranja prebivalstvo in omogoča razvoj obstoječih
dejavnosti, večje širitve za gradnjo niso predvidene. Ta naselja se
razvijajo v okviru prostorskih možnosti, predvsem v smeri prepletanja in
povezovanja kmetijstva ter trajnostnega turističnega razvoja, na podlagi
razvojnih potreb. |
(4) Omrežje naselij z
vlogo in funkcijo je razvidno iz karte 211 Zasnova prostorskega razvoja
občine. |
12. člen |
(temeljne smeri prometnega povezovanja naselij) |
(1) Glavno prometno
povezavo s sosednjimi občinami predstavlja regionalna cesta II. reda R2
– 419 Brežice–Križaj–Šentjernej. Z izgradnjo obvoznice severno od mesta
je mestno jedro razbremenjeno tranzitnega prometa. Priključitev na
avtocesto je na priključkih Drnovo, Brežice in Šentjernej. Najbližji
avtocestni priključek je Smednik, dostop pa je po regionalni cesti R3 –
672 Kostanjevica–Zameško–Smednik. |
(2) Glavne lokalne
prometne smeri potekajo iz Kostanjevice na Krki po dolini reke Krke
proti Podbočju, Orehovcu, po obronkih Gorjancev preko Črneče vasi do
Občine Krško in na zahodno stran, preko Vodenic do Občine Šentjernej.
|
(3) Na območju Občine
Kostanjevica na Krki ni vzpostavljenih neposrednih povezav z Republiko
Hrvaško. |
13. člen |
(druga za občino pomembna območja) |
(1) Ohranjanje
prepoznavnosti prostora občina zagotavlja z ohranjanjem tipoloških
značilnosti kulturne krajine, naravnih krajinskih območij ter območij
naselbinske dediščine. |
(2) Pomembnejše
ustvarjene in naravne kvalitete prostora so stari del mesta Kostanjevica
na Krki (otok) z vplivnim območjem spomenika in grajski kompleks (grad,
samostan in galerija), dolina reke Krke, Gorjanci, Krakovski gozd in
kostanjeviška jama. |
(3) Ohranjata se
grajski kompleks z vplivnim območjem ter stari del mesta Kostanjevica na
Krki, ki je najmanjše in eno najstarejših slovenskih mest. Stari del
mesta se nahaja na otoku, v meandru reke Krke in se je s svojo značilno
mestno strukturo, z dvema vzporednima ulicama ter vrsto objektov,
pomembnih z vidika kulturne dediščine, ohranilo vse do danes. Grajski
kompleks je kulturni spomenik državnega pomena, mestno jedro (otok) pa
je kot celota razglašen za kulturni spomenik prve kategorije in kot
takšen zaščiten. Grajski kompleks in mestno jedro sta najpomembnejši
območji razvoja turizma. |
(4) Značilna
arhitekturna območja v Občini Kostanjevica na Krki so, poleg mestnega
jedra in grajskega kompleksa, grad Dobrava, Slinovška cerkev, cerkev v
Črneči vasi, Malih Vodenicah in Ržišču ter značilna naselbinska
dediščina zidanic Črneča vas. |
(5) Vrednoto v prostoru
predstavljajo Gorjanci, ki nudijo številne poti pohodnikom in
kolesarjem. Celotno območje je opredeljeno kot območje kompleksnega
varstva OKV Gorjanci – Podgorje, ki je pomembna kulturna dediščina.
|
(6) Naravne vrednote v
Občini Kostanjevica na Krki zajemajo območja Natura 2000, katerega
površinski delež predstavlja 71 %. Druge vrednote so še: vodovarstvena
območja, reke z obrežji, naravna in kulturna krajina, kjer je glavni
cilj ohranitev in varovanje okolja. |
(7) Vrednoto v prostoru
predstavlja reka Krka, v katero se zlivajo vsi površinski tokovi
celotnega območja ter del podtalnice. Iz severnega krakovskega območja
sta to potoka Črnivec in Lokavec. Na jugu se na stiku prepustnega in
nepropustnega sveta pojavljata dva kraška izvira; Obrh, ob katerem stoji
cistercijanski samostan, ter Studena, ki je ustvarila kostanjeviško
kraško jamo, bogato s kapniki. V jami potekajo raziskave in le del jame
je odprt za turistične namene. Prav tako se ohranja izvir in ribnik pri
kostanjeviškem gradu, ribnik Slivje za razvoj turizma in prostočasnih
dejavnosti ter Lačni potok. |
(8) Kot območje
prepoznavnosti prostora se ohranja Krakovski gozd, ki je največji
nižinski gozd v Sloveniji in območje nekaterih zaščitenih in ogroženih
živalskih vrst. V njem se nahaja edini pragozd v Sloveniji in zaradi
tega je območje opredeljeno kot zavarovano območje ohranjanja narave ter
kot gozdni rezervat. Širše območje predstavlja območje Nature 2000 ter
ekološko pomembno območje – EPO. Znotraj le-tega pa leži gozdni rezervat
Trstenik. |
(9) Gozdnata pobočja
Gorjancev in Krakovski gozd povezuje ohranjena tradicionalna kulturna
krajina z vinogradi in vinogradniškimi objekti – hrami, zidanicami,
sakralnimi spomeniki in številnimi arheološkimi območji. Na celotnem
območju Gorjancev se ohranjajo gozdna območja, ki spadajo med območja
Nature 2000 (Gorjanci – Radoha) in v ekološko pomembno območje (EPO
Gorjanci). Na skrajnem jugu občine, tik ob meji z Republiko Hrvaško pa
se nahaja gozdni rezervat pri debeli bukvi. Edini varovalni gozd v
občini je gozd nad Orehovcem. |
(10) Temeljne smeri
prometnega povezovanja naselij so razvidne iz karte 211 Zasnova
prostorskega razvoja občine. |
14. člen |
(urbana središča, za katera se izdela urbanistični načrt) |
(1) Urbanistični načrt
je izdelan za pomembnejše lokalno urbano središče Kostanjevica na Krki.
|
(2) Urbano središče, za
katero se izdela urbanistični načrt, je razvidno iz karte 211 Zasnova
prostorskega razvoja občine. |
4. Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in
grajenega javnega dobra |
15. člen |
(splošne določbe) |
(1) Občina razvija,
vzdržuje, prenavlja in rekonstruira obstoječo gospodarsko javno
infrastrukturo. Za nove površine se dograjuje oziroma gradi nova
infrastruktura. Uravnotežen prostorski razvoj se zagotavlja s trajno,
kakovostno in zadostno komunalno oskrbo. |
(2) Zasnova gospodarske
javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra je
razvidna iz karte 212. |
16. člen |
(prometna infrastruktura) |
(1) Cesta državnega
pomena v občini je regionalna cesta Šentjernej–Čatež ob Savi, ki poteka
od zahoda proti vzhodu oziroma iz smeri Novega mesta preko Kostanjevice
na Krki do Krškega in Brežic. Regionalna cesta je tudi povezava Smednik
– Zameško–Kostanjevica, ki poteka proti severozahodu občine in se
priključuje na avtocesto. Severozahodno od kostanjeviškega otoka je
zgrajen most čez reko Krko in obvoznica, ki mestu omogočata boljše
pogoje za razvoj in kvaliteto življenja. V naselju Dolnja Prekopa se
izvaja rekonstrukcija regionalne ceste, ki obsega razširitev vozišča,
rekonstrukcijo križišč, cestnih priključkov, ureditev hodnikov za pešce,
avtobusnih postajališč, kolesarskega prometa itd. |
(2) Postopoma se
modernizirajo vse lokalne ceste, javne poti v naseljih ter druge
občinske javne poti v občini, predvsem z vidika prometno tehničnih
elementov (širjenja voznih pasov, asfaltiranja javnih poti, postavitve
prometne signalizacije, utrditve cestišča na območjih plazov …). Ob
modernizaciji lokalnih cest in javnih poti se v sklopu naselij uredijo
hodniki za pešce in javna razsvetljava. |
(3) Načrtovana je
cestna povezava med naseljema Orehovec in Dolšce. |
(4) V omrežje javnega
avtobusnega potniškega prometa so vključena naselja Kostanjevica na
Krki, Dobe in Dolnja Prekopa. Izboljšujejo in nadgrajujejo se avtobusne
povezave s sosednjimi občinami Krško, Brežice, Šentjernej, Novo mesto
ter širše. |
(5) Učinkovitost
javnega potniškega prometa se povečuje z rednejšimi avtobusnimi linijami
med tednom in vzpostavitvijo povezav med vikendi. Ob razvoju turizma,
širitvi industrijske cone in urejanju novih stanovanjskih območij, se
glede na potrebe vzpostavijo nove avtobusne linije. |
(6) V vseh naseljih, ki
so povezana z avtobusnimi linijami (tudi šolskimi), se uredijo nova
oziroma posodobijo obstoječa postajališča za avtobuse, prav tako je
predvidena izgradnja avtobusne postaje ob zdravstvenem domu v
Kostanjevici na Krki. |
(7) Na območju naselja
Kostanjevica na Krki in naselja Prekopa se načrtuje ločen kolesarski
promet ob cestah ali izven cest. |
(8) Na celotnem območju
občine se za turistične namene načrtuje kolesarski promet v smislu
povezovanja mesta Kostanjevica na Krki z naselji v občini in s
sosednjimi občinami Šentjernej in Krško. |
(9) Zagotovijo se javne
parkirne površine za potrebe vseh javnih objektov oziroma za turistične
potrebe celotnega mesta Kostanjevica na Krki, kjer zlasti v času večjih
turističnih prireditev primanjkuje parkirišč. Javna parkirišča so v
skladu z Ureditvenim načrtom predvidena severno od otoka. Za potrebe
pokopališča se predvidi širitev obstoječega parkirišča. V naselju
Globočice pri Kostanjevici na Krki se uredi javno parkirišče za potrebe
kostanjeviške jame. V ostalih naseljih se površine za mirujoči promet
zagotavljajo skladno z razvojem posameznih dejavnosti v prostoru.
|
(10) Manjše območje –
pas vzdolž severne meje občine (območje krakovskega gozda) spada v
območje nadzorovane rabe letališča Cerklje ob Krki. |
17. člen |
(elektronske komunikacije) |
(1) Skozi območje
Občine Kostanjevica na Krki poteka glavna optična telekomunikacijska
povezava Ljubljana–Novo mesto–Zagreb. Trasa poteka po dolini Krke ob
regionalni cesti. Preko območja občine poteka linija radiorelejnega
žarka Trdinov vrh–Krško. |
(2) Predvidi se
posodobitev ter izgradnja komunikacijskega omrežja s pripadajočimi kabli
najsodobnejših tehnologij in ustrezno kabelsko kanalizacijo.
|
(3) Načrtuje se
izgradnja širokopasovnih povezav. |
(4) Za zagotavljanje
storitev mobilnih, brezžičnih telefonskih povezav se gradijo bazne
postaje. Umestitev le-teh se načrtuje izven varovanih območij,
ambientalno kvalitetnih prostorov, razglednih točk in vedut. |
18. člen |
(energetika) |
(1) Trajnostna raba
energije je razvojna prioriteta, ki predstavlja ključni vzvod za
zmanjševanje emisij toplogrednih plinov in zniževanje rabe energije.
Podpira se projekte, ki predvidevajo izkoriščanje obnovljivih virov
energije (sončna in geotermalna energija, lesna biomasa, bioplin).
|
(2) Občina Kostanjevica
na Krki se z električno energijo oskrbuje iz RTP Krško preko
srednjenapetostnega nadzemnega omrežja. V samem jedru mesta je omrežje
podzemno. Na območju Prekope je napajanje urejeno iz omrežja Občine
Šentjernej. |
(3) Obstoječe
distribucijsko omrežje se dograjuje, obnavlja, posodablja, ekološko
sanira oziroma nadomešča obstoječe proizvodne enote z novejšimi in
učinkovitejšimi proizvodnimi objekti. |
(4) Pri nadaljnjem
razvoju proizvodnje električne energije je na območju Občine
Kostanjevica na Krki možna izraba obnovljivih virov energije, in sicer
lesne biomase (soproizvodnja električne in toplotne energije s pomočjo
tehnologije uplinjanja), sončne energije (fotovoltaične celice) in
bioplina (bioplinarna). Objekte za proizvodnjo električne energije se
umešča ob upoštevanju varovanja kulturne dediščine, okoljske, prostorske
in družbene sprejemljivosti. |
(5) V okviru učinkovite
rabe fosilnih goriv se daje prednost soproizvodnji električne energije
in toplotne energije. Pri vseh novogradnjah je treba predvideti celostno
oskrbo z energijo v posameznih sklopih. Načrtujejo se skupni sistemi
ogrevanja z eno kurilno napravo. |
(6) Zračne vode 20kV
omrežja na območju naselij se postopoma nadomešča s kabelskimi
izvedbami. |
(7) V občini ni
obstoječega plinovodnega omrežja ali skladišča plina za oskrbo
gospodinjstev, proizvodnih ter ostalih objektov. Možna je izgradnja
mestnega plinovodnega omrežja, ki se napaja z zemeljskim plinom iz
plinskih rezervoarjev ali iz magistralnega plinovodnega omrežja.
|
(8) Izgradnja toplovoda
se predvidi od izvira tople vode na Poljanah do lokacije zdraviliške
vasi in naprej do mesta Kostanjevica na Krki. |
19. člen |
(oskrba s pitno vodo) |
(1) Oskrba s pitno vodo
se zagotavlja iz obstoječega vodovodnega omrežja. Za večje širitve
poselitve se zagotavlja dodatne kapacitete pitne vode, zagotavlja
rezervne vodne vire in rekonstruira ter zgradi nove vodovodne sisteme.
|
(2) Na območju občine
se prioritetno izvaja povezava obstoječih vodovodov v bolj racionalne,
učinkovite in strokovno nadzorovane sisteme ter vzpostavlja povezava
vodovodnih sistemov s sosednjimi občinami. Za ustrezno oskrbo s pitno
vodo se spodbuja obnova in posodobitev vodooskrbnih sistemov.
|
(3) Predvidena je
povezava z vrtinami v Orehovcu in priprava pitne vode iz zajetja jama
(Studena) ter tehnološka obdelava vode s čistilno napravo končne
kapacitete do 30 l/s. Predvideno je povezovanje večjih vodovodnih
sistemov na večje skupne vodne vire; izgradnja povezovalnega cevovoda do
vodooskrbnega sistema Podbočje/Krško odsek Podbočje (Občina Krško) –
Žabjek Karlče (Občina Kostanjevica); rehabilitacija magistralnega
azbest-cementnega cevovoda na odseku za Malence; nadaljevanje projekta
izgradnje vodovoda Orehovec–Dobe–odsek do gradu Dob ter povezava dveh
sistemov; rehabilitacija obstoječih azbest-cementnih cevovodov na
magistralnem cevovodu skozi Kostanjevico; odsek vodohran Bajin
Vrh–Gorjanska cesta in odsek Ljubljanska cesta–Gorjanska cesta; obnova
glavnega voda Dobe–Prekopa. |
20. člen |
(odvajanje in čiščenje odpadnih vod) |
(1) Obstoječi
kanalizacijski sistem v Kostanjevici na Krki je večinoma mešanega tipa,
le del kanalizacije v samem mestu Kostanjevica na Krki je ločen na
kanalizacijo za odvod komunalnih odpadnih voda in na kanalizacijo za
odvod padavinskih voda. Izvede se sanacija kanalizacijskih sistemov na
občutljivih in vodovarstvenih območjih. |
(2) Padavinsko in
komunalno odpadno vodo se odvaja ločeno, kjer je to ekonomsko upravičeno
in tehnično možno. |
(3) Nujno je treba
preprečiti onesnaževanje z odpadnimi vodami iz klavnice, ki
predstavljajo večjo obremenitev voda kot vse komunalne odpadne vode
Kostanjevice na Krki skupaj. |
(4) Prioritetno se
kanalizacijski sistem zgradi oziroma dogradi na območju aglomeracij
Kostanjevice na Krki, Prekopa in Črneča vas. V kanalizacijski sistem
Kostanjevica na Krki so vključena tudi naselja Oštrc, Dolšce, Avguštine
in Globočice pri Kostanjevici, v kanalizacijski sistem Prekopa pa
naselja Gornja in Dolnja Prekopa ter Dobrava pri Kostanjevici.
|
(5) Obstoječa čistilna
naprava v Kostanjevici na Krki se nadgradi s terciarno stopnjo čiščenja.
Zgradi se čistilna naprava v Dolnji Prekopi ter v Črneči vasi.
|
(6) V naseljih Dobe,
Vodenice in Orehovec je možna izgradnja kanalizacijskega omrežja s
čistilnimi napravami, ureditev lastnih mikro sistemov za posamezna
gospodinjstva ali skupnih mikro sistemov za več gospodinjstev.
|
(7) Če območje
poselitve ni opremljeno z javno kanalizacijo, morajo lastniki obstoječih
stavb na območjih poselitve, kjer ni treba odvajati komunalne odpadne
vode v javno kanalizacijo, v skladu z veljavnimi predpisi zagotoviti
čiščenje v mali komunalni čistilni napravi ali zbiranje v nepretočni
greznici do predpisanih rokov. |
21. člen |
(ravnanje z odpadki) |
(1) Naselja
Kostanjevica na Krki, Dolnja Prekopa, Oštrc, Orehovec in Črneča vas so
vključena v sistem ločenega zbiranja odpadkov. V sklopu ekoloških otokov
se ločeno zbira papir, steklo, plastika in pločevinke oziroma
sestavljena embalaža. Komunalni odpadki se odvažajo na regijsko
odlagališče Leskovec pri Novem mestu (Center za ravnanje z odpadki
Dolenjske – CeROD). |
(2) Ureditev zbirnega
centra za ravnanje z odpadki je predvidena na območju gospodarske cone,
severno od otoka. |
(3) Temeljni cilj
Občine Kostanjevica na Krki je zmanjševanje količine odpadkov ter
vzpostavitev sistema ločenega zbiranja odpadkov na celotnem območju
občine. |
(4) Zbirni center za
ravnanje z gradbenimi odpadki se uredi na območju kamnoloma Ključe.
|
(5) Črna oziroma divja
odlagališča v občini se sanirajo. Program sanacije mora med drugim
vsebovati opis predvidenih ukrepov z oceno časovnega in finančnega
okvira sanacije. |
22. člen |
(druga področja gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena) |
Osrednje občinsko
pokopališče se nahaja v Kostanjevici na Krki, ki ima opredeljene
površine za širitev. Drugo pokopališče je v Oštrcu in zanj ni predvidena
širitev. |
5. Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so
z njimi prostorsko povezana |
23. člen |
(določitev naselij) |
(1) Na območju Občine
Kostanjevica na Krki so naslednja območja naselij: Črešnjevec pri
Oštrcu, Črneča vas, Dobe, Dobrava pri Kostanjevici, Dolnja Prekopa,
Dolšce, Globočice pri Kostanjevici, Gornja Prekopa, Grič, Kočarija,
Kostanjevica na Krki, Malence, Orehovec, Oštrc, Ržišče, Slinovce, Velike
Vodenice, Vrbje in Vrtača, ki so podeželska naselja, razen pomembnejšega
lokalnega središča Kostanjevice na Krki. |
(2) Območje sanacije
razpršene gradnje, ki se opredeli kot novo naselje, je v Globočicah,
severovzhodno od slinovške cerkve, kjer je načrtovano turistično
apartmajsko naselje. |
(3) Območja sanacije
razpršene gradnje, ki se vključijo v naselja, so v Črešnjevcu pri
Oštrcu, Črneči vasi, Dobah, Dolnji Prekopi, Dolšcah, Globočicah (del UN
Kostanjevica na Krki), Gornji Prekopi, Griču, Kočariji, Orehovcu, Oštrcu
in Ržišču. |
(4) Območje sanacije
razpršene gradnje, ki se opredeli kot posebno zaključeno območje
poselitve je v Gornji Prekopi, Globočicah ter na meji med naseljema
Kočarija in Velike Vodenice. |
(5) Določitev naselij
je razvidna iz karte 213 Zasnova okvirnih območij naselij, razpršene
gradnje ter območij razpršene poselitve. |
6. Okvirna območja razpršene poselitve |
24. člen |
(območja razpršene poselitve) |
(1) Na celotnem območju
Občine Kostanjevica na Krki, razen v naselju Dolnja Prekopa, Dobrava,
Ržišče in Vrbje, po RPE, se pojavlja razpršena poselitev kot avtohtoni
poselitveni vzorec v krajini, ki se ohranja. Razpršeno poselitev
predstavljajo objekti, zgrajeni pred letom 1967, posamezne kmetije,
lovske in gozdarske koče na Gorjancih, objekti sakralne stavbne
dediščine itd. |
(2) Tipična območja
razpršene poselitve – naselja po RPE, ki nimajo določenega območja
naselja, so: Avguštine, Ivanjše, Jablance, Karlče, Koprivnik, Male
Vodenice, Podstrm, Sajevce in Zaboršt. |
(3) Območja razpršene
poselitve so razvidna iz karte 213 Zasnova okvirnih območij naselij,
razpršene gradnje ter območij razpršene poselitve. |
7. Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo |
25. člen |
(razvoj naselij) |
(1) Razvoj naselij
temelji na: |
– zapolnitvi obstoječe
pozidave; |
– prenovi obstoječega
stavbnega fonda; |
– zaokrožitvi obstoječe
pozidave, kot manjši širitvi naselja na območja, ki so že
infrastrukturno urejena; |
– širitvi naselij v
obliki novih sosesk na območjih, ki mejijo na obstoječa naselja in v
katerih je potrebna kompleksna infrastrukturna ureditev; |
– ohranjanju avtohtone
razpršene poselitve zaradi specifike območja. |
(2) Občinsko središče
Kostanjevica na Krki se zaradi arhitekturnih in urbanističnih spomenikov
ter poplavne ogroženosti širi le v smislu manjše zaokrožitve obstoječe
pozidave. Kostanjevica na Krki se razvija predvsem v smislu notranjega
razvoja in prenove obstoječe grajene strukture. Zagotavljajo se ugodne
razmere za družbeni in gospodarski razvoj. Razvija se infrastruktura ter
oskrbne in storitvene dejavnosti, tako za potrebe mesta kot tudi
zaledja. Kostanjevica na Krki se skupaj z ostalimi naselji v občini
razvija predvsem kot turistični kraj s poudarkom na spodbujanju povezav
med kulturno in naravno dediščino, kmetijstvom in turizmom. |
(3) Razvoj naselja
Prekopa in ostalih podeželskih naselij se zagotavlja z omogočanjem
kvalitetnih bivalnih razmer in kmetijskimi ter dopolnilnimi dejavnostmi.
V naselju Prekopa se omogoča razvoj storitvenih in obrtnih dejavnosti,
ki so združljive z bivalnim okoljem. Na območju ostalih naselij pa se
razvijajo obstoječe dejavnosti in dejavnosti, vezane na turizem,
kmetijsko ter gozdarsko proizvodnjo. |
(4) Razvoj naselij je
razviden iz karte 214/1 Usmeritve za razvoj poselitve in celovito
prenovo. |
26. člen |
(notranji razvoj naselij) |
(1) Naselja se
prednostno usmerja v notranji razvoj, katerega vodilo je zgoščevanje
poselitve v redko pozidanih in nepozidanih območjih stavbnih zemljišč,
ob upoštevanju zagotovitve kvalitetnih bivanjskih pogojev z zadostnimi
funkcionalnimi zemljišči, zelenimi in rekreativnimi območji.
|
(2) Notranji razvoj je
z izrabo prostih, nezazidanih površin, izrabo praznih objektov in
neurejenih površin predviden v naseljih: Kostanjevica na Krki
(zapolnitev prostih, nezazidanih površin bo možna le, kolikor bo to
mogoče zaradi poplavne ogroženosti območja), Slinovce, Oštrc, Vrtača,
Grič, Dobe, Dolšce, Orehovec, Velike Vodenice, Gornja in Dolnja Prekopa.
Prednost se daje prenovi in sanaciji, ki sta usmerjeni v modernizacijo
kmetijstva in ustvarjanje pogojev za razvoj dopolnilnih dejavnosti. |
27. člen |
(prenove, širitve, zaokrožitve, zgostitve pozidave) |
(1) Nova območja za
pozidavo se načrtujejo na območjih, kjer bo zagotovljena dostopnost in
organizirana infrastrukturna ureditev. |
(2) S širitvijo naselja
se v primeru, ko v naselju ni več primernih zemljišč, zagotavlja pogoje
za razvoj stanovanjskih, gospodarskih in drugih površin, za večjo
socialno varnost, za večjo konkurenčnost naselja, delovanje trga
nepremičnin in za razvoj različnih poslovnih, turističnih in storitvenih
dejavnosti. |
(3) V Občini
Kostanjevica na Krki ni predvidenih območij celovite prenove. Delne
prenove so predvidene na območju kostanjeviškega otoka, na podlagi
veljavnega prostorsko izvedbenega akta, na območju grajskega kompleksa
ter na območju gradu Dobrava. Delna prenova je predvidena v naselju
Dolnja Prekopa, na območju opuščenih objektov – območje centralnih
dejavnosti. |
(4) V Kostanjevici na
Krki so za stanovanjsko gradnjo predvidene le manjše zaokrožitve
obstoječe pozidave na območju Globočic in ob zahodnem delu naselja.
|
(5) Nove površine za
stanovanjsko gradnjo, ki so predvidene kot minimalne zaokrožitve, so v
naseljih: Črneča vas, Črešnjevec pri Oštrcu, Dobe, Dobrava pri
Kostanjevici, Dolnja Prekopa, Dolšce, Globočice, Gornja Prekopa, Grič,
Kočarija, Malence, Orehovec, Oštrc, Slinovce, Velike Vodenice. Širitve
za razvoj turizma so načrtovane v Slinovcah (turizem Karlče),
Globočicah, Jablancah, v Sajevcah (zdraviliški turizem), na Gorjancih
(Polom) ter severno od Oštrca. Z zaokrožitvijo se pridobi minimalno
število parcel za gradnjo, ki se lahko navezujejo na obstoječo
infrastrukturo. |
28. člen |
(usmeritve za razvoj dejavnosti po naseljih) |
(1) Bivanje in nemoteče
spremljajoče dejavnosti se umešča znotraj in na obrobju občinskega
središča Kostanjevica na Krki, v Gornjo in Dolnjo Prekopo ter v ostala
naselja, v navezavi na obstoječe prometno omrežje in v funkciji
gospodarskega razvoja samega naselja. Prostorske možnosti za gradnjo
stanovanjskih objektov se zagotavljajo v Kostanjevici na Krki, na
območju Globočic in Grajske – Ljubljanske ceste ter v večjih naseljih,
kot sta Dolnja in Gornja Prekopa ter v naseljih Dobe, Dolšce, Orehovec,
Oštrc, Črneča vas. Domove za starejše občane in druge oblike skupnih
nastanitev se umešča v Kostanjevici na Krki, ki ima urejeno osnovno
preskrbo prebivalcev ter dober dostop do zdravstvene oskrbe in drugih
oskrbnih dejavnosti. V ostalih naseljih se omogoča le širitev za razvoj
obstoječih dejavnosti. |
(2) Oskrbne, storitvene
in družbene dejavnosti so predvidene predvsem v Kostanjevici na Krki, in
Gornji ter Dolnji Prekopi, kjer je zagotovljena dobra prometna
dostopnost, v povezavi z javnim potniškim prometom, kolesarskimi in peš
potmi. |
(3) Obrtne, skladiščne,
trgovske, poslovne in proizvodne dejavnosti so predvidene v sklopu
gospodarske cone, le v občinskem središču, severno od otoka in
obvoznice. V omenjena območja se lahko umešča tudi okoljska in
energetska infrastruktura. |
(4) Turistične
dejavnosti se za potrebe zdraviliškega turizma umeščajo v novo območje
na severovzhodnem delu občine (Sajevce), v bližino vrtine termalne vode.
Turistične dejavnosti namenjene bungalovom in drugim objektom za
turistično ponudbo in nastanitev se umeščajo v Slinovce (turizem
Karlče), v turistično naselje Globočice pri Kostanjevici ter severno od
naselja Oštrc. Počitniško naselje Vrtača se spremeni v turistično
območje za potrebe gradnje bungalovov. Omogoča se razvoj obstoječim
turističnim kmetijam ter vinotočem in vinskim kletem na območju Jablanc
oziroma na celotnem območju občine. Konjeniški turizem se razvija na
območju Dob. Na območja z naravnimi kakovostmi se turizem usmerja v
manjše družinske hotele, penzione, gostišča, turistične kmetije in
podeželske turistične objekte. Prednostno se razvoj zagotavlja v okviru
obstoječega stavbnega fonda, z možnostjo navezave na ohranjanje
kvalitetne kulturne dediščine. Razvoj turizma je predviden tudi na
območju kostanjeviškega otoka, na območju Malih Vodenic (Polom) ter ob
Topličniku. |
(5) Razvoj športa in
rekreacije je predviden v Kostanjevici na Krki – ob reki Krki, ob
osnovni šoli ter ob ribniku, zahodno od grajskega kompleksa. Dejavnosti
za oddih, rekreacijo in šport se razvijajo tudi na Gorjancih (Polom), v
Orehovcu, Gornji Prekopi, Ržišču, Dolšcah ter ob ribniku Slinovce.
|
(6) Razvoj dejavnosti
po naseljih je razviden iz karte 214/1 Usmeritve za razvoj poselitve in
celovito prenovo. |
29. člen |
(usmeritve za sanacijo in prenovo razpršene gradnje) |
(1) Pri sanaciji se
upošteva funkcionalne in oblikovne zaokrožitve obstoječih naseljih ter
povezave z obstoječimi mejami strnjenih delov naselij, v smislu
racionalnejše izrabe prostora in povečanja gostote pozidave.
|
(2) Zgošča in zaokroža
se predvsem tista razpršena gradnja, ki ima možnost priključevanja na
ustrezno prometno in komunalno infrastrukturo. Pri zgoščevanju in
zaokroževanju se upošteva skladnost meja urbanih struktur v njihovem
odnosu do zaokroženih naravnih območij v krajini. |
(3) Sanacija in prenova
razpršene gradnje je razvidna iz karte 214/1 Usmeritve za razvoj
poselitve in celovito prenovo. |
30. člen |
(usmeritve za ohranjanje poselitve na območjih razpršene poselitve) |
(1) Območja razpršene
poselitve se ohranja kot tipični, avtohtoni poselitveni vzorec. Nove
površine se načrtujejo predvsem v obliki manjših razširitev obstoječe
poselitve, za potrebe stanovanjske gradnje in za potrebe razvoja kmetij
oziroma dopolnilnih dejavnostih na kmetijah. Načrtujejo se na
naravovarstveno manj občutljivih območjih, izven območij naravnih
vrednot in najpomembnejših delov ekološko pomembnih območij oziroma
posebnih in potencialno posebnih varstvenih območij. |
(2) Na območju
razpršene poselitve je dopustna gradnja objektov v primeru izpolnjevanja
pogojev o minimalni komunalni opremi. Z omogočanjem gradenj na tovrstnih
območjih se ohranja poseljenost prostora in s tem ohranja kulturno
krajino, ki je sicer lahko prepuščena hitremu stihijskemu zaraščanju. Za
potrebe razvoja kmetij oziroma dopustnih dejavnosti v prostoru se na
območju razpršene poselitve omogočajo novogradnje ter postavitev
nezahtevnih in enostavnih objektov. |
(3) Na vinogradniških
območjih ter območjih vinogradov se omogoča gradnja novih zidanic ter
razvoj turističnih dejavnosti. |
(4) Ohranjanje
poselitve je razvidno iz karte 214/1 Usmeritve za razvoj poselitve in
celovito prenovo. |
31. člen |
(usmeritve za urbanistično oblikovanje naselij) |
(1) Posebno pozornost
se pri urbanističnem oblikovanju nameni območju naselbinske dediščine
mestnega jedra Kostanjevica na Krki ter območju kompleksnega varstva
Podgorje – Gorjanci. Za naselje Kostanjevica na Krki je izdelan
urbanistični načrt Kostanjevica na Krki, ki natančno opredeljuje
usmeritve za urbanistično oblikovanje naselja, vključno s predvidenimi
širitvami. |
(2) Na območju
naselbinske dediščine Črneča vas – Vinske gorice se varujejo robovi
naselja (odnos med krajino in naseljem ter volumen naselja), gradbene
linije, parcelacija in funkcionalne enote, oblikovanje objektov,
prevladujoči stavbi tip in posebne stavbe. |
(3) Prenavlja, razvija,
ohranja in posodablja se obstoječ stavbni fond, pri načrtovanju in
urejanju podeželskih naselij ter vasi se v prvi vrsti upošteva njihovo
tradicionalno strukturo, v povezavi z razvojnimi trendi. V Črneči vasi,
Oštrcu (pri spomeniku) se uredijo skupne, javne zelene površine. Obvodne
zelene površine se ohranjajo v Gornji in Dolnji Prekopi, ob Lačnem
potoku. Pri cerkvah v Malih Vodenicah, Ržišču in pri Slinovški cerkvi se
varujejo kvalitetni naravni elementi (posamezne zelene ureditve,
označevalna samostojna drevesa). |
8. Usmeritve za razvoj v krajini |
32. člen |
(splošno) |
(1) Z nepretrganostjo
in povezanostjo se ohranjajo in vzpostavljajo krajinske strukture, ki so
pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti, ugodno stanje habitatnih
tipov in habitatov ogroženih vrst. |
(2) Izvajanje
kmetijskih dejavnosti se načrtuje tako, da se zagotavlja varstvo
naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. |
(3) V varovalnih
gozdovih se ne dopušča posegov v podtalje ali vegetacijo, kadar bi to
zavrlo ali občutno zmanjšalo sposobnosti obnavljanja naravne biotopa, še
posebno, kadar bi to spodbudilo erozijske procese. |
(5) Usmeritve za razvoj
v krajini so razvidne iz karte 214/2. |
8.1 Razvojna območja za posamezne dejavnosti, vezane na vire |
33. člen |
(kmetijstvo) |
(1) Kmetijsko zemljiške
operacije se prvenstveno izvajajo na najboljših kmetijskih zemljiščih,
lahko pa tudi na drugih kmetijskih zemljiščih. |
(2) Kmetijske
dejavnosti njivske pridelave in sadjarstva se usmerjajo na obstoječa
območja, predvsem na širši obrečni pas reke Krke ob naseljih Koprivnik,
Malence, Dolnja in Gornja Prekopa, Dobe, Zaboršt, Sajevce in Slinovce,
vinogradništvo in sadjarstvo pa v gričevnato območje Gorjancev.
|
(3) Obnovo in širitev
kmetij se spodbuja na območjih z visokim pridelovalnim potencialom tal
za kmetijsko rabo, ob upoštevanju poselitvenega in krajinskega vzorca
ter ranljivosti okolja. |
(4) Razvoj kmetij se
usmerja v dejavnosti, kot so: npr. vzreja živali (govedo, konji,
drobnica, srnjad, divji prašiči) ter dopolnilne dejavnosti (npr.
turizem, turistične kmetije, nastanitve oziroma kratkotrajno bivanje
ipd.). Spodbuja se razvoj zapostavljenih dopolnilnih dejavnosti:
nabiranje, predelava in prodaja gozdnih sadežev in zelišč, prodaja
predpisano označenih pridelkov in izdelkov okoliških kmetij na kmetiji
ter storitve delovne sile s kmetij, ki so povezane z znanjem iz
kmetijstva in gozdarstva. |
(5) Na vinogradniških
območjih se vinogradi in sadovnjaki ohranjajo, s tem, da so dovoljene
spremembe rabe iz sadovnjaka v vinograd in obratno. |
(6) Na večjih
kmetijskih površinah se ohranja ali ponovno vzpostavlja omejke, živice,
gozdne otoke ali vodna telesa. |
34. člen |
(gozdarstvo) |
(1) Gozd se ohranja kot
naravni vir in naravno bogastvo, ob upoštevanju razvojnih potreb
gozdarstva in drugih dejavnosti, ki imajo svoj interes v gozdnem in
obgozdnem prostoru (javni interes). |
(2) Ohranja se
sklenjenost gozdnih površin in stabilnost gozdnih ekosistemov s
poudarkom na ohranjanju habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo
(ekološko pomembna območja in posebna varstvena območja; Krakovski gozd
in Gorjanci). Gozdne površine se ohranjajo na območjih, ki so zaradi
določenih značilnosti (strmina, lega, erozija) manj primerna za druge
rabe. V območjih koridorjev ogroženih vrst in v območjih, ki omogočajo
gensko povezanost njihovih populacij se ohranja gozdove (in druge oblike
naravnih prvin) v čim bolj naravnem stanju. |
(3) Ohranja se ustrezna
številčnost divjadi in ugodno stanje za bivanje avtohtonih vrst. Gozdna
dela se opravljajo v času, ki je za gozdne živali najmanj moteč. |
35. člen |
(vode in vodni viri) |
(1) Reka Krka s svojo
strugo daje današnjo podobo mestu Kostanjevica na Krki. Mesto leži na
otoku, ki sta ga oblikovala glavna struga in njen stranski rokav. Krka
je uvrščena v EPO in Naturo 2000. Ohranja se naravna struga in naravna
obrežja na vseh vodotokih. |
(2) Prostorske ureditve
in dejavnosti, ki niso vezane na vodo, se umešča izven območij, kjer je
voda stalno ali občasno prisotna, ter v ustreznem odmiku, tako da se na
priobalnem zemljišču ohranjata nepozidanost in javna dostopnost. Z
ureditvami se ne sme povzročati poslabšanja stanja voda in vodnega
režima oziroma se morajo zagotoviti izravnalni ukrepi. Na območjih, kjer
je voda stalno ali začasno prisotna, so načrtovana zgolj rekreacijska
območja in druge zelene površine, v sklopu katerih ni predvidena gradnja
stavb. |
(3) V Dolnji Prekopi je
predvidena ureditev struge Lačnega potoka. |
(4) Za zagotavljanje
ustrezne oskrbe s pitno vodo se varuje vse obstoječe in potencialno
pomembne vodne vire ter spodbuja varčno in smotrno rabo pitne vode.
Prioritetno se varujejo vodovarstvena območja vodnih virov na območju
naselij Orehovec in Črešnjevec pri Oštrcu. Potrebno je zavarovati vodni
vir Studena na območju Kostanjeviške jame. |
(5) Vsak poseg v
kostanjeviški ribiški okoliš mora biti načrtovan in izveden na način, ki
v največji možni meri zagotavlja ohranjanje rib, njihove vrstne
pestrosti, starostne strukture in številčnosti. |
36. člen |
(turizem in rekreacija) |
(1) Objekte in območja
bogate kulturne dediščine Kostanjevice na Krki se ohranja in varuje ter
spodbuja razvoj kulturnega turizma. Te vrednote so eno pomembnejših
področij, na katerih temelji turizem občine in kamor se usmerja
turistične dejavnosti (posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo
kvalitete in vrednote prostora). |
(2) Najpomembnejši
lokaciji za razvoj turizma sta občinsko središče – staro mestno jedro na
otoku z reko Krko in grajski kompleks Kostanjevica ter kostanjeviška
jama. Na območju mestnega jedra – otoka se predvidi ureditev dostopov do
reke Krke ter privezov za čolne, pešpoti ob reki, s pripadajočo urbano
opremo in ureditev prostora za prireditve. Občina spodbuja razvoj
turističnih programov, povezanih s cilji varstva kulture ter v povezavi
z naravnimi danostmi. |
(3) Zdraviliški turizem
se razvija na območju Sajevc. Predvidena je tudi obnova gradu Dobrava,
širitev konjeništva v Dobah, razvoj turizma ob Krki, v Slinovcah
(Karlčah), Oštrcu in na Gorjancih, promocija vinogradništva in vinarstva
s Podgorjansko vinsko-turistično cesto in ponudbo ob njej (zidanice,
brunarice, vinotoči, turistične kmetije). |
(4) Zaradi naravnih in
kulturnih danosti se razvija izletniški in športno-rekreacijski turizem
(pohodništvo, izletništvo ter kolesarstvo), ki se povezuje s cilji
ohranjanja narave. Dograjuje in posodablja se Cvičkovo kolesarsko pot,
Panoramsko kolesarsko pot, Resljevo kolesarsko pot in Trdinovo
kolesarsko pot). Turizem se razvija v navezavi na tematske poti
(Resslova gozdna pot, Evropska pešpot E7, Trdinova pot po Gorjancih, pot
na Kičer, Rutenska krožna pot, Cvičkova pot Mohor – Gradnje).
|
(5) V Slinovcah
(Karlčah), Oštrcu, v Globočicah ter v Vrtači se uredi turistično naselje
s prenočitvenimi kapacitetami. V Slinovcah (Karlčah) se ponudba dopolni
z dodatnimi dejavnostmi (šport, gostinstvo, izkoriščanje termalne vode,
zdravstvena dejavnost, kampiranje). Pri mestnem jedru – otoku se uredi
vzletišče in pristajališče za balone, ob Krki pa postavitev čolnarne. Za
turistične namene se izvaja čolnarjenje po reki Krki. Počitniško naselje
Vrtača se spremeni v turistično območje za potrebe gradnje bungalovov. V
Dobah se v okviru konjeniškega turizma uredijo prenočitvene kapacitete.
Namestitvene kapacitete se uredijo tudi na območju Malih Vodenic
(Polom). |
(6) Razvoj dopolnilnih
turističnih produktov občine oziroma lokalne turistične destinacije
izhaja iz potencialov podeželja, ki tvori podlage za razvoj široke
palete produktov podeželskega turizma (vinske ceste, viničarski turizem,
eno-etno turizem, turistične kmetije, podeželski hoteli, penzioni
itd.).Turistični produkti podeželja se povezujejo z naravnimi vrednotami
občine in izletniškim ter s športno-rekreacijskim turizmom. Spodbuja se
razvoj obstoječih turističnih kmetij ter vinotočev oziroma vinskih kleti
(predvsem na območju Jablanc) ter razvoj novih na območju celotne občine
(z dodatno ponudbo, značilno za območje: prodaja vina, kulinarična
ponudba suhomesnatih izdelkov, zelišč, etnološko značilnih produktov
ipd.). |
(7) Ohranjali in
izboljšali se bodo zlasti potenciali za razvoj turistične ponudbe in
prostočasnih dejavnosti ter dopolnjevala turistično-rekreacijska
infrastruktura, v smislu kakovosti in raznovrstnosti ponudbe.
|
(8) Razvoj športa in
rekreacije je predviden v Kostanjevici na Krki, ob reki Krki ter ob
Lačnem potoku (športni ribolov), ob osnovni šoli, ob Obrhu, ob
Topličniku in Studeni, v Gornji Prekopi, Ržišču, Orehovcu, Dolšcah in ob
ribniku Slinovce. |
(9) Zagotovi se
primerno zavarovanje in označitev točk naravnih in kulturnih atrakcij
ter tako zagotovi ustrezna interpretacija teh vrednot obiskovalcem. Za
posebne družbene skupine prebivalcev (starejši, ljudje z omejenimi
fizičnimi ali avdio-vizualnimi zmožnostmi/invalidi) se zagotovi mobilna
in informacijska dostopnost do vseh turističnih območij. |
37. člen |
(mineralne surovine) |
(1) V občini so tri
območja mineralnih surovin, in sicer v naseljih Jablance (nelegalni kop
Ključe), Orehovec ter Črešnjevec. Na območju površin nadzemnega
pridobivalnega prostora je na vseh treh območjih predvidena sanacija v
gozdne površine (brez izkoriščanja mineralnih surovin). |
(2) V zahodnem delu
nelegalnega kopa Ključe se izvede sanacija tako, da se uredi okoljska
infrastruktura oziroma sortirni center gradbenih odpadkov. |
(3) V primeru
izkazanega interesa za izkoriščanje mineralnih surovin na novih
lokacijah občina pretehta, ali je smotrno določeno območje z osnovno
namensko rabo prostora opredeliti kot območje mineralnih surovin (s
podrobnejšo namensko rabo pa kot površino nadzemnega pridobivalnega
prostora ali kot površino podzemnega pridobivalnega prostora s
površinskim vplivom, ki onemogoča drugo rabo). Raziskovanje mineralnih
surovin je dopustno na celotnem območju občine. Za namen izkoriščanja
mineralnih surovin je treba sprejeti OPPN. |
8.2 Posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo kvalitete in
vrednote prostora |
38. člen |
(prepoznavne kvalitete, pomembne z vidika krajinskih ter urbanističnih
in arhitekturnih značilnosti) |
(1) Posebna območja,
kjer se ohranjajo in razvijajo kvalitete in vrednote prostora s stališča
kulturne dediščine: |
– območje gradu
Kostanjevica na Krki s samostanom in galerijo na prostem – Formo vivo,
|
– območje starega
mestnega jedra Kostanjevica na Krki, |
– vinske gorice pri
Črneči vasi in |
– drugi objekti in
območja kulturne dediščine. |
(2) Z vidika
urbanističnih in arhitekturnih značilnosti prostora se ohranja Dvorec s
parkom v Dobravi pri Kostanjevici na Krki. |
(3) Ohranjajo in
razvijajo se kvalitete in vrednote prostora, ki imajo na podlagi
predpisov s področja ohranjanja narave poseben status: |
– posebna varstvena
območja Nature 2000 so Kostanjeviška jama, Krakovski gozd –
Šentjernejsko polje, Gorjanci – Radoha, reka Krka in Krakovski gozd,
|
– ekološko pomembna
območja Gorjanci, reka Krka, Krakovski gozd in Šentjernejsko polje.
|
(4) Območje občine je
izjemno zaradi krajinskih značilnosti. Varuje in ohranja se ambientalno
kvalitetna območja: otok z vplivnim območjem, dolina Obrha in Studene,
dolina Sušice. |
(5) Ohranjajo se
kvalitetne vedute iz Ržišča na Šentjernejsko polje. Iz Malih Vodenic,
Globočic pri Slinovški cerkvi in iz smeri sv. Mohorja v Črneči vasi se
ohranjajo vedute na mesto Kostanjevica na Krki ter Krško polje z meandri
reke Krke. |
8.3 Območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter zaščita
in reševanje |
39. člen |
(območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter zaščita in
reševanje) |
(1) Območja naravnih
nesreč v Občini Kostanjevica na Krki predstavljajo predvsem poplavna
območja reke Krke in erozijska območja (manjši del na zahodu občine sodi
v območje zahtevnejših protierozijskih ukrepov, vzhodni del pa v območje
običajnih). Na območju občine ni evidentiranih plazljivih območij.
|
(2) Na ogroženih
območjih, to je poplavnih in erozijskih območjih se ne načrtuje
prostorskih ureditev oziroma dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo.
|
(3) Na ogroženih
območjih je treba omogočiti varne življenjske razmere s sanacijo žarišč
naravnih procesov in z omejevanjem razvoja, sorazmerno s stopnjo
nevarnosti naravnih procesov, ki lahko ogrožajo človekovo življenje ali
njegove materialne dobrine. Območja, kjer ni bivališč ali ekonomsko
učinkovitih gospodarskih dejavnosti, se prepuščajo naravni dinamiki.
|
(4) Občina Kostanjevica
na Krki leži na območju s 7. stopnjo potresne intenzitete po lestvici
MSK-64. V skladu s karto projektnega pospeška tal spada občina v območje
potresne nevarnosti, kjer je določen projektni pospešek tal 0,200 g.
|
(5) V izjemnih primerih
se površine za množične pokope ljudi zagotavljajo v sklopu obstoječih
pokopališč Kostanjevica na Krki in na območju pokopališča Oštrc.
|
(6) V primeru
množičnega pogina živali se površine za pokop zagotavlja na območju med
naseljema Dobe in Dolnja Prekopa. |
(7) Površine za
evakuacijo prebivalstva se zagotavljajo na območju osnovne šole (razen v
primeru katastrofalnih poplav) ter na območju kostanjeviškega gradu,
kjer je možna tudi postavitev kontejnersko-šotorskih sistemov ter
omogočen dostop do pitne vode. |
(8) V primeru naravnih
in drugih nesreč se ruševine deponirajo na območju kamnoloma Ključe. |
8.4 Območja in objekti za potrebe obrambe |
40. člen |
(območja in objekti za potrebe obrambe) |
V Občini Kostanjevica
na Krki ni določenih območij ali objektov za potrebe obrambe. |
9. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč |
41. člen |
(usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč) |
(1) Stavbna zemljišča
se določijo na podlagi obstoječih stavbnih zemljišč po veljavnem
planskem aktu, ki so bila v strokovni podlagi »Tehnični popravki
veljavnega planskega akta« korigirana na parcelno mejo natančno.
Strokovna podlaga tehničnih popravkov je sestavni del OPN. Prav tako se
namenska raba stavbnim zemljiščem določi na podlagi dejanskega stanja v
prostoru ter na podlagi strokovnih podlag Urbanističnega načrta
Kostanjevice na Krki, Analize naselij in Analize razvojnih potreb s
strokovnimi opredelitvami glede dopustnosti. |
(2) Namenska raba
kmetijskim, gozdnim in drugim zemljiščem se v osnutku OPN določi na
podlagi veljavnega planskega akta in smernic nosilcev urejanja prostora.
|
(3) Vodna zemljišča se
določi na podlagi DKN, prikaza dejanske rabe in ob upoštevanju
prostorskih sestavin planskih aktov občine. |
(4) Namenska raba je
prikazana in označena v skladu z veljavnim pravilnikom. |
(5) Usmeritve za
določitev namenske rabe zemljišč so razvidne iz karte 214/3. |
10. Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev |
42. člen |
(usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev) |
(1) Prostorsko
izvedbeni pogoji se določajo po posameznih enotah urejanja prostora, na
katere je razdeljeno celotno območje Občine Kostanjevica na Krki. Enote
so definirane na podlagi enotnih značilnosti prostora ter na podlagi
primerljivih geomorfoloških in urbanistično oblikovnih značilnosti, za
katere veljajo ista merila in pogoji urejanja ter oblikovanja prostora.
|
(2) Prostorsko
izvedbeni pogoji so določeni posebej za poselitev (območje
urbanističnega načrta in ostala naselja ter razpršena poselitev) in
posebej za ostali odprti prostor v krajini, v sklopu katerega so tudi
območja razpršene gradnje. |
(3) Za območja, ki se
bodo urejala z občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti (OPPN), se
določijo posegi, ki jih je možno izvajati do sprejetja OPPN, podajo se
tudi usmeritve za izdelavo OPPN. |
11. Kartografski del strateškega dela OPN |
43. člen |
(kartografski del strateškega dela OPN) |
– Zasnova prostorskega razvoja
občine M 1:25000 |
– Zasnova gospodarske javne
infrastrukture |
lokalnega pomena in grajenega javnega
dobra M 1:25000 |
– Zasnova okvirnih območij naselij,
razpršene |
gradnje ter območij razpršene
poselitve M 1:25000 |
– Usmeritve za razvoj poselitve in
celovito |
prenovo M 1:25000 |
– Usmeritve za razvoj v
krajini M 1:25000 |
– Usmeritve za določitev namenske rabe
zemljišč M 1:25000. |
12. Konceptualni del urbanističnega načrta Kostanjevica na Krki |
12.1 Koncept razvoja naselja |
44. člen |
(koncept razvoja naselja) |
(1) Kostanjevica na
Krki se prednostno usmerja v razvoj dejavnosti vezanih na turizem in
rekreacijo v sožitju s stanovanjsko pozidavo in možnostmi za razvoj
gospodarskih dejavnosti. Glede svoje lege je mesto Kostanjevica na Krki
pri svojem razvoju zelo omejena, saj leži na območju poplav, območju
naravnih vrednot in kulturne dediščine. Poleg tega jo obdajajo najboljša
kmetijska zemljišča, ki tudi predstavljajo omejitve v prostoru. Kljub
temu se mesto s starim jedrom na otoku in z območjem gradu na jugu,
razvija kot novo občinsko središče, ki je upravno, kulturno,
izobraževalno in gospodarsko središče celotne občine ter kulturno
središče širšega pomena. |
(2) V starem mestnem
jedru se nadaljuje celovita prenova v skladu z veljavnim ureditvenim
načrtom. Za učinkovit razvoj turistične dejavnosti je treba umestiti
nove nastanitvene kapacitete različnih kategorij in dodatno ponudbo.
Razvoj turizma dopolnjujejo tudi ostale zanimivosti, kot npr. lokacije
športno-rekreacijskih in turističnih dejavnosti. Te lokacije se nahajajo
ob robu naselja ter hkrati dovolj blizu, da se gosti lahko usmerjajo v
prenočitvene in gostinske kapacitete znotraj obstoječega naselja.
|
Nasproti gradu, ob
Vodeniški cesti oziroma ob ribniku, se ureja rekreacijsko območje Grič.
Za razvoj širšega območja Kostanjevice je pomembna je tudi umestitev
lokacije za razvoj zdraviliškega turizma z izkoriščanjem termalne vode.
Kot najprimernejša lokacija je ocenjen prostor severno od urbanističnega
načrta v Sajevcah, vendar še vedno v povezavi s turističnim razvojem
Kostanjevice na Krki. Primernost lokacije odlikujejo bližina centra
naselja, dobre prometne povezave, bližina termalnega vira, ravninski
teren in raznolike naravne značilnosti. Območje se razvija v skladu z
naravovarstvenimi usmeritvami, s čim večjo ohranitvijo naravnih
značilnosti prostora. |
(3) Glede na obstoječe
značilnosti prostora se razvoj Kostanjevice na Krki usmerja v osrednji
centralni del naselja. Tukaj je predviden razvoj centralnih dejavnosti s
stanovanji (razvoj upravnih in storitvenih dejavnosti v povezavi z
bivanjem in turizmom). Ohranjanje obstoječe stanovanjske poselitve in
zapolnitev naselja s širitvijo je predviden proti Globočicam v
jugovzhodnem delu naselja. Ostala pretežna stanovanjska območja se
ohranjajo in razvijajo med Ljubljansko in Grajsko cesto. Ohranja se tudi
stanovanjska poselitev proti jugozahodu v smeri Kočarije in Prekope. Na
severu se ohranjata obrtna cona in obstoječe proizvodno območje.
|
(4) Od severa proti
jugu se ohranja in razvija turizem (umestitev lokacije za zdraviliški
turizem izven urbanističnega načrta, a v njegovi povezavi oziroma
zdraviliška vas Sajevce z izkoriščanjem termalne vode, nove namestitvene
kapacitete, raznovrstna turistična ponudba, kultura, sprehajalne poti
…). Na obodu naselja, okoli otoka ter v grajskem kompleksu se ohranja in
razvija zeleni sistem in rekreacija (ob reki Krki se uredi zeleni sistem
z možnostjo rekreacije v naravi (športna igrišča, sprehajalne poti, trim
steze, učne poti, kopališča, čolnarjenje. |
(5) Razvoj kolesarskih
in pešpoti predstavlja izhodiščno infrastrukturo za razvoj turizma,
seveda v povezavi z ostalo, predvsem gostinsko ponudbo. |
(6) Za urejanje
okoljske infrastrukture sta predvideni obstoječa lokacija čistilne
naprave Kostanjevica na Krki na severovzhodu naselja ter nova lokacija
čistilne naprave Dobe na severozahodnem delu urbanističnega načrta.
|
(7) Dolgoročna lokacija
za širitev naselja je zahodno od Kostanjevice na lokaciji ob obstoječih
sadovnjakih. Pri širitvi površin za novo poselitev je treba upoštevati
zelene bariere kot cenzure med naselji, varstvene pasove ter druge
naravovarstvene, okoljske in kulturno varstvene usmeritve. |
12.2 Koncept urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja |
45. člen |
(koncept urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja) |
(1) Mesto Kostanjevica
na Krki je zvezdasto zasnovano. Središče predstavlja otok, ki je obdan z
reko Krko. Mesto se širi krakasto ob prometnih vpadnicah, ki se
združujejo na otoku. Severno od otoka se je razvila poslovno-obrtna
dejavnost, južno od otoka pa upravno-servisni center. Zvezdasta zasnova
omogoča dobro prehajanje urbanega in zelenega sistema, ki se v mestno
tkivo krakasto zajeda vse do strnjenega naselja na otoku. |
(2) Objekti na otoku
Kostanjevica na Krki se enotno oblikujejo v skladu s
kulturno-varstvenimi usmeritvami za ohranjanje kulturne dediščine.
Prevladujejo pritlični objekti z značilno obcestno pozidavo. Skladno z
veljavnim odlokom o Ureditvenim načrtu je možno obstoječe gospodarske
objekte spremeniti v stanovanjske objekte oziroma v nastanitvene
kapacitete za potrebe turizma. Poleg tega se izvajajo tudi manjše
zapolnitve obstoječe pozidave. Na severnem delu otoka se nahaja cerkev,
ki predstavlja pomembno dominanto v prostoru. V stanovanjskih objektih
ob glavni ulici na otoku se spodbuja razvoj manjših turističnih
dejavnosti s pestro gostinsko in slaščičarsko ponudbo. Na območju
obstoječega zadružnega doma, vzhodno od zdravstvenega doma, je smiselna
ponovna vzpostavitev dejavnosti za kulturo ali preureditev objekta za
potrebe turizma (hotel, kongresni center, zdraviliški turizem).
|
(3) Zapolnitev prostih
površin znotraj obstoječega naselja je možna v smeri proti kostanjeviški
jami ter jugozahodno in zahodno v smeri Kočarije in Prekope.
|
(4) Pri poselitvi je
treba na otoku prvenstveno spodbujati obnovo objektov in prenovo
gospodarskih objektov v stanovanjske, ki so bile predvidene že v
Ureditvenem načrtu za mestno jedro Kostanjevica na Krki. |
(5) Centralne
dejavnosti se že razvijajo na desnem bregu reke Krke južno od otoka,
smiselna pa je tudi umestitev centralnih dejavnosti na jugozahodni del
otoka, predvsem tistih, ki so reprezentativne narave ali v kontekstu
spodbujanja turistične dejavnosti. Z območja otoka je nujna preselitev
neustreznih dejavnosti, kot sta klavnica in trgovina z gradbenim
materialom. Na teh dveh lokacijah se umestijo centralne dejavnosti ali
dejavnosti za turizem v smislu mladinskega centra, hotela, upravnih
objektov (banka). Možnost preselitve je v obstoječo obrtno cono.
|
(6) Območje ob osnovni
šoli je namenjeno umestitvi športno-rekreacijskega centra, in sicer se v
bližini obstoječih objektov zgradijo servisni objekti in tribune za
nogometno igrišče in teniška igrišča. |
(7) Nasproti gradu, ob
obstoječem ribniku, se uredi prostor, kjer je možno izvajati dejavnosti
vezane na šport in rekreacijo v povezavi z gostinsko ponudbo. Na območju
kmetijskih zemljišč je dopustna začasna uporaba površin za piknike in
taborjenje. Ob cesti je možna postavitev nižjega objekta s pripadajočo
infrastrukturo, kot zaključek obstoječega naselja. Poseganje v območje
ribnika je dovoljeno le ob upoštevanju naravovarstvenih smernic. Območje
se uredi v skladu s kulturno-varstvenimi načeli varovanja širšega
prostora kostanjeviškega gradu. |
(8) Širitev poselitve
proti Globočicam se nadaljuje kot nadaljevanje obstoječe stanovanjske
poselitve v obliki enodružinskih objektov z dvokapno streho. Poselitev
se usmerja tako, da se varuje dominantnost Slinovške cerkve in pomembne
vedute na cerkev ter od cerkve proti Kostanjevici na Krki. |
(9) Proti zahodu se
znotraj stavbnih zemljišč oblikuje objekte na modernejši način, vendar z
elementi, ki omogočajo vključitev območja v veduto Kostanjevice na Krki.
Območje se mora urejati enovito s skupnimi oblikovalskimi značilnostmi,
ki lahko odstopajo od obstoječih oblikovalskih značilnosti naselja.
|
(10) Zelene površine se
oblikujejo enotno z enotno urbano opremo (klopi, koši za smeti, luči).
Obvodne brežine se urejajo na ekoremediacijski način. Uporaba betona ter
izvedba betonskih pomolov in stopnic do vode je prepovedana. Peš most,
prodišča ter javni privezi se izvedejo v leseni izvedbi s poenotenim
oblikovanjem. Ob prometnicah se peš površine tlakujejo z enotnim tlakom,
ki je uporabljen že na otoku. Kamp in piknik prostori se zasadijo, tako
da niso vidno moteči za okolico. |
12.3 Koncept prometnega omrežja in javnega potniškega prometa |
46. člen |
(cestno omrežje) |
(1) Rekonstrukcija
obstoječih in gradnja načrtovanih cestnih povezav bo izboljšala cestno
omrežje v naselju Kostanjevica na Krki. Izgrajena je obvoznica na
severnem vstopnem delu otoka. Cestno omrežje na otoku je obnovljeno in
omogoča tekoč enosmerni krožni promet ter kolesarko pot na cestišču.
|
(2) V bližini
zdravstvenega doma se zgradi avtobusna postaja. Na severnem delu otoka,
med gospodarsko cono in zelenim pasom, pred vhodom na otok pa se zgradi
avtobusno postajališče. |
(3) Večji problem
naselja predstavlja pomanjkanje parkirišč, predvsem ob večjih
prireditvah v centru Kostanjevice na Krki. Zato se na severu naselja,
pred vstopom na otok, predvidi večje parkirišče med obvoznico in
obstoječo cesto v naselje. Uredi se tudi obstoječe parkirišče nasproti
gostišča Žolnir s pripadajočo prometno signalizacijo, kar bo omogočalo
varni prehod preko ceste. Večje parkirišče se uredi tudi pred
pokopališčem na južnem delu naselja, in sicer kot razširitev obstoječega
parkirišča ter umestitev novega parkirišča med pokopališčem in cesto v
Globočice. Parkirišča se uredijo tudi ob obstoječem zadružnem domu in ob
predvideni lokaciji avtobusne postaje v bližini zdravstvenega doma. Na
lokacijah, kjer se umeščajo nove dejavnosti v prostor (rekreacijska
območja, širitve naselja), se predvidi v skladu s prostorskimi
izvedbenimi pogoji zadostno število parkirnih mest, glede na predvideno
dejavnost. |
(4) Vsa parkirišča se v
čim večji meri uredijo kot zelena parkirišča z zasaditvijo dreves. |
47. člen |
(mestni promet) |
Zasnova naselja
Kostanjevica na Krki omogoča hitro dostopnost vseh delov naselja, zato
razvoj mestnega prometa ni predviden. Ob pospešenem razvoju turistične
dejavnosti pa bi bilo treba vzpostaviti turistični avtobus ali vlakec,
ki bi prevažal turiste po trasi od gostišča Žolnir oziroma predvidene
Zdraviliške vasi, do kostanjeviškega gradu in/ali do kostanjeviške jame
ter ostalih turističnih ponudnikov v bližnji okolici naselja |
48. člen |
(kolesarske in pešpoti) |
(1) Center naselja
Kostanjevica na Krki se nahaja na otoku, ki je obvladljiv tudi peš.
Zaradi neprimernosti parkiranja na otoku je treba poskrbeti za čim
učinkovitejšo mrežo parkirnih prostorov zunaj otoka, ki bodo preko
pločnikov in kolesarskih stez povezani s centrom naselja ter ostalimi
turističnimi znamenitostmi kraja (grad, jama). |
(2) Pomembna je
vzpostavitev pešpoti ob reki Krki, in sicer: |
– krožna pot z
izhodiščem pri parkirišču nasproti gostišča Žolnir, nato proti zahodu ob
reki Krki do nove obvoznice ter čez most preko reke Krke, nato ob reki
Krki nazaj, mimo zdravstvenega doma, skozi prireditveni prostor za
Kostanjeviško noč ter ob reki Krki do nove predvidene lesene brvi preko
Krke v bližini parkirišča pri gostišču Žolnir, |
– na zahodu otoka, med
Tercialskim mostom in dostopom do vode pri Kostanjeviškem hramu oziroma
do načrtovanega mostu pri starem zadružnem domu, |
– na desnem bregu reke
Krke, od predvidenega novega mostu čez Krko v sklopu obvoznice do
načrtovanega mostu pri starem zadružnem domu, |
– na vhodnem delu
otoka, od sedanje trgovine z gradbenim materialom do kmetijske trgovine,
vključno z ureditvijo zadnje vzhodne fasade mesta (vrtovi stanovanjskih
hiš), |
– na desni strani reke
Krke, od šole do zaključka okljuka, vključno z novim mostom čez Krko ob
obstoječih igriščih. |
(3) Cilj je
vzpostavitev obodne krožne poti po zunanji strani otoka z ureditvijo
dostopov do vode. |
(4) Pešpoti, ki so
pomembne za širše območje naselja, so: |
– od kostanjeviškega
gradu, ob potoku Obrh, do centra naselja, |
– od pokopališča do
kostanjeviške jame. |
(5) Vse pešpoti se
opremijo s klopmi in koši za smeti. |
(6) Območje
urbanističnega načrta povezujejo naslednje kolesarske poti: |
– krožna kolesarska pot
od parkirišča Žolnir proti obvoznici ter novi zahodni obvoznici, skozi
Kostanjevico mimo OŠ ter severno preko novo predvidene brvi preko Krke
do parkirišča; |
– po otoku poteka
krožna kolesarska pot po cestišču; |
– krožna kolesarka pot
mimo gradu se nadaljuje proti kostanjeviški jami z navezavo na krško
kolesarsko pot; |
– krožna pot z
obvoznice naprej proti Dobam, Zaborštu ter Griču in v nadaljevanju
navezava na kostanjeviški grad. |
(7) Pri vseh križanjih
peš in kolesarskega prometa s cestnim prometom je treba urediti ustrezne
prehode za pešce in kolesarje. Nujna je pregledna ureditev prečkanja
ceste pri gostišču Žolnir ter pri obstoječih igriščih na severu naselja. |
49. člen |
(koncept plovne poti) |
(1) Okrog otoka
Kostanjevica na Krki je predvidena krožna plovna pot za čolnarjenje na
vesla (kajak, kanu, ribiški čolni ter ostali čolni na vesla). Plovna pot
poteka od novega mostu pri obvoznici, mimo otoka do turističnega območja
Karlče. |
(2) Za potrebe javnih
dostopov do vode se na koncu javnih poti uredijo pomoli, in sicer: na
začetku otoka (severna vstopna točka), na koncu otoka (južna točka –
blizu prireditvenega prostora za Kostanjeviško noč), na vzhodnem delu
otoka (na koncu javne poti mimo območja Colarič) ter na zahodu otoka
(pri gostilni Kmečki hram). |
(3) Pomoli morajo biti
leseni in javno dostopni. |
(4) Ob reki Krki je
tudi možna ureditev individualnih brodišč za privez enega čolna, ki
morajo biti v leseni izvedbi, zadnja stopnica mora biti potopljena v
vodo, privez pa sidran v brežino izven vode. Dostopna brežina mora biti
ustrezno utrjena na ekoremediacijski način. |
12.4 Koncept zelenega sistema naselja |
50. člen |
(koncept zelenega sistema naselja) |
(1) Ohranja se klinasto
zajedanje zelenega sistema v strukturo naselja. |
(2) Izpostavijo in
uredijo se zelene površine ob reki Krki, ki se namenijo za preživljanje
prostega časa in rekreacijo v naravnem okolju. Prostor se uredi s
parkovnimi elementi, ki ohranjajo vedute na otok in odpirajo prostor.
Ohranja se zeleni pas okrog otoka z vzpostavitvijo krožne pešpoti.
|
(3) Ohranja se večja
zelena površina v okolici kostanjeviškega gradu z ohranjanjem naravnih
vrednot in ureditvijo samostanskega parka. |
12.5 Lokalni energetski koncept |
51. člen |
(ukrepi za učinkovito rabo energije) |
(1) Skladno z Lokalnim
energetskim konceptom Občine Kostanjevica na Krki se po posameznih
področjih upoštevajo ukrepi za učinkovitejšo rabo energije. |
(2) Stanovanja:
izolacija zunanjih sten in podstrešij (po potrebi tudi hidroizolacija),
menjava oken in vrat, montaža zunanjih senčil, uporaba kondenzacijskih
tehnik zgorevanja fosilnih goriv, redno vzdrževanje kurilnih naprav,
vgradnja termostatskih ventilov, hidravlično uravnovešenje ogrevalne
veje, vzdrževanje optimalnih temperatur v bivalnih prostorih,
prezračevanje sanitarij in kopalnic z vračanjem toplote, menjava
klimatskih naprav s tistimi z večjim energijskim številom, uvedba
nočnega ohlajevanja, povečanje izrabe lesne biomase, proizvodnja
električne energije s fotovoltaiko ter povečanje izrabe obnovljivih
virov za pripravo tople vode. |
(3) Javne stavbe:
izolacija zunanjih sten in podstrešij (po potrebi tudi hidroizolacija),
menjava oken in vrat, montaža zunanjih senčil, uporaba kondenzacijskih
tehnik zgorevanja fosilnih goriv, redno vzdrževanje kurilnih naprav,
vgradnja termostatskih ventilov, hidravlično uravnovešenje ogrevalnih
vej, vzdrževanje optimalnih temperatur, regulacija temperature prostorov
glede na zasedenost objekta in zunanjo temperaturo, prezračevanje
prostorov z vračanjem toplote, menjava klimatskih naprav s tistimi z
večjim energijskim številom, povečanje izrabe obnovljivih virov za
pripravo tople vode, povečanje izrabe lesne biomase, proizvodnja
električne energije s fotovoltaiko, učinkovitejša razsvetljava.
|
(4) Podjetja: izolacija
zunanjih sten in podstrešij, menjava oken, vrat in montaža zunanjih
senčil, soproizvodnja električne energije in toplote, uporaba
kondenzacijskih tehnik zgorevanja fosilnih goriv, redno vzdrževanje
kurilnih naprav, prezračevanje prostorov z vračanjem toplote,
proizvodnja električne energije s fotovoltaiko, izraba odpadne toplote
za ogrevanje prostorov in pripravo sanitarne vode, regulacija
temperature prostorov glede na zasedenost objekta in zunanjo
temperaturo, energetsko učinkovita razsvetljava, optimizacija
tehnoloških procesov, učinkovitejša razsvetljava. |
(5) Električna
energija: zmanjšanje specifične porabe električne energije na
gospodinjstvo, uporaba energijsko varčnih aparatov in bele tehnike,
ugašanje luči in povečanje deleža varčnih svetil, izklapljanje
nedelujočih električnih strojev, zmanjšanje števila stanovanj, ki se
ogrevajo z električno energijo, zmanjšanje stroškov za javno
razsvetljavo. |
52. člen |
(možnost izrabe obnovljivih virov energije) |
(1) Skladno z Lokalnim
energetskim konceptom Občine Kostanjevica na Krki se po posameznih
področjih upošteva možnost izrabe obnovljivih virov energije.
|
(2) Lesna biomasa:
Biomaso v občini je možno izkoriščati v energetske namene le na osnovi
biomase, pridobljene iz gozdov; kajti lesnopredelovalno podjetje
uporablja lesne ostanke za proizvodnjo iverala in za proizvodnjo toplote
za sušilnico. Za povečano izrabo lesne biomase kot vira energije
obstajajo možnosti: vgradnja individualnih kotlov, povezava
zainteresiranih v daljinske mikrosisteme, proizvodnja električne in
toplotne energije s pomočjo uplinjanja. |
(3) Sončna energija:
pri postavitvi fotovoltaičnih in solarnih sistemov je potrebno
upoštevati smernice varovanja kulturne dediščine. Slednjih sistemov ni
dovoljeno postavljati na varovane stavbe in območja; v vplivnih območjih
pa je za vsak poseg potrebno pridobiti usmeritve s področja kulturne
dediščine. |
(4) Geotermalna
energija: V Občini Kostanjevica na Krki bi bilo smiselno izrabljati
geotermalno energijo s prečrpavanjem tople vode in dogrevanjem s
toplotnimi črpalkami. Meritve so bile izvedene na dveh mestih: okolica
izvira Topličnik (temperatura vode je znašala 27 °C), in okolica
Trstenika (temperatura vode je znašala 35 °C pri pretoku 30 L/s). |
12.6 Koncept opremljanja z gospodarsko javno infrastrukturo |
53. člen |
(kanalizacija in odpadki) |
(1) Ožje območje
naselja Kostanjevica na Krki ima urejen kanalizacijski sistem s
priključitvijo na čistilno napravo, ki deluje od leta 2003. Sestavljajo
ga: zbirni kolektor Ljubljanska ulica, zbirni kolektor Gorjanska ulica,
zbirni kolektor Otok in zbirni kolektor IC Kostanjevica. |
(2) Vsi novi objekti se
priključijo na kanalizacijsko omrežje, ki se zaključi v čistilni
napravi. Kapacitete obstoječe čistilne naprave so v prvi fazi predvidene
za 1100 PE, v končni pa do 2200 PE, kar zadošča za predvidene širitve
naselja. |
(3) Možnost preselitve
obstoječe klavnice je v obrtno cono. Odpadne vode klavnice se pred
izpustom v ČN predhodno obdelajo v sklopu klavnice in se nato delno
prečiščene vodijo v čistilno napravo. Ob novi lokaciji klavnice se
locira zbiralnica odpadkov, ki se nato odvažajo in deponirajo na
regijski deponiji. Ostali del se nameni za širitev gospodarske cone. V
celotnem naselju Kostanjevica se vzpostavi sistem ekoloških otokov s
smetnjaki za ločeno zbiranje odpadkov, in sicer na severu naselja ob
parkirišču nasproti gostišča Žolnir, na jugu naselja v sklopu parkirišča
pred pokopališčem, na zahodu naselja pa v sklopu avtobusne postaje v
bližini zdravstvenega doma. |
54. člen |
(vodovod) |
(1) Znotraj UN je
predvidena povezava vodovoda Kostanjevica na Krki–Slivje (Občina Krško).
Za ustrezno oskrbo s pitno vodo se spodbuja obnova in posodobitev
vodooskrbnih sistemov. |
(2) Načrtuje se
rekonstrukcija vodovoda Kostanjevica na Krki–Dobrava. Oskrba s pitno
vodo se zagotavlja iz obstoječega vodovodnega omrežja. |
(3) Za večje širitve
poselitve se zagotovijo dodatne kapacitete pitne vode in rekonstruira
ter zgradi nove vodovodne sisteme. Ohranjajo se obstoječi vodni viri in
zajetja ter izvaja aktivna zaščita zajetij pitne vode pred
onesnaževanjem. Prioritetno se varujejo vodovarstvena območja vodnih
virov na območju naselij Orehovec in Črešnjevec. Potrebno je zavarovati
vodni vir Studena, v bližini kostanjeviške jame. |
55. člen |
(električno omrežje) |
(1) Oskrba novih
objektov z električno energijo se zagotavlja iz obstoječih
transformatorskih postaj. |
(2) Za predvideno
širitev na zahodnem delu Kostanjevice na Krki se predvidi nova
transformatorska postaja. |
(3) Srednje in
nizkonapetostno omrežje na območju UN Kostanjevica na Krki se praviloma
izvaja v kabelski izvedbi. Prav tako se v kabelski izvedbi izvedejo
obstoječi vodi na celotnem območju UN. |
56. člen |
(ogrevanje) |
V obstoječi Obrtni coni
Kostanjevica se na njenem južnem delu predvidi izgradnja kotlovnice z
možnostjo izkoriščanja termalne vode v povezavi z lesno biomaso. S
pripadajočim toplovodom se predvidi ogrevanje celotnega naselja
Kostanjevica na Krki. Izgradnja toplovoda se predvidi tudi od izvira
tople vode na Poljanah do lokacije zdraviliške vasi in naprej do mesta
Kostanjevica na Krki. |
12.7 Koncept podrobnejše namenske rabe na območju stavbnih zemljišč v
naselju |
57. člen |
(koncept podrobnejše namenske rabe na območju stavbnih zemljišč v
naselju) |
(1) Območja centralnih
dejavnosti s stanovanji so predvidena v mestnem jedru (otok), na območju
južno od otoka, na območju ob šoli ter ob bencinskem servisu na
severovzhodnem vstopu v mesto. Novo območje centralnih dejavnosti se
predvidi ob starem zdravstvenem domu ob cesti proti kostanjeviškem
gradu. |
(2) Območja stanovanj
se ohranjajo in razvijajo med Grajsko in Ljubljansko cesto, v
jugozahodnem kraku v smeri proti Globočicam. Ohranja se obstoječa
stanovanjska pozidava nasproti grajskega kompleksa, ob Vodeniški cesti
ter ob kmetiji Škrjanc. |
(3) Območja obrtnih
dejavnosti se zagotavljajo na skrajnem severu Kostanjevice na Krki,
znotraj obrtne cone. |
(4) Območja površin za
industrijo ostajajo v obstoječem območju proizvodnih dejavnosti tik ob
gospodarski coni. |
(5) Območja za šport in
rekreacijo so predvidena na vzhodu, ob osnovni šoli, kjer se vzhodno od
šole uredi športni center. Na jugovzhodnem robu urbanističnega načrta pa
je na Griču ob obstoječem ribniku predvidena ureditev območja za šport
in rekreacijo, gostinstvo in turizem. |
(6) Območja zelenih
površin se ohranja kot zeleni pas okrog otoka, z vzpostavitvijo krožne
pešpoti. Ohranja se večja zelena površina v okolici grajskega kompleksa
z ohranjanjem naravnih vrednot in ureditvijo samostanskega parka.
|
(7) Za urejanje
okoljske infrastrukture sta predvideni obstoječa lokacija čistilne
naprave Kostanjevica na Krki na severovzhodu naselja ter nova lokacija
čistilne naprave Dobe na severozahodnem delu urbanističnega načrta. |
III. IZVEDBENI DEL OPN |
1. Splošne določbe |
58. člen |
(splošno) |
Izvedbeni del OPN po
posameznih EUP določa območja namenske rabe prostora, skupne in
podrobnejše prostorske izvedbene pogoje in območja, za katera se
pripravi OPPN. |
59. člen |
(osnovna in podrobnejša namenska raba prostora) |
(1) Osnovno namensko
rabo površin tvorijo: območja stavbnih zemljišč, območja kmetijskih
zemljišč, območja gozdnih zemljišč, območja voda in območja drugih
zemljišč. |
(2) Podrobnejša
namenska raba na območju Občine Kostanjevica na Krki je na grafičnem
delu OPN prikazana v skladu z veljavnim pravilnikom. V spodnji
preglednici so prikazane vrste območij namenske rabe, njihova pretežna
namembnost in grafični znak, ki opredeljuje posamezno vrsto rabe. |
+----------------------------------------------+----------------+ |
|OBMOČJA IN POVRŠINE PODROBNEJŠE NAMENSKE
RABE |GRAFIČNI ZNAK | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|I. OBMOČJA STAVBNIH
ZEMLJIŠČ | |
+----------------------------------------------+----------------+ |
|OBMOČJA STANOVANJ, ki so namenjena
bivanju in | | |
|spremljajočim
dejavnostim | | |
+----------------------------------------------+----------------+ |
|Stanovanjske površine
|SS | |
+----------------------------------------------+----------------+ |
|Površine podeželskega
naselja |SK | |
+----------------------------------------------+----------------+ |
|OBMOČJA CENTRALIH DEJAVNOSTI, ki so
namenjena | | |
|oskrbnim, storitvenim in družbenim
dejavnostim| | |
|ter
bivanju | | |
+----------------------------------------------+----------------+ |
|Osrednja območja centralnih
dejavnosti |CU | |
+----------------------------------------------+----------------+ |
|Druga območja centralnih
dejavnosti |CD | |
+----------------------------------------------+----------------+ |
|OBMOČJA PROIZVODNIH DEJAVNOSTI, ki so
pretežno| | |
|namenjena industrijskim, proizvodnim
in | | |
|spremljajočim storitvenim ter
servisnim | | |
|dejavnostim | | |
+----------------------------------------------+----------------+ |
|Površine za
industrijo |IP | |
+----------------------------------------------+----------------+ |
|Gospodarske
cone |IG | |
+----------------------------------------------+----------------+ |
|POSEBNA OBMOČJA, ki so namenjena
posebnim | | |
|dejavnostim, kot so območja za
turizem, | | |
|nakupovalna središča in
podobno | | |
+----------------------------------------------+----------------+ |
|Površine za
turizem |BT | |
+----------------------------------------------+----------------+ |
|Športni
centri |BC | |
+----------------------------------------------+----------------+ |
|OBMOČJA ZELENIH POVRŠIN, ki so
namenjena | | |
|preživljanju prostega časa,
predvsem | | |
|rekreaciji in športu na prostem in
izboljšavi | | |
|kakovosti
bivanja | | |
+----------------------------------------------+----------------+ |
|Površine za oddih, rekreacijo in
šport |ZS | |
+----------------------------------------------+----------------+ |
|Parki |ZP | |
+----------------------------------------------+----------------+ |
|Druge urejene zelene
površine |ZD | |
+----------------------------------------------+----------------+ |
|Pokopališča |ZK | |
+----------------------------------------------+----------------+ |
|OBMOČJA PROMETNE
INFRASTRUKTURE | | |
+----------------------------------------------+----------------+ |
|Površine
cest |PC | |
+----------------------------------------------+----------------+ |
|OBMOČJA OKOLJSKE INFRASTRUKTURE, ki
so |O | |
|namenjena za izvajanje dejavnosti
gospodarskih| | |
|služb s področja oskrbe z vodo,
čiščenja | | |
|odpadnih voda ter ravnanja z
odpadki | | |
+----------------------------------------------+----------------+ |
|POVRŠINE RAZPRŠENE POSELITVE, kot
avtohtoni | | |
|poselitveni vzorec v krajini, nizke
gostote | | |
|pozidave, s pojavi samotnih kmetij,
zaselkov, | | |
|razdrobljenih, razpršenih,
raztresenih, | | |
|razpostavljenih in razloženih naselij
ter | | |
|drugih oblik strnjenih manjših naselij
(manjša| | |
|gručasta
naselja) | | |
+----------------------------------------------+----------------+ |
|Površine za bivanje in spremljajoče
dejavnosti|As | |
+----------------------------------------------+----------------+ |
|Površine za turizem in podobne
dejavnosti |At | |
+----------------------------------------------+----------------+ |
|Površine za
zidanice |Az | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|II. OBMOČJA KMETIJSKIH
ZEMLJIŠČ | |
+----------------------------------------------+----------------+ |
|NAJBOLJŠA KMETIJSKA
ZEMLJIŠČA |K1 | |
+----------------------------------------------+----------------+ |
|DRUGA KMETIJSKA
ZEMLJIŠČA |K2 | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|III. OBMOČJA GOZDNIH
ZEMLJIŠČ | |
+----------------------------------------------+----------------+ |
|GOZDNA
ZEMLJIŠČA |G | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|IV. OBMOČJA
VODA | |
+----------------------------------------------+----------------+ |
|POVRŠINSKE
VODE | | |
+----------------------------------------------+----------------+ |
|Celinske
vode |VC | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|V. DRUGA
ZEMLJIŠČA | |
+----------------------------------------------+----------------+ |
|OBMOČJA MINERALNIH
SUROVIN | | |
+----------------------------------------------+----------------+ |
|Površine nadzemnega pridobivalnega
prostora |LN | |
+----------------------------------------------+----------------+ |
60. člen |
(enote urejanja prostora – EUP) |
(1) EUP so v grafičnem
delu OPN večinoma označene s črkovno oznako naselja ali dela naselja
(npr. DP za Dolnjo Prekopo, ČR za Črešnjevec itd.) in zaporedno številko
EUP, ki je vezana na del prostora s skupnimi značilnostmi oziroma pogoji
urejanja (npr. 1 za območja veljavnih PIA, 2 za območja predvidenih OPPN
itd.). |
Legenda črkovnih oznak
naselja: |
AV – Avguštine
|
ČR – Črešnjevec pri
Oštrcu |
ČV – Črneča vas
|
DB – Dobrava
|
DE – Dobe
|
DO – Dolšce
|
DP – Dolnja Prekopa
|
GL – Globočice
|
GP – Gornja prekopa
|
GR – Grič
|
IV – Ivanjše
|
JA – Jablance
|
KA – Karlče
|
KO – Kočarija
|
KK – Kostanjevica na
Krki |
KP – Koprivnik
|
MA – Malence
|
MV – Male Vodenice
|
OR – Orehovec
|
OŠ – Oštrc
|
PO – Podstrm
|
RŽ – Ržišče
|
SA – Sajevce
|
SL – Slinovce
|
VB – Vrbje
|
VR – Vrtača
|
VV – Velike Vodenice
|
ZA – Zaboršt
|
(2) V primerih, ko je v
naselju več fizično ločenih enot, za katere veljajo enaki prostorski
izvedbeni pogoji, se oznake enot dodatno med seboj ločijo s poševnica.
Na primer: OŠ 4/1, OŠ 4/2 itd. |
(3) Enota urejanja za
odprti prostor ima črkovno oznako OP. Prostorski izvedbeni pogoji v tej
enoti so določeni po namenski rabi (najboljša in druga kmetijska
zemljišča, gozd, površine cest, celinske vode in razpršena gradnja).
|
(4) Enota urejanja
prostora za vinogradniško območje Črneča vas ima oznako VO. Enota
urejanja prostora za varovalni gozd ima oznako VG. |
61. člen |
(EUP na območju naselij in odprtega prostora ter način urejanja
prostora) |
+---------------------+-----------------------+-----------------+ |
| IDENTIFIKACIJSKA | IME
EUP | OZNAKA EUP | |
| ŠTEVILKA EUP IN
| | | |
| NAČIN UREJANJA
| | | |
+---------------------+-----------------------+-----------------+ |
|1 – veljavni PIA |Lokacijski načrt
za |DP 1 | |
| |rekonstrukcijo
lokalne | | |
| |ceste
RII-419/1205 | | |
| |Šentjernej–Križaj
v | | |
| |Dolnji
Prekopi | | |
+---------------------+-----------------------+-----------------+ |
|2 – predvideni OPPN |Konjeniški
turizem |DE 2 | |
|
|Dobe | | |
|
+-----------------------+-----------------+ |
| |Ožje območje
gradu |DB 2 | |
|
|Dobrava | | |
|
+-----------------------+-----------------+ |
| |Turistično
naselje |GL 2 | |
|
|Globočice | | |
|
+-----------------------+-----------------+ |
| |Kamnolom
Ključe |JA 2 | |
|
+-----------------------+-----------------+ |
| |Športni center
Polom |MV 2 | |
|
+-----------------------+-----------------+ |
| |Zdraviliška
vas |SA 2 | |
|
|Sajevce | | |
|
+-----------------------+-----------------+ |
| |Turistično
naselje |SL 2 | |
|
|Slinovce-Karlče | | |
|
+-----------------------+-----------------+ |
| |Turistično
naselje |VR 2 | |
|
|Vrtača | | |
|
+-----------------------+-----------------+ |
| |Stanovanjska
gradnja |OŠ 2 | |
|
|Oštrc | | |
+---------------------+-----------------------+-----------------+ |
|3 – pip |Naselji Dobrava
in |DB 3/1, DB 3/2, | |
| |Dolnja ter
Gornja |DP 3/1 – DP3/3, | |
|
|Prekopa |GP 3 | |
+---------------------+-----------------------+-----------------+ |
|4 – pip |Naselja Črneča
vas, |ČV 4, DO 4, GL 4,| |
| |Dolšce,
Globočice, |OR 4/1, OR 4/2, | |
| |Orehovec,
Oštrc |OŠ 4/1, OŠ 4/2 | |
+---------------------+-----------------------+-----------------+ |
|5 – pip |Naselja
Črešnjevec, |ČR 5, DE 5/1, DE | |
| |Dobe, Grič,
Kočarija, |5/2, GR 5/1, GR | |
| |Malence,
Ržišče, |5/2, KO 5/1, KO | |
| |Slinovce,
Vrbje, |5/2, KO 5/3, MA | |
| |Vrtača,
Velike |5/1, MA 5/2, MA | |
|
|Vodenice |5/3, RŽ 5/1, RŽ | |
|
| |5/2, SL 5/1, SL | |
| |
|5/2, VB 5, VR 5, | |
|
| |VV 5 | |
+---------------------+-----------------------+-----------------+ |
|6 – pip |Šport in
rekreacija |DP 6, GP 6, SL 6,| |
| |
|OR 6, VV 6 | |
+---------------------+-----------------------+-----------------+ |
|7 – pip |Zelene
površine- |OŠ 7 | |
|
|pokopališče | | |
+---------------------+-----------------------+-----------------+ |
|8 – pip
|Okoljska |ČV 8, DP 8, OR 8 | |
|
|infrastruktura | | |
+---------------------+-----------------------+-----------------+ |
|9 pip |Območja
mineralnih |ČR 9, OR 9 | |
|
|surovin | | |
+---------------------+-----------------------+-----------------+ |
|10 –pip |Površine za
turizem in |ČR 10, DO 10, JA | |
| |podobne dejavnosti
na |10/2 – 10/5, OR | |
| |območju
razpršene |10, OŠ 10 | |
| |poselitve
| | |
+---------------------+-----------------------+-----------------+ |
|11 – pip |Površine za
bivanje in |AV 11/1 – AV | |
|
|spremljajoče |11/7, ČR 11, ČV | |
| |dejavnosti na
območju |11/1 – ČV 11/2, | |
| |razpršene
poselitve |DE 11/1 – DE | |
|
| |11/6, DO 11/1 – | |
|
| |DO 11/7, GL 11/1 | |
| |
|– GL 11/4, GP | |
|
| |11/1 – GP 11/7, | |
|
| |GR 11/1 – GR | |
|
| |11/5, IV 11/1 – | |
|
| |IV 11/2, JA 11/1 | |
|
| |– JA 11/11, KA | |
|
| |11, KK 11/1 – KK | |
|
| |11/2, KO 11/1 – | |
|
| |KO 11/16, KP 11/1| |
|
| |– KP 11/4, MA | |
|
| |11/1 – MA 11/3, | |
|
| |MV 11/1 – MV | |
|
| |11/10, OR 11/1 – | |
|
| |OR 11/12, OŠ 11/1| |
|
| |– OŠ 11/5, PO | |
|
| |11/1 – PO 11/2, | |
|
| |SA 11/1 – SA | |
|
| |11/6, SL 11/1 – | |
|
| |SL 11/10, VR 11/1| |
|
| |– VR 11/2, VV | |
|
| |11/1 – VV 11/5, | |
|
| |ZA 11/1 – ZA 11/5| |
+---------------------+-----------------------+-----------------+ |
|12 – pip |Stavbna zemljišča
za |ČV 12, GL 12, IV | |
|
|zidanice |12, JA 12 | |
+---------------------+-----------------------+-----------------+ |
|13 – pip |Objekti
sakralne |ČV 13, MV 13 | |
| |stavbne
dediščine | | |
| |izven območij
naselij | | |
+---------------------+-----------------------+-----------------+ |
|14 – pip |Širše območje
gradu |DB 14 | |
|
|Dobrava | | |
+---------------------+-----------------------+-----------------+ |
|15 – pip |Varovalni
gozd |VG 15 | |
+---------------------+-----------------------+-----------------+ |
|16 – pip |Vinogradniško
območje |VO 16 | |
| |Črneča
vas | | |
+---------------------+-----------------------+-----------------+ |
|17 – pip |Ostali odprti
prostor |OP 17/1 – OP 17/2| |
| |(kmetijska
zemljišča, | | |
| |gozdna
zemljišča, | | |
| |celinske
vode, | | |
| |površine
cest) | | |
+---------------------+-----------------------+-----------------+ |
62. člen |
(EUP na območju urbanističnega načrta Kostanjevica na Krki ter način
urejanja prostora) |
+---------------------+-----------------------+-----------------+ |
| IDENTIFIKACIJSKA | IME
EUP | OZNAKA EUP | |
| ŠTEVILKA EUP IN
| | | |
| NAČIN UREJANJA
| | | |
+---------------------+-----------------------+-----------------+ |
|1 – veljavni PIA |ZN za
stanovanjsko | KK 1/1 | |
| |območje
Globočice | | |
|
+-----------------------+-----------------+ |
| |ZN Obrtna cona
v | KK 1/2 | |
| |Kostanjevici na
Krki | | |
|
+-----------------------+-----------------+ |
| |LN za obvoznico
in | KK 1/3 | |
| |most v
Kostanjevici na | | |
|
|Krki | | |
|
+-----------------------+-----------------+ |
| |Ureditveni
načrt | KK 1/4, KK 1/5 | |
| |mestno
jedro | | |
|
|Kostanjevica | | |
|
+-----------------------+-----------------+ |
| |ZN za
športno | KK 1/6 | |
| |rekreacijski
center | | |
| |Kostanjevica na
Krki | | |
+---------------------+-----------------------+-----------------+ |
|2 – predvideni OPPN
|Pokopališče | KK 2/1 | |
|
+-----------------------+-----------------+ |
| |Stanovanjsko
območje | KK 2/2 | |
| |Globočice –
jug | | |
|
+-----------------------+-----------------+ |
| |Rekreacijsko
območje | KK 2/3 | |
|
|Grič | | |
|
+-----------------------+-----------------+ |
| |Nova pozidava
ob | KK 2/4 | |
| |Grajski
cesti | | |
+---------------------+-----------------------+-----------------+ |
|3 – pip za območja |Stanovanjsko
območje | KK 3/1 | |
|stanovanjske gradnje |ob Grajski
in | | |
| |Ljubljanski
cesti | | |
|
+-----------------------+-----------------+ |
| |Stanovanjska
pozidava | KK 3/2 | |
| |ob Vodeniški
cesti | | |
|
+-----------------------+-----------------+ |
| |Stanovanjska
pozidava | KK 3/3 | |
| |ob Gorjanski cesti
1 | | |
|
+-----------------------+-----------------+ |
| |Stanovanjska
pozidava | KK 3/4 | |
| |ob Gorjanski cesti
2 | | |
|
+-----------------------+-----------------+ |
| |Stanovanjska
pozidava | KK 3/5 | |
| |ob Gorjanski cesti
3 | | |
|
+-----------------------+-----------------+ |
| |Stanovanjska
pozidava | KK 3/6 | |
| |ob Gorjanski cesti
4 | | |
|
+-----------------------+-----------------+ |
| |Stanovanjska
pozidava | KK 3/7 | |
| |ob obvoznici
1 | | |
|
+-----------------------+-----------------+ |
| |Stanovanjska
pozidava | KK 3/8 | |
| |ob obvoznici
2 | | |
+---------------------+-----------------------+-----------------+ |
|4 – pip za območja |Širše
območje | KK 4/1 | |
|kulturnih spomenikov |grajskega
kompleksa | | |
|
+-----------------------+-----------------+ |
| |Območje
Slinovške | KK 4/2 | |
|
|cerkve | | |
+---------------------+-----------------------+-----------------+ |
|5 – pip za območja |Industrijsko
območje | KK 5 | |
|proizvodnih
| | | |
|dejavnosti
| | | |
+---------------------+-----------------------+-----------------+ |
|6 – pip za območja |Vhod na
otok | KK 6/1 | |
|zelenih površin
+-----------------------+-----------------+ |
| |Območje
zelenih | KK 6/2 | |
| |površin ob
Krki | | |
|
+-----------------------+-----------------+ |
| |Območje za šport
in | KK 6/3 | |
| |rekreacijo
Dobe | | |
+---------------------+-----------------------+-----------------+ |
|7 – pip za območja |Območje
čistilne | KK 7/1 | |
|okoljske |naprave
Kostanjevica | | |
|infrastrukture |na
Krki | | |
|
+-----------------------+-----------------+ |
| |Območje
čistilne | KK 7/2 | |
| |naprave
Dobe | | |
+---------------------+-----------------------+-----------------+ |
|8 – pip za kmetijske |Kmetijske
površine | KK 8/1 | |
|površine znotraj UN |vzhodno od
otoka | | |
|
+-----------------------+-----------------+ |
| |Kmetijske površine
ob | KK 8/2 | |
| |kmetiji
Škrjanc | | |
|
+-----------------------+-----------------+ |
| |Kmetijske
površine | KK 8/3 | |
| |severozahodno od
otoka | | |
|
+-----------------------+-----------------+ |
| |Kmetijske površine
med | KK 8/4 | |
| |cesto in
Krko | | |
+---------------------+-----------------------+-----------------+ |
| |Kmetijske
površine | KK 8/5 | |
| |zahodno od
mesta | | |
+---------------------+-----------------------+-----------------+ |
|9 – pip za novo |Nova pozidava
ob | KK 9 | |
|pozidavo ob |Ljubljanski
cesti | | |
|Ljubljanski cesti
| | | |
+---------------------+-----------------------+-----------------+ |
63. člen |
(določila za uporabo prostorskih izvedbenih pogojev in drugih določil
tega odloka) |
(1) Za vsako EUP
veljajo naslednji prostorski izvedbeni pogoji: |
– skupni prostorski
izvedbeni pogoji, določeni v 2. poglavju tega odloka, |
– podrobnejši
prostorski izvedbeni pogoji, ki so vezani na posebnosti posamezne EUP in
so določeni v 3. poglavju tega odloka, in |
– prostorski izvedbeni
pogoji veljavnih aktov. |
(2) Določila skupnih
prostorskih izvedbenih pogojev veljajo v vseh EUP, razen če je s
podrobnejšimi prostorskimi izvedbenimi pogoji določeno drugače.
|
(3) Podrobnejši
prostorski ureditveni pogoji dopolnjujejo ali spreminjajo skupne
prostorske izvedbene pogoje. V primeru neskladja skupnih prostorskih
izvedbenih pogojev in podrobnejših prostorskih izvedbenih pogojev,
veljajo podrobnejši. |
(4) Na območju
predvidenih OPPN veljajo le skupni pogoji za »območja predvidenih OPPN«,
določeni v 64. členu. |
(5) Na območju
veljavnih aktov veljajo prostorski izvedbeni pogoji veljavnih aktov.
|
(6) V naseljih in
ostalih EUP, na namenski rabi najboljša in druga kmetijska zemljišča
(K1, K2), gozd (G), površinah cest (PC), celinskih voda (VC) ter za
razpršeno gradnjo veljajo enaki pogoji, kot so določeni v točki 3.1.15
Ostali odprti prostor, kolikor ni s skupnimi ali podrobnejšimi PIP za
posamezno EUP določeno drugače. |
2. Skupni prostorski izvedbeni pogoji |
2.1 Skupni pogoji območja predvidenih občinskih podrobnih prostorskih
načrtov (OPPN) |
64. člen |
(območja predvidenih OPPN) |
(1) Na območjih, kjer
je s tem odlokom predvidena izdelava OPPN, so do njegove uveljavitve
dopustni naslednji posegi: |
– vzdrževanje in
rekonstrukcije objektov, odstranitev obstoječih objektov, |
– gradnja,
rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev komunalne, energetske,
telekomunikacijske in prometne infrastrukture. |
Gradnja novih stavb do
izdelave OPPN ni dopustna, razen dozidava obstoječih stavb na območju
EUP KK 2/2 (Globočice jug). |
(2) Pri izdelavi OPPN
je treba upoštevati usmeritve za izdelavo, določene v točki 3.
Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji. Izdelava OPPN je dopustna tudi
na območjih, kjer to s tem odlokom ni posebej določeno. |
(3) Meje predvidenih
OPPN je možno po potrebi in strokovni preveritvi tudi korigirati.
|
(4) Predvidene OPPN-je
je možno izvesti v več fazah oziroma jih je možno deliti na več manjših
OPPN, pod pogojem, da posamezni OPPN vključuje prostorsko in
funkcionalno smiselno in zaključeno celoto. V primeru, da se OPPN izvaja
le za del območja, je treba izdelati strokovne podlage za celotno
območje OPPN, ki bodo celovito reševale prometno in gospodarsko javno
infrastrukturo. |
(5) Na zemljiščih, kjer
je v naravi gozd, se krčitev izvede šele po izdaji gradbenega dovoljenja
in ob predhodni označitvi in evidentiranju gozdnega drevja, ki jo izvede
pristojni zavod. V primerih, da je OPPN načrtovan v več fazah, se tudi
krčitve gozda izvajajo fazno. |
(6) Uporabljajo se
inovativni sistemi za lokalno energetsko oskrbo (uporaba obnovljivih
virov energije, učinkovita raba energije). |
2.2 Skupni pogoji glede vrste posegov v prostor, postavitve in
oblikovanja objektov ter parcelacije |
65. člen |
(vrste gradenj, objektov in drugih posegov v prostor) |
(1) Na celotnem območju
občine so dovoljene naslednje vrste gradenj, kolikor to ni v nasprotju z
ostalimi skupnimi in podrobnejšimi prostorskimi izvedbenimi pogoji za
posamezne EUP in varstvenimi režimi: |
– novogradnje (tudi
dozidave, nadzidave), |
– odstranitve objektov,
|
– spremembe namembnosti
v okviru dovoljenih vrst objektov in dejavnosti po posameznih EUP,
|
– rekonstrukcije,
|
– izvedba
investicijskih in rednih vzdrževalnih del (skladno z veljavnim
predpisom). |
(2) Na celotnem območju
občine je dovoljena gradnja naslednjih vrst objektov, kolikor to ni v
nasprotju z ostalimi skupnimi in podrobnejšimi prostorskimi izvedbenimi
pogoji za posamezne EUP in varstvenimi režimi: |
– nestanovanjskih
stavb: garažne stavbe, ki jih je možno postavljati na območju stavbnih
zemljišč (razen na območju, ki so po namenski rabi opredeljene kot
zelene površine) in nadstrešnice za potnike na avtobusnih postajališčih,
|
– gradbeno inženirskih
objektov: ceste; mostovi, viadukti, predori in podhodi; pristanišča,
plovne poti, pregrade in jezovi ter drugi vodni objekti; cevovodi,
komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi (razen čistilnih
naprav) ter od drugih gradbeno inženirskih objektov le objekti za
varstvo pred škodljivim delovanjem voda na ogroženih območjih,
|
– nezahtevnih objektov,
ki jih je možno postavljati tudi izven stavbnih zemljišč: škarpe in
podporni zidovi, pomožni infrastrukturni objekti, začasni objekti,
namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam (razen na območju
pokopališč ter okoljske infrastrukture) in spominska obeležja,
|
– enostavnih objektov:
pomožni infrastrukturni objekti, spominska obeležja, urbana oprema (samo
nadkrita čakalnica na avtobusnem postajališču, javna kolesarnica z
nadstreškom, javna telefonska govorilnica, transparent, skulptura,
montažna sanitarna enota, vodnjak oziroma okrasni bazen, obešanka na
drogu javne razsvetljave). |
(3) Ne glede na
predhodne določbe tega člena, na območju kmetijskih zemljišč, gozda,
površin cest in celinskih voda, veljajo podrobnejši izvedbeni pogoji,
določeni v poglavju 3.1.15 »Ostali odprti prostor«. |
(4) V območju
varovalnih pasov elektroenergetskih vodov se upošteva predpis, ki določa
pogoje in omejitve gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti
v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij. |
(5) Na zemljiščih, ki
so opredeljena kot stavbna, v naravi pa je gozd, se krčitev izvede šele
po izdaji gradbenega dovoljenja in ob predhodni označitvi in
evidentiranju gozdnega drevja, ki jo izvede pristojni zavod. |
66. člen |
(oblikovanje objektov in ureditve okolice) |
(1) Dozidave in
nadzidave stavb se morajo oblikovno prilagoditi obstoječi stavbi.
|
(2) Pri gradnji je
treba upoštevati: |
– smer slemena strehe
mora biti praviloma vzporedna z daljšo stranico objekta oziroma mora
biti usklajena z obstoječo pozidavo; na strehah so dovoljena strešna
okna in frčade ter čopi, če to ni v nasprotju z varstvenim režimom v
posamezni EUP; frčade morajo imeti dvokapno streho in morajo biti
razmeščene osno simetrično, |
– naprave za
izkoriščanje naravnih virov energije ne smejo presegati slemen streh,
|
– uporaba
reflektirajočih kritin in fasad ter fluorescentnih barv je prepovedana.
Prav tako ni dovoljena uporaba agresivnih, vpadljivih barv, kot so: živo
rumena, vijolična, živo oziroma turkizno modra, rdeča, živo zelena ipd.
Barva fasade mora biti skladna z barvo strehe in stavbnega pohištva.
Objekti se oblikujejo po vzoru kakovostnih okoliških objektov v
posamezni EUP (členitev fasad, okna, balkoni, nadstreški, struktura in
materiali fasad ipd.). |
(3) Kolikor premoščanje
razlik v višini terena ni možno s travnatimi brežinami, morajo biti
podporni zidovi iz naravnega, avtohtonega materiala ali betona, ki je
zaraščen z zelenimi plezalkami. |
(4) Pešpoti so
tlakovane, asfaltne ali peščene. Parkirišča so asfaltirana, tlakovana
ali izvedena s travnatimi ploščami. |
(5) Na parceli,
namenjeni gradnji objektov, mora biti vsaj 10 % zelenih površin. |
67. člen |
(lega objektov) |
(1) Pri umestitvi
objektov je treba upoštevati: |
– dominante naselja
(cerkev, drevo ipd.), |
– upošteva se gradbena
linija obstoječih sosednjih objektov, predvsem pri obcestni pozidavi,
dovoljena so odstopanja zaradi konfiguracije terena in prometne
varnosti. |
(2) Postavitev stavb se
v čim večji možni meri prilagaja konfiguraciji terena, tako da izvedba
višjih podpornih zidov ni potrebna. Daljša stranica stavb, lociranih na
pobočjih, mora biti vzporedna s plastnicami. Dopustna je tudi drugačna
lega, pod pogojem, da postavitev stavbe upošteva urbanistični vzorec
dela naselja ali orientacijo obstoječih slemen. |
(3) Stavbe in gradbeno
inženirski objekti morajo biti od gozdnega roba oddaljeni za eno
drevesno višino odraslega sestoja oziroma najmanj 20 m. Za manjši odmik
je treba pridobiti soglasje pristojnega zavoda. Gradbeno inženirski
objekti, ki so v nivoju zemljišča, pa morajo biti odmaknjeni od meje
gozda vsaj 1 m. |
68. člen |
(parcelacija) |
(1) Pri določanju
velikosti parcel, namenjenih gradnji, mora biti upoštevana namembnost in
velikost objekta, zagotovljena mora biti normalna uporaba in vzdrževanje
objekta, potrebne manipulativne in parkirne površine, infrastrukturne
ureditve, zelene površine ter izvedba sanitarno-tehničnih (vpliv bližnje
okolice, osončenje, prezračevanje, hrup, interventne poti ipd.) in
požarno-varnostnih zahtev. |
(2) Pri določitvi
položaja in velikosti parcel, namenjenih gradnji, je treba upoštevati
obliko in velikost obstoječih parcel namenjenih gradnji ter v največji
možni meri tudi obstoječe parcelne meje oziroma značilni parcelni
vzorec. |
(3) Pri določanju
parcele, namenjene gradnji, se upoštevajo potrebe po rezervaciji
prostora za namen izgradnje, vzdrževanja ali širitve javnih površin
(prometne ureditve, infrastrukturni koridorji ter njihovo vzdrževanje).
|
(4) Parcelacija mora
biti izvedena tako, da je do obstoječih in načrtovanih objektov omogočen
dovoz in dostop z javne ceste. Nemoten dostop mora biti zagotovljen tudi
do kmetijskih in gozdnih zemljišč ter omogočeno gospodarjenje z njimi.
|
(5) Pri določanju
parcel, namenjenih gradnji, ni dopustno parcelacije izvesti na način, da
ostane del zemljišča, ki s svojo površino ne omogoča gradnje novega
objekta. |
69. člen |
(odmiki) |
(1) Nove stavbe (nad
terenom in pod njim) morajo biti od sosednjih parcel, namenjenih
gradnji, odmaknjene najmanj 3 m, nezahtevni in enostavni objekti pa
najmanj 1,5 m. V primeru združitve objektov za lastne potrebe na dveh
parcelah je možna postavitev na parcelno mejo. Možen je tudi manjši
odmik pod pogojem, da je pridobljeno pisno soglasje mejaša in da so
upoštevani veljavni požarno-varnostni ter sanitarno-tehnični predpisi.
|
(2) Odmiki med objekti
morajo upoštevati požarno-varnostne normative, pri čemer mora biti odmik
od sosednjega objekta najmanj 5 m. Dovoljen je tudi manjši, ob
upoštevanju požarno-varstvenih in sanitarno-tehničnih zahtev. |
70. člen |
(postavitev in oblikovanje ter velikosti nezahtevnih in enostavnih
objektov) |
(1) Postavitev
nezahtevnih in enostavnih objektov je možna pod pogojem, da ni ovirano
funkcioniranje obstoječih objektov, parkiranje in manipulacija ter da ni
oviran dostop in preglednost na cesto. |
(2) V primeru, da je s
tem odlokom dovoljeno ograjevanje parcel, morajo biti ograje iz naravnih
materialov (kamen, les ipd.). Možna je tudi zasaditev avtohtonih
grmovnic ali žična ograja, ki je lahko prepletena z živo mejo. Višina
ograj je do 1,5 m. |
(3) Na območju
razpršene poselitve, v okviru kmetij in zaselkov, ograjevanje zemljišč
ni dovoljeno, razen v primeru če gre za zavarovanje zemljišča pred
vplivi naravnih nesreč ter pred drugimi nezaželenimi vplivi okolice za
ljudi in živali ali za zavarovanje vrtov. Pri ograjevanju objektov in
kompleksov, ki zahtevajo posebno varnost, je treba upoštevati izvedbo in
višino ograje, ki je določena z drugimi predpisi. Ograje morajo biti od
roba cestnega telesa odmaknjene najmanj 1 m. |
(4) Škarpe in podporni
zidovi so lahko kamniti oziroma obloženi s kamnom ali betonski pod
pogojem, da so zakriti z zelenjem. |
(5) Oblikovna podoba
objektov za lastne potrebe mora biti skladna z osnovnim objektom (naklon
strehe, kritina, fasada). Izjema so objekti (npr. ute, steklenjaki,
bazeni itd.), ki jih zaradi svoje namembnosti ali konstrukcije v celoti
ni možno oblikovno prilagoditi osnovnemu objektu ali če so drugačne
oblikovne zahteve pogojene z vidika varstva kulturne dediščine. Strehe
garaž so lahko ravne pod pogojem, da so skrite v vencu. Dopustne so
ravne ali enokapne strehe nadstreškov. |
(6) Objekte za lastne
potrebe (samo drvarnice, enoetažne pritlične objekte ter nadzemne
rezervoarje za utekočinjeni naftni plin in nafto) ni dovoljeno
postavljati med glavno fasado objekta ter regionalne in lokalne ceste
(LC). |
(7) Za določitev
velikosti nezahtevnih in enostavnih objektov veljajo pogoji, kot jih
določa veljavni predpis o vrstah objektov glede na zahtevnost, razen če
ni s pogoji tega odloka določeno drugače. |
(8) Na območjih varstva
kulturne dediščine se pri umestitvi nezahtevnih in enostavnih objektov
upoštevajo spodaj navedene usmeritve. |
Objekti za lastne
potrebe: |
– drvarnica mora imeti
podolgovat tloris, obod iz lesenih pokončnih letev, dvokapno streho z
naklonom 40–45 stopinj, opečno kritino; odstopanja so možna, če to ne
vpliva na varovane lastnosti enote, |
– pri umeščanju garaž
se prvenstveno zagotavlja njihovo vključevanje v objekte (gospodarske,
poslovne, stanovanjske) oziroma se jih izvaja v obliki nadkritih
parkirnih mest, |
– enoetažne pritlične
lope morajo biti lesene; umestitev lope je možna le, če to dopušča
zasnova domačije oziroma hiše z vrtom; potrebna je predhodna preveritev
nemoteče vključitve v prostor, |
– ute oziroma senčnice
morajo biti lesene; umestitev je možna po predhodni preveritvi nemoteče
vključitve v prostor, |
– umestitev nadstreška
je možna le, če to dopušča značaj objekta ali odprtega prostora,
|
– umestitev bazenov na
območjih kulturne dediščine ni dopustna, razen v primeru preveritve
nemoteče vključitve v prostor, |
– umestitev
steklenjakov in rastlinjakov praviloma ni dovoljena v območjih kulturnih
spomenikov in vplivnih območjih, postavitev je izjemoma možna na podlagi
preveritve umestitve v prostor in soglasja pristojnega organa za varstvo
kulturne dediščine, |
– rezervoarji za
utekočinjeni naftni plin morajo biti zakriti z neizstopajočo živo mejo;
umestitev je možna po predhodni preveritvi nemoteče vključitve v
prostor, |
– v vplivnih območjih
dediščine ograditev posameznih delov kmetijskega zemljišča ni
sprejemljiva. |
Pomožni infrastrukturni
objekti: |
– cestni objekti:
|
– avtobusno
postajališče – na območju celotne občine izven mesta se izdela celostna
podoba postajališč in druge opreme; |
– energetski objekti:
|
– nizkonapetostno
distribucijsko elektroenergetsko omrežje – v območjih kulturne dediščine
in vplivnih območjih je treba vode speljati podzemno, razen če gre za
arheološko dediščino; v tem primeru vodi potekajo po oziroma izjemoma ob
robovih naselij, gozda, cest, |
– ločilno oziroma
krmilno mesto mora biti neopazno, umaknjeno na rob (naselje, gozd,
cesta), |
– transformatorska
postaja se ne umešča na objekte in območja kulturne dediščine; če to ni
možno, mora biti čim bolj neopazna, umaknjena na rob in umaknjena iz
smeri vedut na prostorske dominante; |
– relejna hišica se ne
umešča na objekte in območja kulturne dediščine, |
– tipski zabojnik za
skladiščenje jeklenk se ne umešča na objekte in območja kulturne
dediščine (primerna lokacija je npr. trgovina, bencinska postaja);
|
– telekomunikacijski
objekti: |
– sekundarnega
telekomunikacijskega omrežja in baznih postaj se ne umešča na objekte in
območja kulturne dediščine; če ni druge rešitve, se umeščajo na rob.
Umeščanje baznih postaj v cerkvene stolpe je možno le, če se s tem ne
povzročajo destruktivni učinki na historično substanco objekta in
njegovo pojavnost v prostoru. Postavljanje stolpov oziroma drogov za
bazne postaje mobilne telefonije v bližini prostorskih dominant, kot so
cerkve in gradovi, ni dopustno; |
– komunalni objekti:
|
– pri umeščanju
objektov s hidroforno postajo oziroma prečrpališčem se je treba
izogibati objektom in območjem kulturne dediščine; če je postavitev
neizogibna, mora biti črpališče na neizpostavljenem mestu, obdanem z
živico, |
– montažna greznica
mora biti po postavitvi zatravljena, |
– mala tipska čistilna
naprava – območje postavitve je treba ponovno zatraviti, spremljajoč
objekt je lesen, z dvokapno streho in umaknjen na neizpostavljeno mesto,
|
– ekološki otoki morajo
biti čim bolj zakriti in nevpadljivi; po možnosti iz naravnih
materialov, prilagojenih funkciji, strukturi naselja in krajini. Na
območju Kostanjevice na Krki mora biti oblikovanje ekoloških otokov
vključeno v celostno podobo urbane opreme. |
Pomožni kmetijsko
gozdarski objekti: |
– oblikovanje
čebelnjakov sledi tradicionalnemu vzoru, |
– gnojišče, gnojna jama
– ograda ne sme presegati 1,3 m, locirano je lahko le v okviru domačije,
v neposredni bližini hleva, |
– gozdna cesta – v
območjih kulturne dediščine je treba izdelati variante tras,
|
– gozdna učna pot – v
območjih kulturne dediščine je treba izdelati celostno podobo učnih
tabel, |
– gozdna žičnica – pri
umestitvi se je treba izogibati objektom in območjem kulturne dediščine,
|
– kašča – oblikovanje
naj sledi tradicionalnemu vzoru, |
– kozolec – dopustna je
postavitev regionalno značilnih kozolcev (toplar, nizki toplar, enojni
kozolec, vzporedni enojni kozolec); obstoječi kozolci se ohranjajo,
|
– kmečka lopa – v
območjih kulturne dediščine je možna postavitev le v okviru kmečkega
gospodarstva, |
– poljska pot je
peščena; utrditev je možna le po kolesnicah (asfalt in tlakovci niso
dopustni), |
– silos – izvedba je
možna samo v horizontalni obliki in to le v okviru kmečkega
gospodarstva, |
– skedenj – dopustna je
postavitev regionalno značilnih skednjev. |
Začasni objekti:
|
– začasni objekti za
sezonsko turistično ponudbo se v območjih kulturne dediščine lahko
umeščajo le v okviru priprave celostnega urejanja določenega območja,
|
– začasne objekte za
prireditve je možno za omejen čas postavljati tudi v območja kulturne
dediščine, |
– začasnih objektov za
skladiščenje se praviloma ne postavlja v območja kulturne dediščine.
|
Vadbeni objekti:
|
– montažnih napihljivih
šotorov se ne umešča v območja kulturne dediščine. |
Spominska obeležja:
|
– spominska obeležja –
pred postavitvijo v območjih kulturne dediščine je treba izdelati
prostorsko presojo postavitve in preveriti vpliv na obstoječo kulturno
dediščino. |
Urbana oprema:
|
– v območjih kulturne
dediščine je treba urbano opremo načrtovati celostno, |
– čakalnice in
kolesarnice so prilagojene okolju (mestnemu ali vaškemu) in celostni
podobi urbane opreme (postajališča, eko otoki, kioski itd.),
|
– objekt za oglaševanje
– na območju kulturne dediščine postavljanje objektov za oglaševanje ni
dovoljeno, po potrebi se za krajevna obvestila uporabljajo lesene table,
pritrjene na posamezen vaški objekt, |
– transparent – na
območju kulturne dediščine postavljanje transparentov načeloma ni
dopustno. Dopustni so na posameznih v naprej dogovorjenih lokacijah v
mestu oziroma naselju. Te lokacije ne smejo biti v smeri vedut na
prostorske dominante, |
– skulptura in vodnjaki
– pred postavitvijo v območjih kulturne dediščine je treba izdelati
prostorsko presojo postavitve in preveriti vpliv na obstoječo kulturno
dediščino, |
– večnamenski kiosk – v
območju kulturne dediščine niso dopustni – v ta namen se lahko
uporabljajo obstoječi opuščeni objekti kulturne dediščine, |
– vodnjaki – pred
postavitvijo v območjih kulturne dediščine je treba izdelati prostorsko
presojo postavitve in preveriti vpliv na obstoječo kulturno dediščino. |
2.3 Skupni pogoji za gospodarsko javno infrastrukturo |
2.3.1 Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo |
71. člen |
(priključevanje na gospodarsko javno infrastrukturo) |
(1) Obstoječe in nove
objekte se priključi na predpisano gospodarsko javno infrastrukturo.
|
(2) Gradnja novih
objektov (razen objektov gospodarske javne infrastrukture) je možna šele
po izgradnji minimalne komunalne in prometne infrastrukture oziroma
sočasno. |
(3) Priključki na
gospodarsko javno infrastrukturo naj potekajo v sklopu grajenega javnega
dobra in v sklopu obstoječih infrastrukturnih koridorjev, razen če
tehnično to ni izvedljivo. |
(4) Zemljišče,
namenjeno gradnji, je minimalno komunalno in prometno infrastrukturo
opremljeno, če ima zagotovljeno oskrbo s pitno vodo, urejeno odvajanje
odpadne vode, priključitev na elektroenergetsko omrežje ter dostop do
javne ceste. |
(5) Na območjih, kjer
omrežje javne infrastrukture ni zgrajeno, je za objekte možno urediti
lastne infrastrukturne naprave v skladu z veljavnimi predpisi in
soglasjem občine. |
(6) Nezahtevni in
enostavni objekti ne smejo imeti samostojnih priključkov na objekte
gospodarske javne infrastrukture, pač pa so lahko priključeni le na
obstoječe priključke. |
(7) Priključevanje
objektov na gospodarsko javno infrastrukturo se izvaja v skladu s
soglasjem pristojnega upravljavca. |
72. člen |
(priključevanje na prometno infrastrukturo) |
(1) Obstoječi in
predvideni objekti morajo imeti zagotovljen dostop do javne ceste. Prav
tako mora biti dostop zagotovljen tudi do kmetijskih in gozdnih
zemljišč. |
(2) Priključki morajo
biti urejeni tako, da je zagotovljena ustrezna preglednost, omogočen
dostop z urgentnimi vozili, da ne ovirajo prometa oziroma v skladu z
veljavnimi predpisi. Za priključitev na javno cesto je treba pridobiti
soglasje upravljavca ceste. |
(3) Objekte in
zemljiške parcele se praviloma priključuje na ceste lokalnega pomena, ki
se preko njih priključujejo na državne ceste. Na javno cesto se
praviloma priključuje več objektov s skupnim priključkom. |
73. člen |
(priključevanje na vodovodno in kanalizacijsko omrežje) |
(1) Priključevanje na
vodovodno in kanalizacijsko omrežje se izvaja v skladu z veljavnimi
predpisi. Obstoječi in predvideni objekti se priključujejo na javno
vodovodno omrežje v skladu s soglasjem upravljavca. Priključitev na
javno vodovodno omrežje se lahko izvede v primeru, ko hidravlične in
tlačne razmere na javnem vodovodnem omrežju dopuščajo priključevanje
novih uporabnikov. V nasprotnem primeru se izvede rekonstrukcija
vodovodnega omrežja. Priključitev se izvede preko vodomernega jaška, ki
mora biti lociran izven objekta, na vedno dostopnem mestu, čim bližje
priključnemu mestu in na parceli, namenjeni gradnji. Izvedba vodomernega
jaška na prometnih, parkirnih površinah in ostalih utrjenih površinah ni
dovoljena. Če priključitev na vodovodno omrežje ni možna, je ob soglasju
upravljavca možna začasna ali trajna uporaba lastnih sistemov za oskrbo
s pitno vodo (lastno zajetje, cisterna). |
(2) Posamezni objekti
imajo lahko samo en priključek na javno kanalizacijo. Posamezni
priključki iz objektov se v največji možni meri združujejo, tako da se
vodi na kanalizacijo samo en priključek. Interni – hišni priključki se
izvajajo istočasno z izgradnjo kanalizacije. Izvedba hišnih priključkov
na sistem kanalizacije za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda
se izvede preko revizijskega jaška. Slepo priključevanje na sistem javne
kanalizacije ni dovoljeno. Po priključitvi na sistem javne kanalizacije
za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda je treba opustiti
obstoječe greznice po navodilih upravljavca javne službe. |
(3) Padavinske odpadne
vode se prioritetno odvaja v ponikovalnice. V primeru zgrajene
padavinske kanalizacije se odvajajo v kanalizacijo. Ponikovalnice morajo
biti locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin, vendar
znotraj parcele namenjene gradnji. Če ponikanje ni možno, je treba
padavinske vode speljati v bližnji vodotok ali razpršeno po terenu. Pri
tem mora biti ureditev odvodnje načrtovana tako, da bo v čim večji možni
meri zmanjšan hipni odtok z urbanih površin, kar pomeni, da je treba
predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske
odvodnike (zatravitev, travne plošče, morebitni suhi zadrževalniki …).
Padavinske vode morajo biti speljane izven plazljivega in erozijsko
ogroženega območja. Čista padavinska voda se lahko uporabi za sanitarne
in tehnološke potrebe. Onesnažene padavinske vode se morajo pred
izpustom v ponikovalnico, vodotok ali na teren prečistiti v skladu z
veljavnimi predpisi. |
74. člen |
(priključevanje na komunikacijsko omrežje) |
Priključke na
komunikacijsko omrežje je treba izvesti podzemno. Pri rekonstrukcijah
obstoječih nadzemnih komunikacijskih vodov se ti nadomestijo v podzemni
izvedbi. |
75. člen |
(priključevanje na energetsko omrežje) |
Oskrba novih objektov z
električno energijo se zagotavlja iz obstoječih transformatorskih
postaj. V primeru nezadostnih zmogljivosti se zgradijo nove
transformatorske postaje in pripadajoče srednje in nizkonapetostno
omrežje. |
2.3.2 Pogoji glede varovalnih pasov gospodarske javne infrastrukture |
76. člen |
(varovalni pasovi gospodarske javne infrastrukture) |
V varovalnih pasovih
gospodarske javne infrastrukture so posegi možni na podlagi veljavnih
predpisov, projektnih pogojev in pisnega soglasja upravljavca posamezne
infrastrukture. |
77. člen |
(varovalni pasovi prometne infrastrukture, nadzorovana raba letališča) |
(1) Varovalni pas
državne ceste se meri od zunanjega roba cestnega sveta v smeri prečne in
vzdolžne osi, pri premostitvenih objektih pa od tlorisne projekcije
najbolj izpostavljenih robov objekta na zemljišče ter znaša:
|
– pri regionalnih
cestah 15 m. |
(2) Varovalni pas
občinskih cest, ki se meri od zunanjega roba cestišča, je na vsako stran
cestišča širok: |
– pri lokalni cesti 8
m, |
– pri zbirni cesti 10
m, |
– pri mestni ali
krajevni cesti 8 m, |
– pri javni poti 6 m.
|
(3) Na območju
nadzorovane rabe letališča Cerklje ob Krki je treba upoštevati veljavno
zakonodajo, predvsem določila, povezana z ovirami za zračni promet. |
78. člen |
(varovalni pasovi energetske infrastrukture) |
Širine
elektroenergetskih koridorjev daljnovodov znašajo: |
– za nadzemni
napetostni nivo od 1 kV do 20 kV: 20 m (10 m na vsako stran od osi
daljnovoda), |
– za podzemni
napetostni nivo od 1 kV do 20 kV: 2 m (1 m na vsako stran od osi
daljnovoda), |
– za razdelilne postaje
srednje napetosti, transformatorske postaje srednje napetosti 0,4 kV: 2
m od zunanje ograje razdelilne transformatorske postaje. |
79. člen |
(varovalni pasovi ostale infrastrukture) |
Varovalni pasovi
posameznih infrastrukturnih omrežij (vodovod, kanalizacija, vod,
namenjen telekomunikacijskim storitvam, vključno s kabelskim razdelilnim
sistemom in drugi vodi za določeno vrsto gospodarske javne službe
lokalnega pomena oziroma v javno korist, razen priključkov nanje)
znašajo 3 m, merjeno od osi posameznega voda, če ni s področnimi
predpisi določeno drugače. |
2.3.3 Pogoji glede gradnje gospodarske javne infrastrukture |
80. člen |
(gradnja gospodarske javne infrastrukture) |
(1) Vsa gospodarska
javna infrastruktura se mora graditi, rekonstruirati in vzdrževati v
skladu z veljavnimi predpisi in tehničnimi normativi. |
(2) Gradnja gospodarske
javne infrastrukture se praviloma izvaja v sklopu obstoječih
infrastrukturnih koridorjev in na območjih grajenega javnega dobra.
|
(3) Gradnja prometne,
okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture mora potekati
usklajeno. Ob gradnji novih ali rekonstrukciji obstoječih vodov
gospodarske javne infrastrukture je treba predvideti tudi rekonstrukcijo
preostalih vodov in naprav, ki so zaradi dotrajanosti, premajhne
zmogljivosti ali iz drugih razlogov neustrezni. Zagotoviti je treba
predpisane medsebojne odmike ter odmike od objektov in drevja.
|
(4) Trase javne
infrastrukture je treba predvideti s čim manjšim številom prečkanj
vodotokov. Morebitna prečkanja vodotokov morajo biti izvedena tako, da
ne bodo spremenila hidrološkega režima vodotokov. Potrebno je preprečiti
onesnaženje vodotokov v času gradnje in obratovanja. Na delih, kjer
trasa poteka vzporedno z vodotokom, naj le-ta ne posega na priobalno
zemljišče. Manjši odmiki od zakonsko določenih so dopustni le izjemoma,
na krajših odsekih, kjer so prostorske možnosti omejene, vendar na tak
način, da ne bo poslabšana obstoječa stabilnost brežin vodotoka.
Infrastruktura naj praviloma ne poteka po poplavnih, erozijskih in
plazljivih območjih, prav tako naj se v čim večji možni meri izogiba
najboljšim kmetijskim zemljiščem, območjem Natura 2000, naravnim
vrednotam in zavarovanim območjem. Izsekavanje vegetacije naj se izvaja
v čim manjši možni meri. |
(5) Posamezni komunalni
objekti in naprave ter telekomunikacijski objekti in naprave, kot so
transformatorske postaje, naprave omrežja mobilne telefonije, črpalne
postaje, sanitarni kioski, zbiralniki in podobno, morajo biti
postavljeni tako, da niso vidno izpostavljeni, v sklopu obstoječih
objektov, ob njih ali pod nivojem terena ter izven varovanih območij
naravnih vrednot in kulturne dediščine. Na izpostavljenih legah se
zagotovi čim manjši vpliv na vidne kvalitete prostora. V primeru, da
gradnja izven varovanih območij ni možna, je treba pridobiti projektne
pogoje in soglasja pristojne službe. |
(6) Predvidena
gospodarska javna infrastruktura je razvidna iz grafičnega dela OPN.
Odstopanja od predvidenih tras so možna v primeru, če se pri nadaljnjem,
podrobnejšem proučevanju ali pri projektiranju izkaže, da so nove
rešitve tehnično ali ekonomsko sprejemljivejše. Pri tem se ne smejo
poslabšati prostorske in okoljske razmere, prav tako rešitve ne smejo
biti v nasprotju z javnimi interesi. |
81. člen |
(gradnja prometne infrastrukture) |
(1) Ob regionalnih,
lokalnih ter zbirnih in krajevnih cestah se ob upoštevanju prostorskih
možnosti gradijo hodniki za pešce z javno razsvetljavo in kolesarske
steze. |
(2) Ob javnih cestah je
dopustno urejati avtobusna postajališča in počivališča. |
(3) Pri dimenzioniranju
parkirišč je treba upoštevati veljavne normative za določanje parkirnih
mest po posameznih dejavnostih. |
(4) Pri gradnji
prometne infrastrukture, v primeru premostitve voda in gradnje na vodnem
ter priobalnem zemljišču, se gradnja izvaja tako, da je zagotovljena
poplavna varnost in da se ne poslabšujeta stanje voda in vodni režim.
|
(5) Ob gradnji,
rekonstrukciji in vzdrževanju prometne infrastrukture se zagotavlja
ustrezne prehode za prostoživeče vrste. |
82. člen |
(gradnja energetske infrastrukture) |
(1) Predvideno srednje
in nizkonapetostno omrežje v naseljih ter območjih varovane naselbinske
in krajinske dediščine mora biti v zemeljski oziroma kabelski izvedbi.
Izven naselij je dopustno graditi v nadzemni izvedbi ter kablovode, ki
so prosto položeni v zemlji ali po potrebi v ceveh. |
(2) Transformatorske
postaje se gradijo v kabelski izvedbi, izjemoma izven urbanih naselij,
kjer so potrebne manjše moči, na betonskem ali lesenem drogu. Nove
transformatorske postaje se gradijo kot samostojni objekti, v sklopu
drugih objektov ali v njihovi neposredni bližini. |
(3) Objektov za
proizvodnjo električne energije (fotovoltaika) ni dovoljeno postavljati
na območju kulturnih spomenikov, naselbinske dediščine in na stavbno
dediščino. Za posege znotraj ostalih območij kulturne dediščine je treba
pridobiti kulturnovarstveno soglasje. |
83. člen |
(gradnja vodovodnega omrežja) |
(1) V naseljih se
zagotavlja zadostna količina požarne vode. Na javnem vodovodnem omrežju
se gradi hidrantno omrežje, če to dopuščajo tehnični parametri in če
vodni viri lahko zagotavljajo zadostne količine požarne vode. Na
območjih, kjer ni možno zagotoviti zadostnih količin požarne vode, je
dopustno urediti ustrezne požarne bazene ali zagotoviti zajem požarne
vode iz površinskih vodotokov v skladu s pogoji upravljavca.
|
(2) Pri vzporednem
vodenju vodovodov in kanalizacije se zagotavlja ustrezen odmik. |
84. člen |
(gradnja kanalizacijskega omrežja in odvajanje odpadnih voda) |
(1) Pri odvajanju in
čiščenju komunalnih, padavinskih in industrijskih voda je treba
upoštevati vse veljavne predpise s področja varstva okolja. |
(2) Komunalne odpadne
vode na območjih, na katerih še ni urejeno javno kanalizacijsko omrežje
se odvaja v male čistilne naprave ali nepretočne greznice. |
(3) Pri načrtovanju
izgradnje komunalnih čistilnih naprav je treba izdelati tudi
hidrološko-hidravlično analizo prevodnosti konkretnega vodotoka glede na
predvideno odvajanje očiščenih odpadnih voda v vodotok. Pri navedeni
analizi je treba upoštevati maksimalne in minimalne pretoke ter srednji
nizki pretok vodotoka na eni strani ter maksimalno količino očiščenih
odpadnih voda na iztoku. S predvidenim odvajanjem očiščenih odpadnih
voda v vodotok ne smejo biti poslabšane odtočne razmere na dolvodnem
zemljišču oziroma ne sme biti povečana poplavna ogroženost v vplivnem
območju. Za zagotavljanje neškodljivega odvajanja očiščenih odpadnih
voda v vodotok je, po potrebi, pred iztokom potrebno predvideti
zadrževalni bazen ustreznih dimenzij. |
(4) Pri načrtovanju
poteka trase javne kanalizacije je treba predvideti čim manjše število
prečkanj Lačnega potoka in se izogibati gradnje v času gnezditvene
sezone ptic, ki traja od aprila do konca junija. Stabilnost brežine
vodotoka se ne sme poslabšati. |
(5) Industrijske
odpadne vode iz objektov in naprav se pred iztokom očisti do predpisane
stopnje. Tehnološke odpadne vode iz klavnice je treba pred priključkom
na komunalno kanalizacijo očistiti na tehnološki čistilni napravi
klavnice. |
(6) Gnojišča in gnojne
jame se gradi v skladu z veljavnimi predpisi. |
85. člen |
(gradnja komunikacijske infrastrukture) |
(1) Pri gradnji
objektov in naprav komunikacijske infrastrukture je treba upoštevati
predpise s področja elektronskih komunikacij in elektromagnetnega
sevanja. |
(2) Predvideni vodi
komunikacijske infrastrukture morajo biti izvedeni v kabelski izvedbi.
|
(3) Omrežja in naprave
mobilne telefonije se umešča tako, da se jih v čim večji možni meri
združuje v obstoječe infrastrukturne koridorje in umešča ob obstoječe
naprave. |
(4) Komunikacijsko
omrežje in bazne postaje se praviloma ne umešča oziroma namešča v
objekte in območja kulturne dediščine. Postavitev je izjemoma možna, če
to nima destruktivnih posledic na historično substanco objekta in
njegovo pojavnost v prostoru. Postavljanje stolpov oziroma drogov za
bazne postaje v bližini prostorskih dominant ni sprejemljivo. |
86. člen |
(zbiranje odpadkov) |
(1) Vsi povzročitelji
(posamezna gospodinjstva, samostojni podjetniki, lastniki ali najemniki
gospodarskih in počitniških objektov, pravne osebe itd.) se morajo
vključiti v redno zbiranje in odvoz odpadkov. |
(2) Komunalni odpadki
se zbirajo v za to namenjenih tipskih posodah in odvažajo v skladu z
veljavnimi predpisi. Zbirna in odjemna mesta morajo biti prometno
dostopna, ne smejo biti na prometnih površinah in ne smejo ogrožati
prometa. |
(3) Organski odpadki se
zbirajo ločeno in odlagajo v kompostarni ali v zbirni center Spodnji
Stari Grad. |
(4) Gradbene odpadke se
odvaža in predeluje v zbirnem centru Spodnji Stari Grad oziroma v
kamnolom Ključe. |
87. člen |
(ogrevanje) |
(1) Za ogrevanje
objektov se uporabijo ekološko sprejemljivi ali/in obnovljivi viri
energije. |
(2) Na območju Občine
Kostanjevica na Krki je za ogrevanje možno uporabiti naslednje
obnovljive vire energije: lesna biomasa (individualni kotli, povezava v
daljinske mikrosisteme), sončna energija (sončni kolektorji) ter
geotermalna energija (predvsem kot prečrpavanje tople vode in dogrevanje
s toplotnimi črpalkami). |
(3) Namestitev sončnih
kolektorjev ni možna na območju kulturnovarstvenih spomenikov, na
stavbni in naselbinski dediščini. Za posege znotraj ostalih območij
kulturne dediščine je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje. |
2.4 Skupni pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnimi potrebami |
2.4.1 Celostno ohranjanje kulturne dediščine |
88. člen |
(celostno ohranjanje kulturne dediščine) |
(1) Sestavni del OPN so
objekti in območja kulturne dediščine, varovani po predpisih s področja
varstva kulturne dediščine (v nadaljevanju objekti in območja kulturne
dediščine). To so kulturni spomeniki, vplivna območja kulturnih
spomenikov, varstvena območja dediščine, registrirana kulturna
dediščina, vplivna območja dediščine. |
(2) Objekti in območja
kulturne dediščine so razvidni iz prikaza stanja prostora, ki je veljal
ob uveljavitvi odloka o občinskem prostorskem načrtu in je njegova
obvezna priloga, in iz veljavnih predpisov s področja varstva kulturne
dediščine (aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov, aktov o določitvi
varstvenih območij dediščine). |
(3) Na objektih in
območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi, ki prispevajo k trajni
ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti, ter dediščino varujejo
in ohranjajo na mestu samem (in situ). |
(4) Na objektih in
območjih kulturne dediščine nista dovoljeni: |
– gradnja novega
objekta, vključno z dozidavo in nadzidavo ter deli, zaradi katerih se
bistveno spremeni zunanji izgled objekta, in rekonstrukcija objekta,
|
– na način, ki bi
prizadel varovane vrednote objekta ali območja kulturne dediščine in
prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh
vrednot. |
(5) Odstranitve
objektov ali območij ali delov objektov ali območij kulturne dediščine
niso dopustne, razen pod pogoji, ki jih določajo predpisi s področja
varstva kulturne dediščine. |
(6) Na objektih in
območjih kulturne dediščine veljajo pri gradnji in drugih posegih v
prostor prostorski izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje kulturne
dediščine. V primeru neskladja ostalih določb tega odloka s prostorsko
izvedbenimi pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine
veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine. |
(7) Objekte in območja
kulturne dediščine je potrebno varovati pred poškodovanjem ali uničenjem
tudi med gradnjo – čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo
potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene
potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska
in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za
deponije viškov materialov ipd. |
(8) Za kulturne
spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski izvedbeni
pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o
razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja določb tega odloka
z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo
prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o
razglasitvi. |
(9) Za varstvena
območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih
opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij
dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi,
ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo prostorski izvedbeni
pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih
območij dediščine. |
(10) Za registrirano
kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik in ni varstveno območje
dediščine, velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti,
ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne značilnosti in
materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso dovoljeni. V
primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za
registrirano kulturno dediščino, veljajo prostorski izvedbeni pogoji,
določeni v tem členu. |
Za registrirano
kulturno dediščino dodatno veljajo še prostorski izvedbeni pogoji za
posamezne vrste dediščine, ki so navedeni v nadaljevanju tega odstavka.
|
Za registrirano stavbno
dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so: |
– tlorisna in višinska
zasnova (gabariti), |
– gradivo (gradbeni
material) in konstrukcijska zasnova, |
– oblikovanost
zunanjosti (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin,
kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli), |
– funkcionalna zasnova
notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora, |
– sestavine in
pritikline, |
– stavbno pohištvo in
notranja oprema, |
– komunikacijska in
infrastrukturna navezava na okolico, |
– pojavnost in vedute
(predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih – cerkvah, gradovih,
znamenjih itd.), |
– celovitost dediščine
v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne
dediščine), |
– zemeljske plasti z
morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
Za registrirano
naselbinsko dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
|
– naselbinska zasnova
(parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov),
|
– odnosi med
posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega,
gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom,
gradbene linije, značilne funkcionalne celote), |
– prostorsko
pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd.),
|
– prepoznavna lega v
prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti itd.),
|
– naravne in druge meje
rasti ter robovi naselja, |
– podoba naselja v
prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina), |
– odnosi med naseljem
in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega), |
– stavbno tkivo
(prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.),
|
– oprema in uporaba
javnih odprtih prostorov, |
– zemeljske plasti z
morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
V primeru, da pri
posamezni enoti kulturne dediščine varujemo tudi zemeljske plasti z
morebitnimi arheološkimi ostalinami, je potrebno upoštevati tudi PIP za
registrirana arheološka najdišča. |
Za registrirano
arheološko najdišče velja, da ni dovoljeno posegati v prostor na način,
ki utegne poškodovati arheološke ostaline. Registrirana arheološka
najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in premičnimi najdbami se
varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke
ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst.
Prepovedano je predvsem: |
– odkopavati in
zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska
zemljišča, graditi gozdne vlake, |
– poglabljati morsko
dno in dna vodotokov ter jezer, |
– ribariti z globinsko
vlečno mrežo in se sidrati, |
– gospodarsko
izkoriščati rudnine oziroma kamnine in |
– postavljati ali
graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno in podzemno
infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti
nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega najdišča.
|
Izjemoma so dovoljeni
posegi v posamezna najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča znotraj
naselij, in v prostor robnih delov najdišč ob izpolnitvi naslednjih
pogojev: |
– če ni možno najti
drugih rešitev in |
– če se na podlagi
rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je
zemljišče možno sprostiti za gradnjo. |
Obseg in čas potrebnih
arheoloških raziskav opredeli organ, pristojen za področje varstva
kulturne dediščine. |
V primeru, da se
območje urejuje z OPPN, je treba predhodne arheološke raziskave v smislu
natančnejše določitve vsebine in sestave najdišča opraviti praviloma že
v okviru postopka priprave izvedbenega akta. |
Za registrirano
memorialno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
|
– avtentičnost
lokacije, |
– materialna substanca
in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin, |
– vsebinski in
prostorski kontekst območja z okolico ter vedute. |
(11) V vplivnih
območjih dediščine velja, da morajo biti posegi in dejavnosti
prilagojeni celostnemu ohranjanju dediščine. Ohranja se prostorska
integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine, zaradi katere je
bilo vplivno območje določeno. |
(12) Za poseg v
kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika, varstveno
območje dediščine ali registrirano dediščino, ki je razvidna iz prikaza
stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o občinskem
prostorskem načrtu, je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in
kulturnovarstveno soglasje za posege po predpisih za varstvo kulturne
dediščine. |
Kulturnovarstvene
pogoje in kulturnovarstveno soglasje je treba pridobiti tudi za posege v
posamezno EUP, če je tako določeno s posebnimi prostorsko izvedbenimi
pogoji, ki veljajo za to območje urejanja. |
(13) Za poseg v objekt
ali območje kulturne dediščine se štejejo vsa dela, dejavnosti in
ravnanja, ki kakorkoli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja
in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali
spreminjajo njeno lokacijo. To so tudi vsa vzdrževalna dela in drugi
posegi v prostor, ki se ne štejejo za gradnjo in so dopustni na podlagi
odloka OPN ali drugih predpisov. |
(14) Za izvedbo
predhodne arheološke raziskave na območju kulturnega spomenika,
registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine, naselbinske
dediščine, kulturne krajine ali zgodovinske krajine je treba pridobiti
kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke
ostaline po predpisih za varstvo kulturne dediščine. Pred pridobitvijo
kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke
ostaline je pri pristojni območni enoti Zavoda za varstvo kulturne
dediščine Slovenije treba pridobiti podatke o potrebnih predhodnih
arheoloških raziskavah – obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav
določi pristojna javna služba. |
(15) Na območjih, ki še
niso bila predhodno arheološko raziskana in ocena arheološkega
potenciala zemljišča še ni znana, se priporoča izvedba predhodnih
arheoloških raziskav pred gradnjo ali posegi v zemeljske plasti.
|
(16) Ob vseh posegih v
zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki
najditelja/lastnika zemljišča/ investitorja/odgovornega vodjo del ob
odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu
odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo
kulturne dediščine, ki situacijo dokumentira v skladu z določili
arheološke stroke. |
(17) Zaradi varstva
arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo
kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo
izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. |
2.4.2 Ohranjanje narave |
89. člen |
(ohranjanje narave) |
(1) Varstvo naravnih
vrednot, zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti je
razvidno iz Prikaza stanja prostora, ki je sestavni del OPN.
|
(2) Za gradnjo objektov
na območjih, ki imajo na podlagi predpisov s področja ohranjanja narave
poseben status, se pridobi naravovarstvene pogoje, k projektnim rešitvam
pa naravovarstveno soglasje. |
(3) Na območjih Natura
2000: Krakovski gozd – Šentjernejsko polje in Kostanjeviška jama ter na
območjih EPO Šentjernejsko polje, Krakovski gozd in Gorjanci se pri
gradnji: |
– kmetijskih zemljišč
(travnikov), ki mejijo na območje stavbnih zemljišč, ne zasipava,
|
– ob robovih parcel,
namenjenih gradnji, kjer je obstoječa drevesna vegetacija, se ta
ohranja, |
– v obstoječo travniško
in drevesno vegetacijo posega v najmanjši možni meri. |
(4) Na območju
pričakovanih podzemeljskih geomorfoloških naravnih vrednot, ki so
razvidne iz Prikaza stanja prostora, je pri izvedbi posegov na teh
območjih ob nepredvidenem odprtju jame (jamskega habitata) v času
gradnje treba obvestiti pristojni organ za varstvo narave, ki bo jamo
oziroma najdbo pregledal in podal navodila za ustrezno zavarovanje
najdbe oziroma sanacijo podzemnega habitata. |
2.4.3 Varstvo okolja in naravnih dobrin |
90. člen |
(varstvo zraka) |
(1) Pri gradnji
objektov, rekonstrukciji ter spremembi namembnosti objektov se
upoštevajo predpisi s področja varstva zraka. |
(2) Zmanjšanje izpustov
toplogrednih plinov v zrak se zagotavlja z uporabo obnovljivih virov
energije (lesna biomasa, sončna energija in geotermalna energija). |
91. člen |
(varstvo voda in vodnih virov) |
(1) Na območju Občine
Kostanjevica na Krki je vodotok 1. reda reka Krka, vodotoki 2. reda pa
so Lačni potok ali Prekopski potok, Lokavec, Obrh, Senuša, Studena,
Sušica, Velikovaški potok. |
(2) Zunanja meja
priobalnih zemljišč sega v naseljih ob Krki 15 metrov od meje vodnega
zemljišča, izven naselij 40 m, na vodah 2. reda pa 5 metrov od meje
vodnega zemljišča. |
(3) Na vodnem in
priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen ko gre za:
gradnjo objektov javne infrastrukture, komunalne in druge infrastrukture
ter komunalnih priključkov na javno infrastrukturo; gradnjo objektov
grajenega javnega dobra; ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje
hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda; ukrepe, ki se
nanašajo na ohranjanje narave; gradnjo objektov, potrebnih za rabo voda,
ki jih je za izvajanje vodne pravice nujno zgraditi na vodnem oziroma
priobalnem zemljišču (npr. objekt za zajem ali izpust vode), zagotovitev
varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih
kopališčih; gradnjo objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem;
gradnjo objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi,
živali in premoženja ter izvajanju nalog policije. |
(4) Na obstoječih
objektih in napravah, ki se nahajajo na vodnem in priobalnem zemljišču
je dopustna rekonstrukcija, sprememba namembnosti ali nadomestna
gradnja, če se s tem ne povečuje poplavna ali erozijska nevarnost ali
ogroženost; se s tem ne poslabšuje stanja voda, je omogočeno izvajanje
javnih služb, se s tem ne ovira obstoječe posebne rabe voda, to ni v
nasprotju s cilji upravljanja z vodami, se z rekonstrukcijo ali
nadomestno gradnjo oddaljenost do meje vodnega zemljišča ne zmanjšuje.
|
(5) Na vodnem in
priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in posegi v prostor, ki
bi lahko ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali
varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode,
plaviti in plavja, onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in
obvodnih organizmov. Na vodnem in priobalnem zemljišču je prepovedano
odlaganje in pretovarjanje nevarnih snovi v trdni, tekoči ali plinasti
obliki, odlaganje ali pretovarjanje odkopanih ali odpadnih materialov
ali drugih podobnih snovi, odlaganje odpadkov. |
(6) Na priobalnih
zemljiščih je prepovedano gnojenje in uporaba sredstev za varstvo
rastlin. |
(7) Prepovedano je
neposredno odvajanje odpadnih voda v podzemne vode. Posredno odvajanje
odpadnih voda ter oddajanje toplote v podzemne vode in odvzem toplote iz
podzemnih voda je dovoljeno samo na način in pod pogoji, ki jih določajo
veljavni predpisi. Odvajanje odpadnih voda v naravna jezera, ribnike,
mlake in druge naravne vodne zbiralnike, ki imajo stalen ali občasni
pretok ali odtok celinskih ali podzemnih voda, in v vodne zbiralnike, ki
so nastali zaradi odvzema ali izkoriščanja mineralnih surovin ali drugih
podobnih posegov in so v stiku s podzemno vodo, je prepovedano. V
naravnih jezerih, ribnikih, mlakah in drugih naravnih vodnih
zbiralnikih, ki imajo stalen ali občasen pritok ali odtok celinskih ali
podzemnih voda, je prepovedana takšna raba voda, ki bi lahko poslabšala
njihovo ekološko ali kemijsko stanje. |
(8) Pri gradnjah in
ureditvah na vodovarstvenih območjih je treba upoštevati omejitve in
pogoje iz veljavnih predpisov. |
(9) Na poplavnih
območjih so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo
lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča
ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so
namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Na območjih poselitve
znotraj poplavnih območij je treba upoštevati pogoje in omejitve iz
veljavnega predpisa. |
(10) Ohranjajo se
retenzijske sposobnosti območij in zagotavlja njihovo ponovno
vzpostavitev. Kadar je izkazan javni interes, je spreminjanje obsega
retenzijskih površin ali vodnega režima možno le ob ustrezni
nadomestitvi teh površin in izvedbi izravnalnih ukrepov, ki
zagotavljajo, da se ne poslabšujeta vodni režim in stanje voda.
|
(11) Pri projektiranju
je treba upoštevati obstoječe objekte merske mreže za monitoring
podzemnih voda na način, da ni predvidena kakršnakoli gradnja v
minimalno 5 m radiju od objekta merske mreže; ne bodo povzročeni vplivi
na gladino in kakovost podzemnih voda; se v bližini merskega objekta ne
spremenijo infiltracijske lastnosti tal z asfaltiranjem, polaganjem
betonskih plošč ali drugače; bo odvodnjavanje v bližini objekta merske
mreže urejeno tako, da ni možno zatekanje; je zagotovljen neoviran
dostop do objekta merske mreže. |
(12) Za vsako rabo
vodnega dobra, ki presega meje splošne rabe, za rabo naplavin ali
podzemnih voda je treba pridobiti vodno pravico, na podlagi vodnega
dovoljenja ali koncesije v skladu z veljavnimi predpisi. |
(13) Za vsak poseg, ki
bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, je
treba pridobiti vodno soglasje. Vodno soglasje je treba pridobiti za:
poseg na vodnem in priobalnem zemljišču; poseg, ki je potreben za
izvajanje javnih služb; poseg, ki je potreben za izvajanje vodne
pravice; poseg na varstvenih in ogroženih območjih; poseg zaradi
odvajanja odpadnih voda; poseg, kjer lahko pride do vpliva na podzemne
vode, zlasti bogatenje vodonosnika ali vračanja vode v vodonosnik;
hidromelioracije in druge kmetijske operacije, gozdarsko delo, rudarsko
delo ali drug poseg, zaradi katerega lahko pride do vpliva na vodni
režim. Vloga za pridobitev vodnega soglasja mora vsebovati vse
predpisane sestavine. |
(14) Za odvzem vode je
pred pridobitvijo vodnega soglasja treba pridobiti vodno dovoljenje.
|
(15) Varovanje
habitatov, ribjih drstišč in ribjih populacij se izvaja v skladu s
predpisi, ki urejajo ribištvo. Struge, obrežja, dna vodotokov se ohranja
v čim bolj naravnem stanju. Ohranja se obstoječa dinamika,
hidromorfološke lastnosti in raznolikost vodotokov. Objekti se gradijo
na način, ki ribam omogoča prehod. Ohranja se naravna osenčenost oziroma
osončenost struge in brežin. Odvzem naplavin (proda, gramoza, peska) se
izvaja na način, da se bistveno ne spremenijo življenjske razmere za
ribe, rake in druge vodne živali. Odpadkov se v vodotoke oziroma na
vplivno območju vodotokov ne odlaga. Začasne deponije (v času izvajanja
posegov) se uredijo na način, da je preprečeno onesnaževanje voda.
Prepovedano je posegati oziroma vznemirjati ribe na drstiščih in v
varstvenih revirjih. Dela, ki lahko vplivajo na kakovost vode in vodni
režim, se mora načrtovati in opraviti izven drstnih dob ribjih vrst, ki
poseljujejo vodni prostor. Odvzem plavin (gramoz, prod, mivka) in drugi
posegi v drstišča so prepovedani. |
92. člen |
(varovanje pred svetlobnim onesnaževanjem) |
(1) Pri načrtovanju,
gradnji in obnovi razsvetljave je treba izbrati tehnične rešitve in
upoštevati dognanja in rešitve, ki zagotavljajo, da svetilke, vgrajene v
razsvetljavo, ne povzročajo preseganja mejnih vrednosti, določenih v
predpisu, ki ureja mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja ter
izpolnjujejo zahteve glede predpisanih načinov osvetljevanja.
|
(2) Letna poraba
električne energije vseh svetilk, ki so na območju občine vgrajene v
razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo javnih površin, ki jih
občina upravlja, izračunana na prebivalca s stalnim ali začasnim
prebivališčem v občini, ne sme presegati vrednosti, opredeljene v
veljavni uredbi, ki določa mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja
okolja. V primeru prekoračene vrednosti je treba zmanjšati porabo
elektrike vseh svetilk, in sicer z redukcijo režima delovanja in
vgradnjo varčnejših svetil. |
2.4.4 Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami |
93. člen |
(splošni pogoji) |
Tveganja zaradi
naravnih in drugih nesreč se zmanjšuje z umeščanjem dejavnosti izven
območij potencialnih nesreč, z ustreznim upravljanjem primarnih
dejavnosti v nevarnih in ogroženih območjih ter z nadzorovanjem procesov
in dejavnikov, ki lahko povzročajo naravne in druge nesreče. |
94. člen |
(zaščita pred poplavami) |
(1) Na poplavno
ogroženih območjih se omejuje razvoj oziroma izvajajo sanacije in
ureditve na način, da ni ogroženo človekovo življenje ali njegove
materialne dobrine. |
(2) Na poplavnem
območju reke Krke, ki je razvidno v Prikazu stanja prostora, se v skladu
z veljavnim predpisom upoštevajo pogoji in omejitve za izvajanje
dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in
z njimi povezane erozije. Za obstoječe stavbe na poplavnih območjih so
dovoljene le rekonstrukcije, odstranitve, spremembe namembnosti in
vzdrževanje. Novogradnje so dopustne le v smislu »nadomestnih gradenj«
oziroma odstranitve obstoječih objektov in na mestu odstranjenih
objektov postavitev novih, ki so po velikosti in namembnosti enaki
odstranjenim. Enako velja tudi za umestitev objektov gospodarske javne
infrastrukture. Z navedenimi posegi se ne sme poslabšati obstoječa
poplavna varnost. Za vsak tovrstni poseg na poplavnem območju se mora
predhodno pridobiti vodno soglasje. |
(3) Zmanjševanje
škodljivega delovanja voda se v največji možni meri zagotavlja z
ekoremediacijo. |
95. člen |
(erozijska območja) |
(1) Na erozijskih
območjih je prepovedano: poseganje v prostor na način, ki pospešuje
erozijo in oblikovanje hudournikov, ogoljevanje površin, krčenje tistih
gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in snežne odeje,
uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje ležeča
območja pred škodljivimi vplivi erozije, zasipavanje izvirov,
nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali
plazljivih zemljiščih, omejevanje pretoka hudourniških voda,
pospeševanje erozijske moči voda in slabšanje ravnovesnih razmer,
odlaganje ali skladiščenje lesa in drugih materialov, zasipavanje z
odkopnim ali odpadnim materialom, odvzemanje naplavin z dna in brežin,
razen zaradi zagotavljanja pretočne sposobnosti hudourniške struge,
vlačenje lesa. |
(2) Na erozijsko
ogroženih območjih oziroma območjih, ki so na Prikazu stanja prostora
evidentirana kot območja zahtevnejših protierozijskih ukrepov, je treba
pred posegom pridobiti pozitivno geološko-geotehnično poročilo za
območje parcele, namenjene gradnji ter ureditve za potrebe gradnje. |
96. člen |
(varstvo pred požarom) |
(1) Pri gradnjah
objektov in pri urejanju prostora se upošteva prostorske, gradbene in
tehnične predpise, ki urejajo varstvo pred požarom. Za zagotavljanje
požarne varnosti je treba zagotoviti: odmike in požarne ločitve med
objekti, prometne in manipulacijske poti, površine za intervencijska
vozila, vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje ter površine ob
objektih za evakuacijo ljudi. |
(2) Na območjih brez
hidrantnega omrežja je treba zagotoviti bazene ali druge ureditve, s
katerimi se zagotovijo zadostne količine vode za gašenje. |
(3) Gradnje in ureditve
v prostoru morajo zagotavljati dovoze do vodotokov, hidrantov in
požarnih bazenov. |
97. člen |
(potresna ogroženost) |
Gradnja objektov mora
biti potresno odporna, pri načrtovanju se upošteva veljavna zakonodaja s
tega področja oziroma področja o mehanski odpornosti in stabilnosti
objektov, v skladu z evropskim standardom za potresno odporno gradnjo. |
2.5 Pogoji glede varovanja zdravja |
2.5.1 Pogoji glede zdravstvenih zahtev |
98. člen |
(splošni pogoji) |
(1) Za vse prebivalce
na območju občine je treba zagotoviti ustrezno oskrbo s pitno vodo.
|
(2) Pri gradnjah in
ureditvah na vodovarstvenih območjih je treba upoštevati omejitve in
pogoje iz veljavnih predpisov, ki so navedeni po posameznih EUP.
|
(3) Razsvetljava se
namešča tako, da osvetljenost, ki jo povzroča na oknih varovanih
prostorov ne presega mejnih vrednosti, določenih v predpisu, ki ureja
mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja. |
(4) Pri umeščanju novih
stanovanjskih stavb je treba upoštevati minimalen čas osončenja bivalnih
prostorov, ki je ob zimskem solsticiju 1 uro, ob ekvinokcijih 3 ure in
ob letnem solsticiju 5 ur. |
(5) Objekte, ki so
pomemben vir onesnaževanja zraka, je dopustno umeščati le v območja
proizvodnih dejavnostih (območja namenskih rab IG in IP), pri čemer se v
ta območja ne umešča objektov z varovanimi prostori. |
(6) Stanje okolja v
segmentu varovanje zdravja ljudi se v občini spremlja z naslednjimi
kazalci: |
– sistem varne oskrbe s
pitno vodo (delež prebivalcev, priključenih na javno vodovodno omrežje,
delež prebivalcev, priključenih na kanalizacijsko omrežje, število
čistilnih naprav, poraba vode in znižanje deleža izgub, število
piezometrov in lizimetrov, kakovost površinskih vodotokov, kakovost
podtalnice, izvajanje navedenih ukrepov, kapaciteta in kakovost pitne
vode), |
– varstvo zraka,
varstvo pred hrupom in podnebne spremembe (število javnih objektov z
neprimerno izolacijo, poraba električne energije na leto, letna poraba
energije v občinskih in javnih stavbah, poraba energije na enoto
površine ali volumna, ocenjeno število ljudi, ki so izpostavljeni
vrednostim hrupa Ldvn, ki so višje od 55 dbA, število pomembnih
onesnaževalcev, dolžina in povezanost kolesarskih povezav), |
– svetlobno
onesnaževanje (letna poraba električne energije vseh svetilk, ki so
vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo javnih površin,
izračunana na prebivalca občine), |
– elektromagnetno
sevanje (število virov elektromagnetnega sevanja v občini). |
99. člen |
(varstvo pred hrupom) |
(1) Varstvo pred hrupom
se na območju Občine Kostanjevica na Krki izvaja na podlagi posameznih
območij podrobnejše namenske rabe prostora. Stopnje varstva pred hrupom
so določene v skladu s predpisom o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v
okolju. |
(2) II. stopnja varstva
pred hrupom, kjer ni dopusten noben poseg v okolje, ki je moteč zaradi
povzročanja hrupa, je na območju namenske rabe prostora: |
– SS (stanovanjske
površine) in |
– BT (površine za
turizem). |
(3) III. stopnja
varstva pred hrupom, kjer so dopustni posegi v okolje, ki so manj moteči
zaradi povzročanja hrupa, je na območju namenske rabe prostora:
|
– SK (površine
podeželskega naselja), |
– CU (osrednja območja
centralnih dejavnosti), CD (druga območja centralnih dejavnosti),
|
– BC (športni centri),
|
– ZS (površine za
oddih, rekreacijo in šport), ZP (parki), ZD (druge urejene zelene
površine), ZK (pokopališča). |
– As (površine za
bivanje in spremljajoče dejavnosti na območju razpršene poselitve), At
(površine za turizem in podobne dejavnosti na območju razpršene
poselitve), Az (površine za zidanice), |
– VC (celinske vode).
|
(4) IV. stopnja varstva
pred hrupom, kjer ni stavb z varovanimi prostori in so dopustni posegi v
prostor, ki so lahko bolj moteči zaradi povzročanja hrupa, je določena
na območjih namenske rabe prostora: |
– IP (površine za
industrijo), IG (gospodarske cone), |
– PC (površine cest),
|
– O (območja okoljske
infrastrukture), |
– LN (površine
nadzemnega pridobivalnega prostora), |
– K1 in K2 (najboljša
in druga kmetijska zemljišča), |
– G (gozdna zemljišča).
|
(5) Širina III. območja
varstva pred hrupom, ki obkroža IV. območje varstva pred hrupom, znaša
1000 m. Lahko je tudi manjša od 1000 m, če zaradi naravnih ovir širjenja
hrupa ali ukrepov varstva pred hrupom ali zaradi drugih razlogov na I.
oziroma na II. območju varstva pred hrupom niso presežene mejne
vrednosti kazalcev hrupa, določene za to območje. |
(6) Za določitev mirnih
območij poselitve (stanovanjske površine in turistična območja) je treba
pripraviti posebne strokovne podlage, na podlagi katerih občina
izkazuje, da so na posameznem območju v obstoječem stanju izpolnjeni vsi
kriteriji za II. območje varstva pred hrupom. Mirna območja poselitve
potrdi ministrstvo pristojno za okolje in prostor. Ta strokovna podlaga
se izdela na podlagi karte hrupa z upoštevanjem topologije terena ter
analize vseh za hrup varovanih površin. |
(7) Pri umestitvi
prometnic in ostalih posegov v prostor se upošteva veljavne prepise s
področja kazalcev hrupa v okolju. |
(8) Obrate in naprave,
parkirišča in ostale vire hrupa se v prostor umesti tako, da obremenitev
s hrupom zaradi njihovega obratovanja pri najbližjih stavbah z
varovanimi prostori ne presega mejnih ravni hrupa. Pri tem je treba
predvideti ustrezne omilitvene ukrepe. Vplivno območje posamezne naprave
ali obrata se določi s strokovno oceno na podlagi podatkov o zvočni moči
virov hrupa. |
(9) Transportne poti do
območij posegov morajo v največji možni meri potekati izven
stanovanjskih naselij. |
(10) Pri novogradnjah
objektov in drugih posegih v obstoječe objekte, ki so v varovalnih
pasovih javnih cest, se mora načrtovati zaščito pred hrupom (npr.
primerna zasteklitev in izbira fasad ipd.). |
(11) V času javnih
prireditev, javnih shodov ali drugih dogodkov se za začasno čezmerno
obremenitev okolja s hrupom pridobi dovoljenje, ki ga izda pristojni
občinski organ ali ministrstvo. Hrup v času javnih prireditev, javnih
shodov ali drugih dogodkov v nobenem primeru ne sme presegati kritičnih
vrednosti, predpisanih v veljavni uredbi. |
100. člen |
(elektromagnetno sevanje) |
(1) Na območju Občine
Kostanjevica na Krki ni obstoječih in načrtovanih virov
elektromagnetnega sevanja, ki pomembno vplivajo na zdravje ljudi.
|
(2) Območja v
življenjskem in naravnem okolju se glede na občutljivost posameznega
območja za učinke elektromagnetnega sevanja delijo na I. in II. območja,
ki so določena v skladu s predpisom, ki ureja elektromagnetno sevanje v
naravnem in življenjskem okolju. Na območju občine je I. stopnja varstva
pred sevanjem določena na območju namenskih rab prostora SS, SK, CU, CD,
BT, BC, ZS, ZP, As, At in Az. II. stopnja varstva pred sevanjem velja za
II. območje, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je zaradi sevanja bolj
moteč. II. območje je zlasti območje brez stanovanj, namenjeno
industrijski ali obrtni ali drugi podobni proizvodni dejavnosti,
transportni, skladiščni ali servisni dejavnosti (namenski rabi IP in IG)
ter vsa druga območja, ki niso določena kot I. območje. II. stopnja
varstva pred sevanjem velja tudi na površinah, ki so v I. območju
namenjene javnemu cestnemu prometu (PC). |
(3) Pred umestitvijo
bazne postaje mobilne telefonije na določeno lokacijo mora investitor
izdelati strokovno oceno, s katero dokaže, da sevanje ne bo negativno
vplivalo na okolje v vplivnem območju. |
2.6 Pogoji glede tehničnih zahtev objektov |
101. člen |
(pogoji glede dostopa do objektov funkcionalno oviranim osebam) |
Vsi objekti v javni
rabi morajo zagotavljati funkcionalno oviranim osebam dostop, vstop in
uporabo brez grajenih in komunikacijskih ovir. Pri načrtovanju oziroma
projektiranju se upoštevajo veljavni predpisi s teh področij. |
102. člen |
(učinkovita raba energije) |
(1) Na območju Občine
Kostanjevica na Krki so možnosti za zagotavljanje učinkovite rabe
energije v objektih sledeče: izolacija objektov, zamenjava stavbnega
pohištva, uporaba kondenzacijskih tehnik zgorevanja, menjava kotlov,
boljša regulacija ogrevanja, učinkovitejša razsvetljava, prisilno
prezračevanje z rekuperacijo toplote, večja izraba geotermalne in sončne
energije ter lesne biomase. |
(2) Pri prenovi in
novogradnji vseh javnih in zasebnih stavb je treba upoštevati veljavne
predpise s področja učinkovite rabe energije v stavbah. V skladu s tem
se zagotovi uporaba lastnih naprav ali priključkov na naprave zunaj
stavbe. Lastne naprave se vgradi v sklopu obstoječih objektov ali kot
prostostoječe objekte, ob upoštevanju prostorskih, okoljskih in
kulturnovarstvenih pogojev. |
(3) Pri rekonstrukciji
ali gradnji novih stavb, pri katerih se zamenjuje sistem oskrbe z
energijo in presegajo s predpisi določene gabarite, je treba izdelati
študijo izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo.
|
(4) Z ustrezno zasnovo
stavbnega volumna, z izborom gradiva in toplotno zaščito stavb se
zagotavlja čim manjše izgube toplotne energije. Uporabljajo se lokalno
razpoložljivi obnovljivi viri energije in tako zmanjšuje izgube energije
pri prenosu in distribuciji. |
(5) Pri prenovi se
spodbujata namestitev zbiralnikov sončne energije za pridobivanje
električne energije in ogrevanje sanitarne vode ter izraba padavinske
vode v sanitarne namene. Pri postavitvi zbiralnikov sončne energije je
treba upoštevati smernice varovanja kulturne dediščine. Slednjih ni
dovoljeno postavljati na varovane stavbe in območja. V vplivnih območjih
pa je za vsak poseg treba pridobiti usmeritve s področja kulturne
dediščine. |
3. Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji |
3.1 Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji za naselja in odprti prostor |
3.1.1 Naselja Dobrava (DB) in Dolnja Prekopa (DP) ter Gornja Prekopa
(GP) |
103. člen |
(DB 3/1, DB 3/2, DP 3/1, DP 3/2, DP 3/3, GP 3) |
+---------------------------------------------------------------+ |
|1. NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V
PROSTOR | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|Vrste objektov |Na površinah
podeželskega naselja (SK) je | |
| |možno
umeščati: | |
| |– stanovanjske stavbe:
enostanovanjske | |
| |stavbe,
dvostanovanjske stavbe, stanovanjske | |
| |stavbe za posebne
namene; | |
| |– nestanovanjske
stavbe: industrijske stavbe | |
| |in skladišča (samo
delavnice) in druge | |
| |nestanovanjske stavbe
(vse, razen | |
| |pokopaliških stavb in
spremljajočih | |
|
|objektov); | |
| |– drugi gradbeni
inženirski objekti: samo | |
| |objekti za šport,
rekreacijo in drugi objekti| |
| |za prosti
čas. | |
| |Na osrednjem območju
centralnih dejavnosti | |
| |(CU) je možna tudi
umestitev: | |
| |– tri- in
štiristanovanjskih stavb. | |
| |Na osrednjem območju
centralnih dejavnosti | |
| |(CU) ter na površinah
podeželskega naselja | |
| |(SK), ki se nahajajo
ob regionalni cesti, je | |
| |možno umeščati
tudi: | |
| |– nestanovanjske
stavbe: gostinske stavbe, | |
| |upravne in pisarniške
stavbe, trgovske in | |
| |druge stavbe za
storitvene dejavnosti, stavbe| |
| |splošnega družbenega
pomena. | |
| |Na drugih urejenih
zelenih površinah (ZD) | |
| |gradnja stavb ni
možna. | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|Vrste |Na površinah
podeželskega naselja (SK) in na | |
|nezahtevnih in |osrednjem območju
centralnih dejavnosti (CU) | |
|enostavnih |je možna umestitev
naslednjih objektov. | |
|objektov |Nezahtevni objekti:
vsi nezahtevni objekti. | |
| |Enostavni
objekti: | |
| |– objekti za lastne
potrebe, | |
| |– pomožni kmetijsko
gozdarski objekti, | |
| |– začasni
objekti, | |
| |– vadbeni
objekti. | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|Dopustne |Dopustne
dejavnosti: | |
|dejavnosti |– kmetijstvo, lov,
gozdarstvo, ribištvo, | |
| |– trgovina;
vzdrževanje in popravila motornih| |
| |vozil (samo trgovina
na drobno, razen z | |
| |motornimi
vozili), | |
| |–
gostinstvo, | |
| |– informacijske in
komunikacijske dejavnosti,| |
| |– finančne in
zavarovalniške dejavnosti, | |
| |– poslovanje z
nepremičninami, | |
| |– strokovne,
znanstvene in tehnične | |
|
|dejavnosti, | |
| |– druge raznovrstne in
poslovne dejavnosti, | |
| |– kulturne,
razvedrilne in rekreacijske | |
|
|dejavnosti, | |
| |– druge
dejavnosti. | |
| |Na površinah
podeželskega naselja (SK) je | |
| |opravljanje dejavnosti
možno pod pogoji: | |
| |– potrebujejo največ 5
parkirnih mest za | |
| |zaposlene in stranke,
kar pa ne velja za niz | |
| |ob regionalni
cesti; | |
| |– dovolj veliko
zemljišče namenjeno gradnji, | |
| |ki zagotavlja potrebne
površine za normalno | |
| |funkcioniranje
objekta, | |
| |– ne presegajo
predpisanih standardov | |
| |kakovosti okolja glede
hrupa, onesnaženja | |
| |zraka, voda,
svetlobnega in drugega | |
|
|onesnaževanja, | |
| |– za njih ni potrebna
presoja vplivov na | |
| |okolje na podlagi
veljavnega predpisa. | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|2. VELIKOST OBJEKTOV
| |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|Faktor |– Na površinah
podeželskega naselja (SK) do | |
|zazidanosti
|0,5. | |
| |– Na osrednjem območju
centralnih dejavnosti | |
| |(CU) do
0,6. | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|Tlorisni |– Tlorisi objektov so
praviloma podolgovate | |
|gabariti |oblike, razmerje med
stranicami pri osnovnem | |
| |tlorisu je 1:1,2 do
1:2. Na osnovni, | |
| |podolgovati volumen je
možno | |
| |dodajati/odvzemati
manjše volumne do največ | |
| |40 % površine
osnovnega volumna (L, T in | |
| |druge oblike).
Horizontalni gabariti | |
| |predvidenih stavb ne
smejo presegati 800 m2 | |
| |horizontalnega
gabarita. Stavbe, ki presegajo| |
| |500 m2, se morajo
členiti oziroma razbiti na | |
| |manjše enote (lahko so
medsebojno povezane). | |
| |Na območju kmetij mora
biti tlorisna zasnova | |
| |gospodarskih objektov
enostavna in | |
| |pravokotna, z
razmerjem stranic med 1:1,5– | |
| |1:2. Velikost
gospodarskih poslopij ne sme | |
| |presegati 400
m2. | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|Višinski |– Stavbe se višinsko
prilagajajo prevladujoči| |
|gabariti/etažnost|višini obstoječih
stavb. Etažnost stavb je | |
| |največ K+P+1+M, s tem
da je klet največ 0,6 m| |
| |nad koto najvišjega
urejenega terena ob | |
| |stavbi. Kota slemena
je lahko največ 11 m nad| |
| |koto najnižjega
urejenega terena ob stavbi. | |
| |Kolenčni zid do 0,80
m. | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|3. OBLIKOVNI
POGOJI | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|Tipologija |– Pozidava mora
slediti obstoječemu | |
|objektov, |morfološkemu vzorcu v
naselju – linijska | |
|morfologija |obcestna pozidava.
Stavbe morajo slediti | |
|pozidave, lega |obstoječi tipologiji
pozidave – praviloma | |
|objektov |individualni objekti,
drobne strukture. | |
| |– Zapolnjevanje vrzeli
s stanovanjsko gradnjo| |
| |se izvaja tako, da se
stanovanjski objekti | |
| |locirajo bližje
prometnici, gospodarska | |
| |poslopja pa v ozadju
oziroma za | |
| |stanovanjskimi.
Vizualno izpostavljeni | |
| |nezahtevni in
enostavni objekti, zlasti | |
| |objekti za lastne
potrebe (drvarnica, | |
| |steklenjak, uta, lopa
ipd.), se locirajo za | |
| |stanovanjskimi objekti
oziroma ob njih. Pri | |
| |umeščanju stavb in
nezahtevnih ter enostavnih| |
| |objektov je treba
upoštevati gradbene linije,| |
| |ki so prepoznavne v
prostoru. | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|Strehe in |– Strehe: dvokapne,
naklona od 35–40 stopinj,| |
|kritina |pri pritličnih
objektih do 45 stopinj. Možna | |
| |je kombinacija z
ostalimi oblikami streh, pri| |
| |čemer te ne smejo
presegati 40 % površine | |
| |osnovne strehe. Smer
slemena mora biti | |
| |vzporedna z daljšo
stranico objekta. | |
| |– Kritina: drobne
strukture, opečno rdeče, | |
| |temno rjave ali sive
barve. | |
| |– Na območju
centralnih dejavnosti (CU) so | |
| |dovoljene tudi ravne
in enokapne strehe, | |
| |skrite za obodnim
vencem zaključka objekta, | |
| |vendar pod pogojem, da
se najmanj 80 % | |
| |celotnega območja
centralnih dejavnosti ureja| |
| |enotno (v tem primeru
je potrebna izdelava | |
| |OPPN za celovito
ureditev območja). | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|Fasade |– Prevladovati morajo
naravni materiali, kot | |
| |so: omet, les, kamen,
tudi steklo. Možna je | |
| |kombinacija z ostalimi
materiali. | |
| |– Izvedba balkonov je
dovoljena, če gre za | |
| |prevladujoči
arhitekturni element na fasadi | |
| |znotraj posamezne
EUP. | |
| |– Oblikovanje fasad na
osrednjem območju | |
| |centralnih dejavnosti
CU mora biti kvalitetno| |
| |in prilagojeno vstopu
v Občino Kostanjevica | |
| |na Krki. Dopustno je
sodobno oblikovanje | |
|
|fasad. | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|4. POGOJI IN MERILA ZA
PARCELACIJO | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|Velikost |– Za stanovanjske
stavbe največ 1000 m2. | |
|parcele, |– V primeru, da se v
objektu opravlja | |
|namenjene |dejavnost, se velikost
parcele prilagaja | |
|gradnji |glede na potrebe
dejavnosti. | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|5. IZJEME
| |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|Območja |– Na območju drugih
zelenih površin (ZD) ob | |
|namenskih rab |Lačnem potoku se
ohranja obvodna vegetacija. | |
|ZD, VC, PC, K2 |– Območje »površine
cest – PC« se ureja pod | |
| |pogoji, kot so
določeni v izvedbenem delu | |
| |OPN, poglavje
»Podrobnejši prostorski | |
| |izvedbeni pogoji«,
člen »površine cest«. | |
| |– Območje »celinske
vode – VC« se ureja pod | |
| |pogoji, kot so
določeni v izvedbenem delu | |
| |OPN, poglavje
»Podrobnejši prostorski | |
| |izvedbeni pogoji«,
člen »celinske vode«. | |
| | – Območje »druga
kmetijska zemljišča »K2« se| |
| |ureja pod pogoji, kot
so določeni v | |
| |izvedbenem delu OPN,
poglavje »Podrobnejši | |
| |prostorski izvedbeni
pogoji«, člen »najboljša| |
| |in druga kmetijska
zemljišča«. | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|Domačija Dolnja |– Posegi na območju
domačije Dolnja Prekopa | |
|Prekopa 18 |18, ki je varovana kot
profana stavbna | |
| |dediščina, se izvajajo
v skladu s | |
| |kulturnovarstvenimi
pogoji in soglasjem. | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|DB 3/1, DB 3/2, |EUP DB 3, del DP 3/2
in del GP 3 segajo na | |
|del DP 3/2 |območje OKV Gorjanci.
Za oblikovanje in | |
| |velikost objektov
znotraj varstvenega režima | |
| |je, ne glede na zgoraj
navedena določila, | |
| |treba upoštevati, da
imajo stavbe: | |
| |– podolžni tloris brez
izzidkov, | |
| |– etažnost: do K+P+M s
poudarjeno osrednjo | |
| |osjo daljše fasade z
vhodom, višine največ do| |
| |9 m,
| |
| |– simetrično dvokapno
streho z naklonom od | |
| |40–45
stopinj, | |
| |– opečno kritino
(bobrovec, zareznik ali | |
| |betonski zareznik
rdeče barve), | |
| |– okenske in vratne
odprtine pokončne, | |
| |pravokotne in
simetrično razporejene, | |
| |– fasado izvedeno v
zaglajenem ometu svetlih | |
| |pastelnih
barv. | |
| |Možni so leseni ganki,
ki morajo biti | |
| |izvedeni po celotni
dolžini vzdolžne fasade. | |
| |Izvedba balkonov na
čelnih fasadah ni | |
| |dopustna. Gradnja
večkotnih izzidkov, | |
| |stolpičev ... ni
dovoljena. V čim večji možni| |
| |meri se uporabljajo
avtohtoni materiali (les,| |
| |kamen). Gospodarska
poslopja morajo tudi v | |
| |zunanjem izgledu
kazati svojo namembnost | |
| |(fasadna kombinacija
lesa in ometa, | |
| |podaljšani napušči
ipd). | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|GP 3 |– V skrajnem južnem
delu EUP se z deli ne | |
| |posega v gozdni rob in
gozdni habitat robnega| |
| |dela parcelnih mej
zemljišč. | |
| |– Ob Lačnem potoku se
ohranja 5-metrski pas, | |
| |v katerega se ne
posega. | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
3.1.2 Naselja Črneča vas (ČV), Dolšce (DO), Globočice (GL), Orehovec
(OR), Oštrc (OŠ) |
104. člen |
(ČV 4, DO 4, GL 4, OR 4/1, OR 4/2, OŠ 4/1, OŠ 4/2) |
+---------------------------------------------------------------+ |
|1. NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V
PROSTOR | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|Vrste objektov |Na površinah
podeželskega naselja (SK) je | |
| |možno
umeščati: | |
| |– stanovanjske stavbe:
enostanovanjske in | |
| |dvostanovanjske
stavbe, | |
| |– nestanovanjske
stavbe: industrijske stavbe | |
| |in skladišča (samo
delavnice) in druge | |
| |nestanovanjske stavbe
(vse, razen | |
| |pokopaliških stavb in
spremljajočih objektov,| |
| |prevzgojnih domov,
zaporov, vojašnic, stavb | |
| |za nastanitev
policistov, gasilcev), | |
| |– drugi gradbeno
inženirski objekti: samo | |
| |objekti za šport,
rekreacijo in prosti čas. | |
| |Na površinah
podeželskega naselja (SK) – samo| |
| |ob lokalnih cestah
(LC) Grad–Orehovec in | |
| |Kostanjevica–Črneča
vas–Prušnja vas je možno | |
| |umeščati
tudi: | |
| |– nestanovanjske
stavbe: gostinske stavbe | |
| |(samo gostilne,
restavracije in točilnice), | |
| |trgovske in druge
stavbe za storitvene | |
| |dejavnosti (samo
trgovske stavbe in stavbe za| |
| |druge storitvene
dejavnosti), stavbe | |
| |splošnega družbenega
pomena (samo stavbe za | |
| |kulturo in razvedrilo,
športne dvorane – | |
| |stavbe za dvoranske
športe). | |
| |Na površinah cest (PC)
v Globočicah je možno | |
| |urediti le parkirišče
za potrebe | |
| |kostanjeviške
jame. | |
| |Na površinah za oddih,
rekreacijo in šport | |
| |(ZS) ter drugih
urejenih zelenih površinah | |
| |(ZD) gradnja stavb ni
možna. | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|Vrste |Na površinah
podeželskega naselja (SK) in | |
|nezahtevnih in |drugih centralnih
dejavnosti (CD) je možna | |
|enostavnih |umestitev naslednjih
objektov. | |
|objektov |Nezahtevni
objekti: | |
| |– vsi nezahtevni
objekti, razen bazenov in | |
|
|ograj. | |
| |Enostavni
objekti: | |
| |– objekti za lastne
potrebe, | |
| |– pomožni
kmetijsko-gozdarski objekti, | |
| |– začasni
objekti, | |
| |– vadbeni
objekti. | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|Dopustne |Dopustne
dejavnosti: | |
|dejavnosti |– kmetijstvo, lov,
gozdarstvo in ribištvo; | |
| |– predelovalne
dejavnosti (samo proizvodnja | |
| |živil, proizvodnja
pijač, obdelava in | |
| |predelava lesa,
proizvodnja kovin, | |
| |proizvodnja pohištva,
popravila in montaža | |
| |strojev in
naprav); | |
| |– informacijske in
komunikacijske dejavnosti;| |
| |– finančne in
zavarovalniške dejavnosti; | |
| |– poslovanje z
nepremičninami; | |
| |– strokovne,
znanstvene in tehnične | |
|
|dejavnosti; | |
| |– druge raznovrstne
poslovne dejavnosti; | |
| |– kulturne,
razvedrilne in rekreacijske | |
|
|dejavnosti, | |
| |– druge dejavnosti;
| |
| |– dejavnost
gospodinjstev z zaposlenim hišnim| |
| |osebjem: proizvodnja
za lastno rabo. | |
| |Na površinah
podeželskega naselja (SK) je | |
| |opravljanje dejavnosti
možno pod naslednjimi | |
|
|pogoji: | |
| |– dovolj veliko
zemljišče, namenjeno gradnji,| |
| |ki zagotavlja potrebne
površine za normalno | |
| |funkcioniranje
objekta, | |
| |– parkirišča, potrebna
za opravljanje | |
| |dejavnosti, se
zagotavljajo na parceli, | |
| |namenjeni
gradnji; | |
| |– ne presegajo
predpisanih standardov | |
| |kakovosti okolja glede
hrupa, onesnaženja | |
| |zraka, voda,
svetlobnega in drugega | |
|
|onesnaževanja; | |
| |– za njih ni potrebno
izdelati presoje | |
| |vplivov na okolje na
podlagi veljavnega | |
|
|predpisa. | |
| |Na območju drugih
centralnih dejavnosti (CD) | |
| |v Orehovcu in na
površinah podeželskega | |
| |naselja (SK) – samo ob
lokalnih cestah (LC) | |
| |Grad – Orehovec in
Kostanjevica – Č. vas – P.| |
| |vas je možno
opravljati tudi dejavnosti: | |
| |– trgovina,
vzdrževanje in popravilo motornih| |
| |vozil (samo trgovina
na drobno, razen z | |
| |motornimi
vozili); | |
| |–
gostinstvo. | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|2. VELIKOST
OBJEKTOV | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|Faktor |– Na površinah
podeželskega naselja (SK) do | |
|zazidanosti
|0,50. | |
| |– Na območju drugih
centralnih dejavnosti | |
| |(CD) do
0,60. | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|Tlorisni |Tlorisi so podolgovate
in pravokotne oblike z| |
|gabariti |razmerjem med
stranicami 1:1,5 do 1:2. | |
| |Objekti so lahko le
enotnega kubusa, brez | |
| |izzidkov (stolpiči ter
oblike tlorisa L, T, | |
| |ipd. niso dovoljene,
razen v primeru, ko | |
| |lokacija objekta
oziroma pomožnega kubusa ni | |
| |vidno
izpostavljena). | |
| |Horizontalni gabarit
stanovanjskih objektov | |
| |ne sme presegati 250
m2, pri ostalih stavbah | |
| |400
m2. | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|Višinski |Etažnost objektov je
največ K+P+M. Na strmem | |
|gabariti/etažnost|terenu mora biti klet
v celoti ali delno | |
| |vkopana. Višina
kolenčnega zidu je do 80 cm. | |
| |Višina novih stavb je
lahko največ 11 m nad | |
| |najnižjo koto
urejenega terena ob stavbi. | |
| |Stavbe ne smejo
presegati silhuete naselja | |
| |oziroma ne smejo
višinsko izstopati iz podobe| |
|
|naselja. | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|3. OBLIKOVNI
POGOJI | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|Tipologija |Stavbe morajo slediti
obstoječi morfologiji | |
|objektov, |in tipologiji pozidave
– individualni | |
|morfologija |objekti, drobne
strukture. Varuje se | |
|pozidave |prepoznavne dominante
v prostoru (npr. | |
| |stražni stolp iz časa
turških vpadov v Črneči| |
|
|vasi). | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|Strehe in |– Streha: simetrična
dvokapnica z naklonom od| |
|kritina |35–45 stopinj. Smer
slemena mora biti | |
| |vzporedna z daljšo
stranico objekta. | |
| |– Kritina: opečna
(bobrovec, zareznik ali | |
| |betonski zareznik
rdeče barve). | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|Fasade |– Balkoni na čelnih,
ožjih fasadah niso | |
| |dopustni. Možna je
izvedba po celotni dolžini| |
| |vzdolžne fasade v
obliki lesenega ganka. | |
| |– Okenske in vratne
odprtine morajo biti | |
| |pokončne, pravokotne
in simetrično | |
|
|razporejene. | |
| |– Fasada mora biti
izvedena v zaglajenem | |
| |ometu, svetlih
pastelnih barv. | |
| |– V čim večji možni
meri se uporabljajo | |
| |avtohtona gradiva
(les, kamen). | |
| |– Gospodarska poslopja
morajo tudi v zunanjem| |
| |izgledu kazati svojo
namembnost (fasadna | |
| |kombinacija lesa in
ometa, podaljšani napušči| |
|
|ipd). | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|4. POGOJI IN MERILA ZA
PARCELACIJO | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|Velikost |Največja velikost
parcele za gradnjo | |
|parcele, |stanovanjskih stavb je
800,00 m2. | |
|namenjene
| | |
|gradnji
| | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|5.
IZJEME | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|Območja |– Na drugih urejenih
zelenih površinah – ZD v| |
|namenskih rab |Črneči vasi se uredi
zeleni javni prostor | |
|ZD, ZS, PC, K2 |(zasadijo se drevesa,
uredi ribnik, postavijo| |
| |klopi, igrala za
otroke ipd.). Gradnja stavb | |
| |ni dopustna, možna pa
je umestitev drugih | |
| |gradbeno inženirskih
objektov za šport, | |
| |rekreacijo in prosti
čas. | |
| |– Na površinah za
oddih, rekreacijo in šport | |
| |– ZS je možna
umestitev športnih igrišč in | |
| |drugih gradbeno
inženirskih objektov za | |
| |šport, rekreacijo in
prosti čas ter od | |
| |enostavnih objektov:
vadbeni objekti, | |
| |namenjeni športu in
rekreaciji na prostem. | |
| |– Območje namenske
rabe površine cest – PC se| |
| |ureja pod pogoji, kot
so določeni v | |
| |izvedbenem delu OPN,
poglavje »Podrobnejši | |
| |prostorski izvedbeni
pogoji«, člen »površine | |
|
|cest«. | |
| |– Druga kmetijska
zemljišča – K2 se ureja pod| |
| |pogoji, kot so
določeni v izvedbenem delu | |
| |OPN, poglavje
»Podrobnejši prostorski | |
| |izvedbeni pogoji«,
člen »najboljša in druga | |
| |kmetijska
zemljišča«. | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|Profana stavbna |– Na območju hiš
oziroma domačij: Črneča vas | |
|dediščina |16 in 17, Orehovec 9
in 17 ter Oštrc 5, ki so| |
| |varovani kot profana
stavbna dediščina, se | |
| |posegi izvajajo v
skladu s | |
| |kulturnovarstvenimi
pogoji in soglasjem. | |
| |Enako velja za objekta
stražnega stolpa in | |
| |stare šole v Črneči
vasi. | |
| |– V skladu s
kulturnovarstvenim soglasjem je | |
| |objekt stare šole
možno preurediti v | |
| |večnamenski objekt
oziroma v stavbo splošnega| |
| |družbenega pomena,
stražni stolp pa se lahko | |
| |uporabi kot npr.
razgledna točka ipd. | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|GL 4 |Med javno potjo
Globočice – vodohran ter | |
| |lokalno cesto
Kostanjevica–Črneča vas, kjer | |
| |se uredi parkirišča za
potrebe kostanjeviške | |
| |jame, se brežino na
skrajnem južnem delu | |
| |ozeleni z avtohtonim
rastlinjem. Parkirišče | |
| |se asfaltira s
kontroliranim odvodnjavanjem | |
| |in lovilci olj ter
brez osvetljevanja. Dostop| |
| |do parkirišča se uredi
iz javne poti in ne | |
| |lokalne
ceste. | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|OR 4/2 |Na območju II.
varstvenega pasu vodnega vira | |
| |Orehovec je treba
upoštevati: | |
| |– dozidave,
rekonstrukcije, nadomestne | |
| |gradnje objektov in
gradnje stanovanjskih in | |
| |poslovnih objektov
niso dovoljene, če zanje | |
| |ni zgrajeno javno
kanalizacijsko omrežje, po | |
| |katerem bodo odpadne
vode odtekale v čistilno| |
| |napravo, katera se
locira izven območja 2. | |
| |varstvenega pasu
oziroma za objekte ni | |
| |urejenih zaprtih
nepretočnih greznic. | |
| |Priključitev objekta
na javno kanalizacijsko | |
| |omrežje oziroma
ureditev zaprte nepretočne | |
| |greznice se mora
urediti pred uporabo | |
| |objekta. Hkrati se na
območju ožjega | |
| |varstvenega pasu
organizira odvoz odpadkov, | |
| |pregledajo ter
sanirajo obstoječe greznice in| |
| |gnojne jame ter ostali
viri potencialnega | |
| |onesnaženja
podtalnice; | |
| |– prepovedano je
uporabljati rastlinska | |
| |zaščitna sredstva in
gnojila, ki vsebujejo | |
| |strupene snovi, ki se
v pitni vodi | |
| |približujejo mejni
koncentraciji, opredeljeni| |
| |v predpisih o
higienski neoporečnosti pitne | |
|
|vode; | |
| |– obvezno je graditi
javno in interno | |
| |kanalizacijsko omrežje
ter greznice in gnojne| |
| |jame v vodotesni
izvedbi; | |
| |– kjer za obstoječe
objekte ni javne | |
| |kanalizacije, je
obvezno graditi nepretočne | |
| |greznice, ki se jih
redno prazni v čistilne | |
| |naprave oziroma
vsebino greznice uporabljati | |
| |kot gnojnico in
gnojevko izven tega | |
| |varstvenega
pasu; | |
| |– vsako razlitje
nevarnih snovi je obvezno | |
| |takoj
sanirati. | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
3.1.3 Naselja Črešnjevec (ČR), Dobe (DE), Grič (GR), Kočarija (KO),
Malence (MA), Ržišče (RŽ), Slinovce (SL), Vrbje (VB), Vrtača (VR),
Velike Vodenice (VV) |
105. člen |
(ČR 5, DE 5/1, DE 5/2, GR 5/1, GR 5/2, KO 5/1, KO 5/2, KO 5/3, MA 5/1,
MA 5/2, MA 5/3, RŽ 5/1, RŽ 5/2, SL 5/1, SL 5/2, VB 5, VR 5, VV 5) |
+---------------------------------------------------------------+ |
|1. NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V
PROSTOR | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|Vrste objektov |Vrste
objektov: | |
| |– stanovanjske stavbe:
enostanovanjske | |
| |stavbe,
dvostanovanjske stavbe, | |
| |– nestanovanjske
stavbe: druge nestanovanjske| |
| |stavbe (vse, razen
pokopaliških stavb in | |
| |spremljajočih
objektov, prevzgojnih domov, | |
| |zaporov, vojašnic,
stavb za nastanitev | |
| |policistov,
gasilcev), | |
| |– drugi gradbeno
inženirski objekti: samo | |
| |objekti za šport,
rekreacijo in prosti čas. | |
| |Ob lokalnih cestah
(LC) Kostanjevica–Črneča | |
| |vas–Prušnja vas (EUP
VB 5), Kostanjevica– | |
| |Ivanjše–Velike
Vodenice (EUP VV 5, RŽ 5/2, KO| |
| |5/1, KO 5/2, KO 5/3),
Podbočje –Slinovce– | |
| |Kostanjevica (SL 5/2)
ter ob regionalnih | |
| |cestah v Dobah (DE
5/2) in Malencah (MA 5/1, | |
| |MA 5/2, MA 5/3) je
možna tudi umestitev | |
| |industrijskih stavb in
skladišč (samo | |
| |delavnic, ki so vezane
na kmetijsko | |
| |proizvodnjo, npr. na
predelavo kmetijskih | |
| |pridelkov in lesa,
popravilo kmetijskih | |
| |strojev
ipd.). | |
| |Na drugih urejenih
zelenih površinah (ZD) | |
| |gradnja stavb ni
možna. | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|Vrste |Nezahtevni objekti:
vsi nezahtevni objekti, | |
|nezahtevnih in |razen bazenov in
ograj. | |
|enostavnih |Enostavni
objekti: | |
|objektov |– objekti za lastne
potrebe, | |
| |– pomožni
kmetijsko-gozdarski objekti, | |
| |– začasni
objekti, | |
| |– vadbeni objekti,
namenjeni športu in | |
| |rekreaciji na
prostem. | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|Dopustne |Dopustne
dejavnosti: | |
|dejavnosti |– kmetijstvo, lov,
gozdarstvo in ribištvo, | |
| |– predelovalne
dejavnosti (samo proizvodnja | |
| |živil, proizvodnja
pijač, obdelava in | |
| |predelava
lesa), | |
| |– informacijske in
komunikacijske dejavnosti,| |
| |– finančne in
zavarovalniške dejavnosti, | |
| |– poslovanje z
nepremičninami, | |
| |– strokovne,
znanstvene in tehnične | |
|
|dejavnosti, | |
| |– druge raznovrstne
poslovne dejavnosti, | |
| |– kulturne,
razvedrilne in rekreacijske | |
|
|dejavnosti, | |
| |– druge
dejavnosti; | |
| |– dejavnost
gospodinjstev z zaposlenim hišnim| |
| |osebjem: proizvodnja
za lastno rabo. | |
| |Ob lokalnih (LC) in
regionalnih cestah (RC) | |
| |je pod pogojem, da več
kot 50 % neto tlorisne| |
| |površine objekta
predstavlja bivalni del, | |
| |možno tudi opravljanje
dejavnosti: | |
| |– trgovina,
vzdrževanje in popravilo motornih| |
| |vozil (samo trgovina
na drobno, razen z | |
| |motornimi
vozili); | |
| |–
gostinstvo. | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
| |Opravljanje dejavnosti
je možno pod pogoji: | |
| |– dovolj veliko
zemljišče, namenjeno gradnji,| |
| |ki zagotavlja potrebne
površine za normalno | |
| |funkcioniranje
objekta, | |
| |– parkirišča, potrebna
za opravljanje | |
| |dejavnosti, se
zagotavljajo na parceli, | |
| |namenjeni
gradnji, | |
| |– ne presegajo
predpisanih standardov | |
| |kakovosti okolja glede
hrupa, onesnaženja | |
| |zraka, voda,
svetlobnega in drugega | |
|
|onesnaževanja; | |
| |– za njih ni potrebno
izdelati presoje | |
| |vplivov na okolje na
podlagi veljavnega | |
|
|predpisa. | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|2. VELIKOST
OBJEKTOV | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|Faktor |do
0,4 | |
|zazidanosti
| | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|Tlorisni |Tlorisi so podolgovate
in pravokotne oblike z| |
|gabariti |razmerjem med
stranicami 1:1,5 do 1:2. | |
| |Objekti so lahko le
enotnega kubusa, brez | |
| |izzitkov (stolpiči ter
oblike tlorisa L, T in| |
| |podobno niso
dovoljene, razen v primeru, ko | |
| |lokacija objekta
oziroma pomožnega kubusa ni | |
| |vidno
izpostavljena). | |
| |Maksimalna širina
stanovanjske stavbe je 10 m| |
| |in gospodarskega
poslopja 12 m. Delavnice ne | |
| |smejo presegati
velikosti 300 m2. | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|Višinski |Etažnost objektov je
lahko maksimalno K+P+M. | |
|gabariti/etažnost|Na strmem terenu mora
biti klet v celoti ali | |
| |delno vkopana. Višina
kolenčnega zidu je do | |
| |80 cm. Višina novih
stavb je lahko največ 11 | |
| |m nad koto najnižjega
urejenega terena ob | |
| |stavbi. Stavbe ne
smejo presegati silhuete | |
| |naselja oziroma ne
smejo višinsko izstopati | |
| |iz podobe
naselja. | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|3. OBLIKOVNI
POGOJI | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|Strehe in |– Streha: simetrična
dvokapnica z naklonom od| |
|kritina |40–45 stopinj. Smer
slemena mora biti | |
| |vzporedna z daljšo
stranico objekta. | |
| |– Kritina: opečna
(bobrovec, zareznik ali | |
| |betonski zareznik
rdeče barve). | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|Fasade |– Balkoni na čelnih,
ožjih fasadah niso | |
| |dopustni. Možna je
izvedba po celotni dolžini| |
| |vzdolžne fasade v
obliki lesenega ganka. | |
| |– Okenske in vratne
odprtine morajo biti | |
| |pokončne, pravokotne
in simetrično | |
|
|razporejene. | |
| |– Fasade naj imajo
poudarjeno osrednjo os | |
| |daljše fasade z
vhodom, izvedene morajo biti | |
| |v zaglajenem ometu
svetlih pastelnih barv. | |
| |– V čim večji možni
meri se uporabljajo | |
| |avtohtona gradiva
(les, kamen). | |
| |– Gospodarska poslopja
morajo tudi v zunanjem| |
| |izgledu kazati svojo
namembnost (fasadna | |
| |kombinacija lesa in
ometa, podaljšani napušči| |
| |ipd).
| |
+---------------------------------------------------------------+ |
|4. POGOJI IN MERILA ZA
PARCELACIJO | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|Velikost parcele |– Za stanovanjske
stavbe največ 800 m2. | |
|namenjene |– Za dejavnosti se
velikost parcele določi | |
|gradnji |glede na
program. | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|6. IZJEME
| |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|Območja |– Površina parka – ZP«
v Ržišču (RŽ 5/2) se | |
|namenskih rab |uredi kot odprti javni
zeleni prostor naselja| |
|ZD, ZP, CD in PC |oziroma počivališče za
kolesarje in pohodnike| |
| |(zasadijo se drevesa,
postavijo klopi, | |
| |vodnjak ipd.). Na
območju EUP RŽ 5/1 se ob | |
| |cerkvi Marije
Magdalene, na drugih urejenih | |
| |zelenih površinah (ZD)
ob reliefnem robu, | |
| |uredi razgledna točka
(lesena razgledna | |
| |ploščad in peščena
pot). | |
| |– V Velikih Vodenicah
(VV 5) se na drugih | |
| |urejenih zelenih
površinah (ZD) ohranjata | |
| |ozka pasova zelenega
pasu. | |
| |– Posegi na drugem
območju centralnih | |
| |dejavnosti (CD –
cerkev Marije Magdalene) se | |
| |izvajajo na podlagi
kulturnovarstvenih | |
| |pogojev in
soglasja. | |
| |– Površine cest (PC)
se ureja pod pogoji, kot| |
| |so določeni v
izvedbenem delu OPN, poglavje | |
| |»Podrobnejši
prostorski izvedbeni pogoji«, | |
| |člen »površine
cest«. | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|MA 5/1, MA 5/2, |Za naselje Malence, ki
se nahaja izven OKV | |
|MA 5/3 |Gorjanci, se glede
velikosti in oblikovanja | |
| |objektov smiselno
upoštevajo prostorski | |
| |izvedbeni pogoji, kot
so določeni v EUP za | |
| |naselja Dobrava (DB),
Dolnja Prekopa (DP) in | |
| |Gornja Prekopa
(GP). | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|MA 5/3 |Pri gradnji objektov
je treba upoštevati | |
| |izjemne krajinske
podobe z obstoječo | |
| |strukturo naravnih in
kulturnih prostorskih | |
|
|sestavin. | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|Profana stavbna |Na območju domačije
Velike Vodenice 6 in | |
|dediščina na |gospodarskega poslopja
v južnem delu vasi | |
|območju EUP VV 5 |(nasproti hiše s hišno
št. 9) se posegi | |
| |izvajajo v skladu s
kulturnovarstvenimi | |
| |pogoji in
soglasjem. | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|VB 5, VR 5 |Na območju III.
varstvenega pasu vodnega vira| |
| |Podbočje je treba
upoštevati: | |
| |– obvezno je graditi
javno in interno | |
| |kanalizacijsko omrežje
ter greznice in gnojne| |
| |jame v vodotesni
izvedbi; | |
| |– kjer ni javne
kanalizacije, je izjemoma | |
| |dovoljena gradnja
nepretočnih greznic, ki se | |
| |redno praznijo v
čistilne naprave; | |
| |– vsako razlitje
nevarnih snovi je treba | |
| |obvezno sanirati.
| |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
3.1.4 Površine za oddih, rekreacijo in šport |
106. člen |
(DP 6, GP 6, SL 6, OR 6, VV 6) |
+---------------------------------------------------------------+ |
|1. NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V
PROSTOR | |
+----------------+----------------------------------------------+ |
|Vrste objektov |Dopustna je
umestitev: | |
| |– drugi gradbeni
inženirski objekti: objekti | |
| |za šport, rekreacijo in
drugi objekti za | |
| |prosti čas (samo
športna igrišča, drugi | |
| |gradbeni inženirski
objekti za šport, | |
| |rekreacijo in prosti
čas), | |
| |– ute oziroma
senčnice, | |
| |– enoetažne pritlične
lope, | |
| |–
nadstreški. | |
+----------------+----------------------------------------------+ |
|Vrste |Nezahtevni
objekti: | |
|nezahtevnih in |–
uta, | |
|enostavnih |– enoetažna pritlična
lopa. | |
|objektov |Enostavni
objekti: | |
| |–
nadstrešek, | |
| |– začasni objekti,
vadbeni objekti, namenjeni | |
| |športu in rekreaciji na
prostem. | |
+----------------+----------------------------------------------+ |
|Dopustne |Dovoljene
so: | |
|dejavnosti |– kulturne, razvedrilne
in rekreacijske | |
| |dejavnosti (samo
športne in druge dejavnosti | |
| |za prosti
čas). | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|2. VELIKOST
OBJEKTOV | |
+----------------+----------------------------------------------+ |
|Tlorisni |Velikost gradbeno
inženirskih objektov za | |
|gabariti, |šport, rekreacijo in
prosti čas se določi v | |
|višinski |skladu z normativi in
prostorskimi možnostmi. | |
|gabariti |– Uta oziroma senčnica:
enoetažna, pritlična, | |
| |lesena, delno odprta
stavba, katere streha je | |
| |hkrati strop nad
prostorom, z bruto površino | |
| |največ 15 m2 in višino
najvišje točke največ 3| |
| |m, merjeno od najnižje
točke objekta. | |
| |– Enoetažna pritlična
lopa, namenjena | |
| |shranjevanju športne
opreme, orodja in | |
| |podobno, z bruto
površino največ 15 m2 in | |
| |višino najvišje točke
največ 4 m, merjeno od | |
| |najnižje točke objekta,
katerega streha je | |
| |hkrati strop nad
prostorom. | |
| |– Nadstrešek: površina
največ 30 m2 in višina | |
| |najvišje točke največ
3,5 m, merjeno od | |
| |najnižje točke
objekta. | |
| |Velikost nezahtevnih in
enostavnih objektov v | |
| |skladu s predpisom o
vrstah objektov glede na | |
|
|zahtevnost. | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|3.
IZJEME | |
+----------------+----------------------------------------------+ |
|DP 6 |Dopustna je ureditev
površin za športni | |
| |ribolov, piknik
prostorov, postavitev klopi, | |
| |pergol, brvi, obore za
divjad in ostalih | |
| |podobnih
ureditev. | |
| |Na območju naravne
vrednote Lačni potok se: | |
| |– v celoti ohranja
obstoječa obrežna drevesna | |
| |in grmovna
vegetacija, | |
| |– območja se ne
nasipava in ne utrjuje z | |
|
|materialom, | |
| |– ohranja se vegetacija
podrasti, | |
| |– območja, ki so
namenjena pašništvu, se | |
| |povrne v prvotno stanje
(renaturacija obrežja,| |
| |zasaditev z avtohtono
vegetacijo obrežja, | |
| |odvoz odpadnega
materiala s točkovnih | |
|
|odlagališč). | |
+----------------+----------------------------------------------+ |
|GP 6 |– Možna je ureditev
travnatega igrišča, ki naj| |
| |bo locirano v
jugovzhodni polovici območja, na| |
| |preostalem delu naj se
v največji možni meri | |
| |ohranja
gozd. | |
| |– Pod koridorjem
daljnovoda je treba | |
| |upoštevati pogoje in
omejitve gradenj, uporabe| |
| |objektov ter
opravljanja dejavnosti v območju | |
| |varovalnega pasu
elektroenergetskih omrežij | |
| |oziroma kablirati
daljnovod. | |
+----------------+----------------------------------------------+ |
|OR 6 |Na območju II.
varstvenega pasu vodnega vira | |
| |Orehovec je treba
upoštevati: | |
| |– obvezno je treba
graditi nepretočne | |
| |greznice, ki se jih
redno prazni v čistilne | |
| |naprave oziroma vsebino
greznice uporabljati | |
| |kot gnojnico in
gnojevko izven tega | |
| |varstvenega
pasu; | |
| |– vsako razlitje
nevarnih snovi je obvezno | |
| |takoj
sanirati. | |
| |Znotraj EUP, ki se
nahaja v drugem VVO, je | |
| |dopustna umestitev
objektov v skladu s | |
| |predpisom o zaščiti
vodnega vira. | |
| |V vegetacijo gozdnega
habitata in gozdnega | |
| |roba se z deli ne
posega. | |
| |Koše za odpadke je
treba redno prazniti ter | |
| |odpadke odlagati na
ustrezno urejeno zbirno | |
|
|mesto. | |
+----------------+----------------------------------------------+ |
|SL 6 |– Ob ribniku se izvaja
športni ribolov, | |
| |dopustna je ureditev
piknik prostorov, | |
| |postavitev klopi in
ostalih podobnih ureditev.| |
| |– Dovoljene so
rekonstrukcije in vzdrževanje | |
| |obstoječih, legalno
zgrajenih objektov. V | |
| |obstoječem objektu
ribiške družine je dopustno| |
| |opravljanje gostinske
dejavnosti. | |
+----------------+----------------------------------------------+ |
3.1.5 Zelene površine – pokopališče |
107. člen |
(OŠ 7) |
+---------------------------------------------------------------+ |
|1. NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V
PROSTOR | |
+----------------+----------------------------------------------+ |
|Vrste objektov |Na drugih območjih
centralnih dejavnosti (CD):| |
| |– Nestanovanjske
stavbe: druge nestanovanjske | |
| |stavbe (samo obstoječa
stavba za opravljanje | |
| |verskih obredov in
obstoječa pokopališka | |
|
|stavba). | |
| |Na površini pokopališča
(ZK): | |
| |– Gradbeno inženirski
objekti: drugi gradbeni | |
| |inženirski objekti
(samo pokopališče). | |
| |– Obstoječ objekt v
jugovzhodnem delu | |
|
|pokopališča. | |
+----------------+----------------------------------------------+ |
|Vrste |Nezahtevni objekti:
ograje. | |
|nezahtevnih in |Enostavni objekti:
nadstrešek. | |
|enostavnih |Postavitev je dovoljena
v skladu s soglasjem | |
|objektov |organa s področja
varstva kulturne dediščine. | |
+----------------+----------------------------------------------+ |
|Dopustne |Dopustne
so: | |
|dejavnosti |– verska in pokopališka
dejavnost (dejavnost | |
| |verskih
organizacij). | |
| |Na drugih območjih
centralnih dejavnosti (CD) | |
| |je v okviru obstoječe
pokopališke stavbe | |
| |dovoljeno tudi
opravljanje dejavnosti: | |
| |– trgovina na drobno,
razen z motornimi vozili| |
| |(samo trgovina na
drobno v cvetličarnah). | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|2. VELIKOST
OBJEKTOV | |
+----------------+----------------------------------------------+ |
| |Dopustne so:
rekonstrukcije in vzdrževanje | |
| |obstoječih objektov.
Dozidava, nadzidava | |
| |mrliške vežice je
dopustna v skladu s | |
| |kulturnovarstvenimi
pogoji in soglasjem. | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|3. UREDITVE
OKOLICE | |
+----------------+----------------------------------------------+ |
| |– pešpoti: tlakovane,
peščene. | |
| |– parkirišča: travnate
plošče, asfaltirana, | |
|
|tlakovana. | |
+----------------+----------------------------------------------+ |
3.1.6 Okoljska infrastruktura |
108. člen |
(ČV 8, DP 8, OR 8) |
+---------------------------------------------------------------+ |
|1. NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V
PROSTOR | |
+----------------+----------------------------------------------+ |
|Vrste objektov |Gradbeno inženirski
objekti: čistilne naprave.| |
+----------------+----------------------------------------------+ |
|Vrste |Nezahtevni objekti:
ograje. | |
|nezahtevnih in
| | |
|enostavnih
| | |
|objektov
| | |
+----------------+----------------------------------------------+ |
|Dopustne |Dopustne dejavnosti:
| |
|dejavnosti |– oskrba z vodo,
ravnanje z odplakami in | |
| |odpadki, saniranje
okolja. | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|2. VELIKOST OBJEKTOV
| |
+----------------+----------------------------------------------+ |
| |Na podlagi tehnoloških
zahtev. | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|3. OSTALI POGOJI
| |
+----------------+----------------------------------------------+ |
|DP 8 |– Iztok naj se izvede
sonaravno. | |
| |– Kolikor je potrebno
utrjevanje brežine | |
| |vodotoka za izvedbo
iztoka iz ČN, naj se to | |
| |izvede v minimalnem
obsegu. | |
| |– Pri projektiranju naj
se upošteva vse | |
| |tehnične rešitve, ki
bodo zagotovile izvedbo | |
| |posega na način, da se
v obstoječo travniško | |
| |vegetacijo posega v
najmanjši možni meri. | |
+----------------+----------------------------------------------+ |
|OR 8 |– Obrežno vegetacijo
naj se ohranja v največji| |
| |možni
meri. | |
| |– Iztok naj se izvede
sonaravno, z | |
| |vzpostavitvijo
vegetacije v prvotno stanje. | |
+----------------+----------------------------------------------+ |
3.1.7 Območja mineralnih surovin |
109. člen |
(ČR 9, OR 9) |
(1) Območja mineralnih
surovin – površine nadzemnega pridobivalnega prostora (LN) se v smislu
ustrezne ekološke in funkcionalne skladnosti (pogozditev z ustreznimi
avtohtonimi vrstami, utrjevanje brežin in vkopov) sanira v gozd (brez
izkoriščanja mineralnih surovin). Za sanacijo se izdela projekt sanacije
in rekultivacije, na katerega je treba pridobiti soglasje pristojnega
Zavoda za gozdove. Sanacijski načrt mora upoštevati krajinske in
reliefne značilnosti območja. |
(2) Na območjih
sanacije nelegalnih kopov se izdela geomehansko poročilo (preveritev
stabilnosti območja). |
(3) Na območju EUP OR
9, kjer je II. varstveni pas vodnega vira Orehovec, je prepovedano
izvajati izkope (kamnolomi, peskokopi, glinokopi), goloseke,
izkoriščanje podtalne vode tega vodonosnika, razen za potrebe
vodooskrbnega sistema in sanacije kamnoloma. |
3.1.8 Površine za turizem in podobne dejavnosti na območju razpršene
poselitve |
110. člen |
(ČR 10, DO 10, JA 10/2 – JA 10/5, OR 10, OŠ 10) |
+---------------------------------------------------------------+ |
|1. NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V
PROSTOR | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|Vrste objektov |– Nestanovanjske
stavbe: gostinske stavbe, | |
| |druge nestanovanjske
stavbe (samo kleti, | |
| |vinske kleti – tudi
vinotoči, zidanice in | |
| |podobne stavbe za
spravilo pridelka). | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|Vrste |Nezahtevni
objekti: | |
|nezahtevnih in |– objekti za lastne
potrebe (samo drvarnica, | |
|enostavnih |uta, enoetažna
pritlična lopa, nepretočna | |
|objektov
|greznica), | |
| |– pomožni kmetijsko
gozdarski objekti (samo | |
| |kozolec, kmečka
lopa). | |
| |Enostavni
objekti: | |
| |– objekti za lastne
potrebe, | |
| |– začasni objekti
(samo odprti sezonski | |
| |gostinski
vrt). | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|Dopustne |Dopustne
dejavnosti: | |
|dejavnosti |– kmetijstvo in lov,
gozdarstvo in ribištvo, | |
| |–
gostinstvo. | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|2. VELIKOST
OBJEKTOV | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|Tlorisni |Tlorisi so podolgovate
in pravokotne oblike z| |
|gabariti |razmerjem med
stranicami 1:1,5 do 1:2. | |
| |Objekti so lahko le
enotnega kubusa, brez | |
| |izzitkov (stolpiči ter
oblike tlorisa L, T in| |
| |podobno niso
dovoljene, razen v primeru, ko | |
| |lokacija objekta
oziroma pomožnega kubusa ni | |
| |vidno izpostavljena).
Velikost stavb ne sme | |
| |presegati 100 m2 bruto
tlorisne površine | |
|
|objekta. | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|Višinski |Etažnost objektov je
lahko maksimalno K+P+M. | |
|gabariti/etažnost|Klet je na ravnem
terenu lahko vidna do 0,8 m| |
| |od terena, na
nagnjenem terenu je lahko v | |
| |celoti vidna le ena
kletna fasada. Višina | |
| |kolenčnega zidu do 80
cm. | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|3. OBLIKOVNI
POGOJI | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|Strehe in |– Streha: simetrična
dvokapnica z naklonom od| |
|kritina |40–45 stopinj. Smer
slemena mora biti | |
| |vzporedna z daljšo
stranico objekta. | |
| |– Kritina: opečna
(bobrovec, zareznik ali | |
| |betonski zareznik
rdeče barve). | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|Fasade |– Balkoni na čelnih,
ožjih fasadah niso | |
| |dopustni. Možna je
izvedba po celotni dolžini| |
| |vzdolžne fasade v
obliki lesenega ganka. | |
| |– Okenske in vratne
odprtine morajo biti | |
| |pokončne, pravokotne
in simetrično | |
|
|razporejene. | |
| |– Fasada mora biti
izvedena v zaglajenem | |
| |ometu svetlih
pastelnih barv, možna je | |
| |kombinacija z
lesom. | |
| |– Fasade naj imajo
poudarjeno osrednjo os | |
| |daljše fasade z
vhodom. | |
| |– V čim večji možni
meri se uporabljajo | |
| |avtohtoni materiali
(les, kamen). | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|4.
IZJEME | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|JA 10/2, JA |Gradnja novih stavb je
dopustna ob izpolnitvi| |
|10/3, JA 10/4, |pogoja, da ima lastnik
v lasti in obdelavi | |
|JA 10/5, OŠ 10 |najmanj 15 arov
vinograda in da se v stavbi | |
| |izvaja turistična
dejavnost. | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|DO 10 |– Na območju EUP je
dovoljena le novogradnja | |
| |v smislu odstranitve
obstoječega objekta ter | |
| |postavitev novega
objekta iste namembnosti, v| |
| |istih gabaritih in na
istem mestu. Obstoječi | |
| |objekt se lahko tudi
rekonstruira, vzdržuje | |
| |in odstrani. Ob
obstoječem objektu je | |
| |dovoljena novogradnja
nadstreška velikosti do| |
| |60 m2. Nadstrešek mora
biti lesen, z dvokapno| |
| |streho, oblikovno se
mora prilagajati | |
| |obstoječemu
objektu. | |
| |– Vsa dela naj se
izvedejo izven časovnega | |
| |obdobja reprodukcijske
in prehranjevalne | |
| |aktivnosti netopirjev,
ki traja od 15. aprila| |
| |do 31.
oktobra. | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|JA 10/3 |Na območju Vinskega
hrama Jablance 9 se | |
| |posegi izvajajo v
skladu s | |
| |kulturnovarstvenimi
pogoji in soglasji. | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|ČR 10, OR 10 |– Dovoljena je
rekonstrukcija, odstranitev in| |
| |vzdrževanje obstoječih
objektov. Novogradnje | |
| |so dopustne le v
smislu nadomestitve | |
| |obstoječih
objektov. | |
| |Na območju III.
varstvenega pasu vodnega vira| |
| |je treba
upoštevati: | |
| |– obvezno je graditi
javno in interno | |
| |kanalizacijsko omrežje
ter greznice in gnojne| |
| |jame v vodotesni
izvedbi; | |
| |– kjer ni javne
kanalizacije, je izjemoma | |
| |dovoljena gradnja
nepretočnih greznic, ki se | |
| |redno praznijo v
čistilne naprave; | |
| |– vsako razlitje
nevarnih snovi je treba | |
| |obvezno
sanirati. | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
3.1.9 Površine za bivanje in spremljajoče dejavnosti na območju
razpršene poselitve |
111. člen |
(AV 11/1 – AV 11/7, ČR 11, ČV 11/1 – ČV 11/2, DE 11/1 – DE 11/6, DO 11/1
– DO 11/7, GL 11/1 – GL 11/4, GP 11/1 – GP 11/7, GR 11/1 – GR 11/5, IV
11/1 – IV 11/2, JA 11/1 – JA 11/11, KA 11, KK 11/1 – KK 11/2, KO 11/1 –
KO 11/16, KP 11/1 – KP 11/4, MA 11/1 – MA 11/3, MV 11/1 – MV 11/10, OR
11/1 – OR 11/12, OŠ 11/1 – OŠ 11/5, PO 11/1 – PO 11/2, SA 11/1 – SA
11/6, SL 11/1 – SL 11/10, VR 11/1 – VR 11/2, VV 11/1 – VV 11/5, ZA 11/1
– ZA 11/5) |
+---------------------------------------------------------------+ |
|1. NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V
PROSTOR | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|Vrste objektov |Vrste
objektov: | |
| |– stanovanjske stavbe:
enostanovanjske | |
| |stavbe,
dvostanovanjske samostoječe hiše, | |
| |– nestanovanjske
stavbe: gostinske stavbe | |
| |(samo v povezavi s
turizmom na kmetijah), | |
| |druge nestanovanjske
stavbe (samo | |
| |nestanovanjske
kmetijske stavbe). | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|Vrste |Nezahtevni
objekti: | |
|nezahtevnih in |– vsi nezahtevni
objekti, razen bazenov, | |
|enostavnih |ograj, začasnih
objektov, namenjenih sezonski| |
|objektov |turistični ponudbi in
prijavnic. | |
| |Enostavni
objekti: | |
| |– objekti za lastne
potrebe, | |
| |– pomožni kmetijsko
gozdarski objekti. | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|Dopustne |Dopustne dejavnosti:
| |
|dejavnosti |– kmetijstvo, lov,
gozdarstvo in ribištvo, | |
| |– gostinstvo (samo
turistične kmetije s | |
| |sobami, oddajanje
zasebnih sob gostom, druge | |
| |nastanitve za krajši
čas, začasni gostinski | |
| |obrati, priložnostna
priprava in dostava jedi| |
| |ter druga oskrba z
jedmi, strežba pijač), | |
| |– finančne in
zavarovalniške dejavnosti, | |
| |– poslovanje z
nepremičninami, | |
| |– dejavnost
gospodinjstev z zaposlenim hišnim| |
| |osebjem (samo
raznovrstna proizvodnja | |
| |gospodinjstev za
lastno rabo). | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|2. VELIKOST
OBJEKTOV | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|Faktor |do
0,4 | |
|zazidanosti
| | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|Tlorisni |Tlorisi so podolgovate
in pravokotne oblike z| |
|gabariti |razmerjem med
stranicami 1:1,5 do 1:2. | |
| |Objekti so lahko le
enotnega kubusa, brez | |
| |izzitkov (stolpiči ter
oblike tlorisa L, T in| |
| |podobno niso
dovoljene). | |
| |Največja dovoljena
širina stanovanjske stavbe| |
| |je 10 m,
nestanovanjskih kmetijskih stavb 12 | |
|
|m. | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|Višinski |Etažnost objektov je
lahko maksimalno K+P+M. | |
|gabariti/etažnost|Na strmem terenu mora
biti klet delno ali v | |
| |celoti vkopana. Višina
kolenčnega zidu do 80 | |
| |cm. Višina stavb je
lahko največ 11 m nad | |
| |najnižjo koto terena
ob stavbi. | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|3. OBLIKOVNI
POGOJI | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|Strehe in |– Streha: simetrična
dvokapnica z naklonom od| |
|kritina |40–45 stopinj. Smer
slemena mora biti | |
| |vzporedna z daljšo
stranico objekta. | |
| |– Kritina: opečna
(bobrovec, zareznik ali | |
| |betonski zareznik
rdeče barve). | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|Fasade |– Balkoni na čelnih,
ožjih fasadah niso | |
| |dopustni. Možna je
izvedba po celotni dolžini| |
| |vzdolžne fasade v
obliki lesenega ganka. | |
| |– Okenske in vratne
odprtine morajo biti | |
| |pokončne, pravokotne
in simetrično | |
|
|razporejene. | |
| |– Fasade naj imajo
poudarjeno osrednjo os | |
| |daljše fasade in
morajo biti izvedene v | |
| |zaglajenem ometu
svetlih pastelnih barv. | |
| |– V čim večji možni
meri se uporabljajo | |
| |avtohtoni materiali
(les, kamen). | |
| |– Gospodarska poslopja
morajo tudi v zunanjem| |
| |izgledu kazati svojo
namembnost (fasadna | |
| |kombinacija lesa in
ometa, podaljšani napušči| |
|
|ipd). | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|6.
IZJEME | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|VV 11/5 |– Razmerje med
stranicami pri osnovnem | |
| |tlorisu je dopustno
1:1,2–1:2. Dopustno je | |
| |oblikovati izzidke ob
vedutno neizpostavljeni| |
| |fasadi stavbe
(jugovzhodna fasada) do 40 % | |
| |površine osnovnega
volumna. Garaža ob | |
| |jugozahodni fasadi se
sanira tako, da bo | |
| |skladna z oblikovnimi
pogoji iz točke št. 3. | |
| | – Streha: simetrična
dvokapnica z naklonom | |
| |od 35–45
stopinj. | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|Območja |– Na območjih EUP
izven OKV Gorjanci je lahko| |
|razpršene |razmerje med
stranicami pri osnovnem tlorisu | |
|poselitve izven |1:1,2–1:2. Na osnovni
podolgovati volumen je | |
|OKV Gorjanci (KA |možno
dodajati/odvzemati manjše volumne, do | |
|11, KK 1/1 – KK |največ 40 % površine
osnovnega volumna (L, T | |
|11/2, KP 11/1 – |in druge oblike),
vendar velikost | |
|KP 11/4, MA 11/2 |stanovanjskih objektov
ne sme presegati 200 | |
|– MA 11/3, SA |m2, in gospodarskih
300 m2. | |
|11/1 – SA 11/6) |– Dvokapne strehe so
naklona med 35 in 40 | |
| |stopinj, pri
pritličnih objektih do 45 | |
| |stopinj. Možna je
kombinacija z ostalimi | |
| |oblikami streh, pri
čemer te ne smejo | |
| |presegati 40 % površin
osnovne strehe. | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|Profana stavbna |Na območju vinskega
hrama ob cesti Globočice–| |
|dediščina na |Zavode (EUP JA 11/6),
hiše Jablance 3 (EUP JA| |
|območju JA 11/6, |11/10) in hiše Sajevce
5 (EUP SA 11/3) se | |
|JA 11/10 in SA |posegi izvajajo v
skladu s | |
|11/3 |kulturnovarstvenimi
pogoji in soglasjem. | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|GL 11/2 |Na območju parcelnih
številk 230/10, 230/11, | |
| |230/9 in 194/13, vse
k.o. Kostanjevica na | |
| |Krki, je pri sanaciji
treba upoštevati | |
| |naslednje
kulturnovarstvene pogoje: | |
| |– fasade pritličja
stanovanjskega in | |
| |gospodarskega objekta
je treba prebarvati z | |
| |uporabo nevpadljive
barve (lahko barva | |
| |mansarde
stanovanjskega objekta), | |
| |– betonski podporni
zid je treba v celoti | |
| |zazeleniti ter
odstraniti linijsko zasajene | |
|
|ciprese. | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|GP 11/2 |Dopustna je le
sanacija obstoječih objektov, | |
| |v skladu s
prostorskimi izvedbenimi pogoji, | |
| |ki veljajo za to EUP.
Gradnja, nasipavanje in| |
| |utrjevanje terena ni
dopustno. | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|OR 11/1, OR 11/6 |Na območju II.
varstvenega pasu vodnega vira | |
|in OR 11/2 |Orehovec je treba
upoštevati: | |
| |– dozidave,
rekonstrukcije, nadomestne | |
| |gradnje in gradnje
stanovanjskih in poslovnih| |
| |objektov niso
dovoljene, če zanje ni zgrajeno| |
| |javno kanalizacijsko
omrežje, po katerem bodo| |
| |odpadne vode odtekale
v čistilno napravo, | |
| |katera se locira izven
območja 2. varstvenega| |
| |pasu oziroma za
objekte ni urejenih zaprtih | |
| |nepretočnih greznic.
Priključitev objekta na | |
| |javno kanalizacijsko
omrežje oziroma ureditev| |
| |zaprte nepretočne
greznice se mora urediti | |
| |pred uporabo objekta.
Hkrati se na območju | |
| |ožjega varstvenega
pasu organizira odvoz | |
| |odpadkov, pregledajo
ter sanirajo obstoječe | |
| |greznice in gnojne
jame ter ostali viri | |
| |potencialnega
onesnaženja podtalnice; | |
| |– prepovedano je
uporabljati rastlinska | |
| |zaščitna sredstva in
gnojila, ki vsebujejo | |
| |strupene snovi, ki se
v pitni vodi | |
| |približujejo mejni
koncentraciji, opredeljeni| |
| |v predpisih o
higienski neoporečnosti pitne | |
| |vode;
| |
| |– obvezno je graditi
javno in interno | |
| |kanalizacijsko omrežje
ter greznice in gnojne| |
| |jame v vodotesni
izvedbi; | |
| |– kjer za obstoječe
objekte ni javne | |
| |kanalizacije, je
obvezno graditi nepretočne | |
| |greznice, ki se jih
redno prazni v čistilne | |
| |naprave oziroma
vsebino greznice uporabljati | |
| |kot gnojnico in
gnojevko izven tega | |
| |varstvenega
pasu; | |
| |– vsako razlitje
nevarnih snovi je obvezno | |
| |takoj
sanirati. | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
3.1.10 Stavbna zemljišča za zidanice |
112. člen |
(ČV 12, GL 12, IV 12, JA 12) |
+---------------------------------------------------------------+ |
|1. NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V
PROSTOR | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|Vrste objektov |Nestanovanjske
stavbe: | |
| |– druge nestanovanjske
stavbe (samo stavbe za| |
| |spravilo pridelka –
samo kleti, zidanice, | |
|
|vinotoči). | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|Vrste |Nezahtevni
objekti: | |
|nezahtevnih in |– objekti za lastne
potrebe (samo nepretočne | |
|enostavnih |greznice, utrjene
dovozne poti). | |
|objektov |Enostavni
objekti: | |
| |– objekti za lastne
potrebe (samo mala | |
| |komunalna čistilna
naprava zmogljivosti do 50| |
| |PE, zajetje, vrtina
ali vodnjak za lastno | |
| |oskrbo s pitno vodo,
zbiralnik za kapnico, | |
| |utrjena
dvorišča). | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|Vrste gradenj in |– Novogradnje zidanic
so možne pod pogojem, | |
|pogoji za |da ima investitor v
lasti in obdelavi najmanj| |
|gradnjo |15 arov intenzivnega
vinograda. Za dokazilo o| |
| |velikosti vinograda se
uporablja register | |
| |pridelovalcev grozdja
in vina. | |
| |– Možne so spremembe
namembnosti zidanic v | |
| |turistične namene (za
kratkotrajno | |
|
|nastanitev). | |
| |– Za mnenje glede
intenzivnosti vinograda se | |
| |šteje vpis v ustrezen
register. | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|Dopustne |Dopustne
dejavnosti: | |
|dejavnosti |– kmetijstvo in lov,
gozdarstvo in ribištvo | |
| |(samo vinogradništvo,
gojenje pečkastega in | |
| |koščičastega sadja,
priprava pridelkov, | |
| |dejavnost
vinotočev). | |
| |V sklopu zidanic je
možna tudi gostinska | |
| |nastanitvena dejavnost
(samo oddajanje | |
| |zasebnih sob
gostom). | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|2. VELIKOST
OBJEKTOV | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|Tlorisni |– Tlorisi so
podolgovate in pravokotne oblike| |
|gabariti |z razmerjem med
stranicami 1:1,5 do 1:2. | |
| |Objekti so lahko le
enotnega kubusa, brez | |
| |izzitkov (stolpiči ter
oblike tlorisa L, T in| |
| |podobno niso
dovoljene). | |
| |– Pri vinogradih
velikosti od 15–35 arov je | |
| |tlorisna površina
zidanice na stiku z | |
| |zemljiščem največ 45
m2. Pri vinogradih | |
| |velikosti od 35–50
arov je površina največ 55| |
| |m2, pri vinogradih
velikosti od 50–80 arov pa| |
| |največ 70 m2. Pri
vinogradih nad 80 arov je | |
| |največja velikost
zidanice ali vinotoča 100 | |
| |m2.
| |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|Višinski |– Etažnost objektov je
največ K+P+M, pri | |
|gabariti/etažnost|čemer mora biti klet v
celoti vkopana najmanj| |
| |z ene strani, iz dveh
pa delno. | |
| |– Višina od kote
pritličja do kapi je lahko | |
| |največ 2,6
m. | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|3. OBLIKOVNI
POGOJI | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|Tipologija |Zidanice morajo v
zunanjem izgledu kazati | |
|objektov, |svojo namembnost
(fasadna kombinacija lesa in| |
|morfologija |ometa, podaljšani
napušči ipd.). Pri | |
|pozidave |oblikovanju se
upošteva elemente | |
| |tradicionalne
arhitekture. | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|Strehe in |– Streha: simetrična
dvokapnica z naklonom od| |
|kritina |40–45 stopinj. Smer
slemena mora biti | |
| |vzporedna z daljšo
stranico objekta. Dopustna| |
| |je izvedba napušča
širine do 1,20 m, vzdolž | |
| |daljše stranice
fasade, kjer sta vidna klet | |
| |in
pritličje. | |
| |– Kritina: opečna
(bobrovec, zareznik ali | |
| |betonski zareznik
rdeče barve). | |
| |– Frčade in strešna
okna niso dovoljene. | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|Fasade |– Izvedba balkonov ni
dopustna. Pri etažnosti| |
| |objektov K+P+M je
obvezna izvedba lesenega | |
| |ganka po celotni
dolžini vzdolžne fasade. | |
| |– Okenske in vratne
odprtine morajo biti | |
| |pokončne, pravokotne
in simetrično | |
|
|razporejene. | |
| |– Fasada mora biti
izvedena v zaglajenem | |
| |ometu, svetlih
pastelnih barv. | |
| |– V čim večji možni
meri se uporabljajo | |
| |avtohtoni materiali
(les, kamen). | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
3.1.11 Objekti sakralne stavbne dediščine izven območij naselij |
113. člen |
(ČV13, MV 13) |
(1) Na območju stavb za
opravljanje verskih obredov (cerkve) se opravlja dejavnost verskih
organizacij. |
(2) Z ustrezno sanacijo
se preprečuje propadanje cerkva oziroma v sodelovanju s strokovno službo
zagotovi redno vzdrževanje in obnovo ogroženih delov. |
(3) Ureditve razglednih
točk, pešpoti, postavitev klopi in podobne ureditve so možne na podlagi
soglasja organa, pristojnega za varstvo kulturne dediščine. Razgledišča
in poti se urejajo na način, da bodo čim manj vidna v prostoru. |
3.1.12 Grad Dobrava |
114. člen |
(DB 14) |
(1) Namembnosti površin
v varovanem območju se ne spreminja: obstoječe njive in travniki so
sestavni del slike območja. |
(2) Okoliških travnikov
se ne zasipava. Obstoječa drevesna in grmovna vegetacija se ohranja v
največji možni meri. |
(3) Ob upoštevanju
varstvenih režimov in soglasju pristojnih organov so na območju
kmetijskih in gozdnih zemljišč dovoljeni posegi in ureditve, določeni v
poglavju »Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji«, člen »najboljša in
druga kmetijska zemljišča« ter »gozd«. |
3.1.13 Varovalni gozd |
115. člen |
(VG 15) |
(1) Območje je
namenjeno gozdovom, ki varujejo zemljišča usadov, izpiranja in krušenja
ter gozdovom, ki v hudourniških območjih zadržujejo prenaglo odtekanje
vode in zato varujejo zemljišča pred erozijo in plazovi. |
(2) Na območju
varovalnega gozda je gospodarjenje z gozdom dovoljeno na podlagi
gozdnogospodarskih načrtov. |
(3) Posegi, ki niso
povezani z gospodarjenjem z varovalnimi gozdovi in ne vplivajo negativno
na funkcije gozdov, zaradi katerih je bil gozd razglašen za varovalni
gozd, se lahko izvajajo na podlagi predhodno pridobljenega dovoljenja,
ki ga izda pristojni organ. |
3.1.14 Vinogradniško območje Črneča vas |
116. člen |
(VO 16) |
(1) Območja kmetijskih
zemljišč se ureja pod pogoji, kot so določeni v izvedbenem delu OPN,
poglavje »Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji«, člen »najboljša in
druga kmetijska zemljišča«. |
(2) Ohranja se
slemenska zasnova naselja in tradicionalni arhitekturni tip vinskih
hramov. |
(3) Dopustna je obnova,
arhitekturna sanacija in vzdrževanje obstoječih, legalno zgrajenih
objektov ter novogradnja zidanice na posebej določenem stavbnem
zemljišču (Az). Pogoj za gradnjo zidanice je velikost vinograda najmanj
15 arov. |
(4) Neustrezno
arhitekturno oblikovani objekti se sanirajo s povzemanjem značilnosti
tovrstne arhitekture. Maksimalni gabarit je K+P, s kolenčnim zidom do 60
cm. Pri podkletenih objektih je klet lahko vidna v celoti samo na eni
vzdolžni strani. Tloris je izrazito podolžen, strehe strme, simetrične
dvokapnice z opečno kritino, naklona med 40–45 stopinj. Izvedba frčad in
čopov ni dovoljena. Sleme in daljša stranica objekta sta vedno vzporedna
s plastnicami. Balkoni na ožjih (zatrepnih) fasadah niso dovoljeni,
dovoljena je izvedba ganka po celotni dolžini vzdolžne fasade. Fasade so
svetle in nevpadljivo tonirane ter v zaglajenem zidarskem ometu, možna
je kombinacija z lesom (lesen oboj v horizontalnem rastru). Okenske in
vratne odprtine so pravokotne, pokončne ter simetrično razporejene.
Stavbno pohištvo mora biti leseno v naravnih tonih avtohtonih vrst lesa.
Bela barva in barvne kovine niso dovoljene. |
(5) Za novogradnjo se
poleg usmeritev, navedenih v prejšnjem odstavku tega člena upošteva še:
maksimalni tlorisni gabarit do 45 m2. Razmerje stranic 1:1,5–1:2. Višina
objekta od kote kleti na nevkopani strani do najvišje točke objekta je
največ 9 m. |
(6) Ohranjajo se
prehodi v pobočje z vinogradi. Podporni zidovi so dopustni izključno
zaradi geostatične varnosti objektov (kamniti, beton obložen z naravnim
kamnom, v celoti ozelenjeni). |
3.1.15 Ostali odprti prostor (OP 17/1 – OP 17/2) |
117. člen |
(splošno) |
(1) Ostali odprti
prostor sestavljajo kmetijska in gozdna zemljišča (K1, K2 in G),
vključno z razpršeno gradnjo, celinske vode (VC) in površine cest (PC),
ki se nahajajo izven območij naselij. |
(2) Na območju II.
varstvenega pasu vodnih virov je prepovedano uporabljati rastlinska
zaščitna sredstva in gnojila, ki vsebujejo strupene snovi, ki se v pitni
vodi približujejo mejni koncentraciji, opredeljeni v predpisih o
higienski neoporečnosti pitne vode. Na območju II. in III. varstvenega
pasu vodnih virov je treba vsako razlitje nevarnih snovi obvezno takoj
sanirati. |
118. člen |
(razpršena gradnja) |
(1) Razpršena gradnja
je zemljišče pod stavbo izven območij stavbnih zemljišč. |
(2) Na obstoječih
legalno zgrajenih objektih je dopustna izvedba odstranitve objektov,
vzdrževalnih del, rekonstrukcije. Dozidave (do največ 30 % površine
osnovnega volumna) ali nadzidave (samo zvišanje kolenčnega zidu do 0,80
m) so možne le, kadar gre za izboljšanje bivalnega standarda v
stanovanjskih objektih, ne pa v smislu dodajanja novih stanovanjskih
enot ali prostorov za opravljanje dejavnosti. Spremembe namembnosti niso
dovoljene. Gradnja novega objekta iste namembnosti je dovoljena le na
mestu prej odstranjenega. |
(3) Legalno zgrajenim
objektom, ki bodisi nimajo določene parcele namenjene gradnji
(funkcionalno zemljišče), bodisi ta ni določena v zadostnem obsegu, se
ta smiselno določi pod pogoji, kot so določeni v poglavju »Skupni
prostorski izvedbeni pogoji«, člen »parcelacija«. |
(4) V objektih
razpršene gradnje je dopustno izvajanje naslednjih dejavnosti:
vinogradništvo, gojenje pečkastega in koščičastega sadja, druge
nastanitve za krajši čas, dejavnost vinotoča. |
(5) V območju parcele,
namenjene gradnji (funkcionalno zemljišče) stanovanjskih stavb, je možna
gradnja tistih nezahtevnih in enostavnih objektov, ki jih je dopustno
postavljati na območju razpršene poselitve po tem odloku. |
119. člen |
(najboljša in druga kmetijska zemljišča) |
(1) Kmetijska zemljišča
so namenjena predvsem kmetijski pridelavi. |
(2) Vrste stavb in
gradbeno inženirskih objektov: |
– dopustna je gradnja
stavb za spravilo pridelka, samo če gre za kozolec toplar, velikosti do
180 m2 in višine do 10 m, |
– rekonstrukcija
lokalnih cest in javnih poti, nekategoriziranih cest in gozdnih cest,
|
– gradnja vodnih
zadrževalnikov za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč ter posegi in
začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami, |
– gradnja sistemov za
namakanje in osuševanje, akvadukti, |
– na kmetijskih
zemljiščih je dopustno graditi omrežja naslednje gospodarske javne
infrastrukture: cevovodi za pitno in odpadno vodo s pripadajočimi
objekti, elektroenergetski vodi s pripadajočimi objekti, komunikacijski
vodi, naftovodi, plinovodi, vročevodi in priključki nanje. |
(3) Vrste nezahtevnih
in enostavnih objektov: |
– nezahtevni objekti:
pomožni infrastrukturni objekti: pločnik in kolesarska steza ter
postajališče, dopustno le ob rekonstrukciji lokalne ceste, bazne
postaje, namenjene javnim storitvam, mala komunalna čistilna naprava;
pomožni kmetijsko-gozdarski objekti; začasni objekti, namenjeni sezonski
turistični ponudbi ali prireditvam: objekt za telekomunikacijsko opremo,
|
– enostavni objekti: od
objektov za lastne potrebe le mala komunalna čistilna naprava, zajetje,
vrtina, vodnjak, zbiralnik za kapnico; od pomožnih infrastrukturnih
objektov, pomožni cestni objekti, ki so dopustni ob rekonstrukciji
lokalne ceste, vsi pomožni energetski objekti razen tipskega zabojnika,
telekomunikacijske antene in oddajniki, vrtina ali vodnjak za potrebe
raziskave pod pogojem, da se dela izvajajo izven sezone rasti; pomožni
kmetijsko-gozdarski objekti; od urbane opreme, le čakalnica na
avtobusnem postajališču in javna kolesarnica z nadstreškom, dopustno le
ob rekonstrukciji lokalne ceste. |
(4) Agrarne operacije
in vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč se
izvajajo skladno s predpisi o kmetijskih zemljiščih in ob upoštevanju
usmeritev za ohranjanje narave in kulturne dediščine. |
(5) Pomožni kmetijsko
gozdarski objekti: kozolec, kmečka lopa, skedenj, senik, krmišče,
molzišče in kašča morajo biti lesene izvedbe. |
(6) Rastlinjake se v
največji možni meri postavlja ob obstoječih naseljih, v navezovanju na
obstoječo prometno infrastrukturo. Postavitev je dopustna na
neizpostavljenih prostorih ali prostorih, ki se jih da z ozelenitvijo
ali drugimi ureditvami zakriti. Ohranjati je treba značilne vedute
naselij, prostorske dominante ter upoštevati pogoje varstva kulturne in
naravne dediščine. Volumni rastlinjakov se prilagajajo tipiki in
velikosti naselij. Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti, razen
rastlinjakov, se praviloma locirajo ob dovoznih poteh in parcelnih
mejah. |
(7) Posegi na kmetijska
zemljišča se izvajajo tako, da bistveno ne vplivajo na obdelovanje
kmetijskih zemljišč, poškodbe je treba sproti sanirati. |
(8) Pri umeščanju ali
rekonstrukcijah linijskih objektov se v čim večji meri izkoristijo
obstoječe ceste, poti in struge. Trase infrastrukturnih objektov se
izogibajo posegom v območja sklenjenih kmetijskih površin, predvsem
najkvalitetnejših, njivskih površin. Z novimi posegi naj se ne razdrobi
posestna struktura. |
(9) Na območjih
registrirane kulturne dediščine je treba upoštevati prostorske izvedbene
pogoje, določene v 88. členu tega odloka (celostno ohranjanje kulturne
dediščine). |
(10) Pogoji iz tega
člena se nanašajo tudi na skupne in podrobnejše prostorsko izvedbene
pogoje, na površinah kmetijskih zemljišč. |
120. člen |
(gozd) |
(1) Dovoljena je
gozdarska dejavnost ter gospodarjenje z gozdovi in gozdnim prostorom v
skladu s predpisi s področja gozdov. |
(2) Za vse posege v
gozd je treba pridobiti soglasje pristojnega organa. |
(3) Vrste dopustnih
objektov: |
– gradbeni inženirski
objekti: samo gozdne ceste, če je tako opredeljeno v gozdnogojitvenem
načrtu, gorske kolesarske in jahalne steze, ki se urejajo po obstoječih
gozdnih cestah, dovozi do objektov in zemljišč; prometna signalizacija
in oprema ter cestne inštalacije, mostovi in brvi, pod pogojem, da so iz
naravnih materialov, nasipi in podobni objekti za zaščito pred
poplavami, hudourniške naprave, namakalni kanali, cevovodi od črpališč
ali zajetij do distribucijskega vodovodnega omrežja in vodohranov,
pripadajoča infrastruktura distribucijskega vodovoda, lokalna vodna
zajetja ter vodohrani, kanalski vodi za odvajanje padavinske vode,
kabelski elektroenergetski in telekomunikacijski priključek in drugo v
soglasju z upravljavcem. |
(4) Vrste nezahtevnih
in enostavnih objektov: |
– nezahtevni objekti:
od pomožnih infrastrukturnih objektov le postajališče, bazne postaje,
pomožni objekti za spremljanje stanja okolja, pomožni objekti vodne
infrastrukture; od pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov le gozdna
cesta, grajena gozdna vlaka, obora za rejo divjadi ter spominska
obeležja, |
– enostavni objekti: od
pomožnih infrastrukturnih objektov samo pomožni cestni objekti, pomožni
energetski objekti, pod pogojem, da so kabelske izvedbe in potekajo ob
cestah, poteh ali robu gozda, pomožni komunalni objekti (samo vodovodni
priključek na javno vodovodno omrežje, kanalizacijski priključek, cestni
priključek, vodno zajetje), pomožni objekti za spremljanje stanja
okolja; vrtina ali vodnjak, potrebna za raziskave; pomožni kmetijsko
gozdarski objekti (samo čebelnjak, gozdna učna pot, grajena gozdna
vlaka, ribnik kot vodno zajetje, krmišče, gozdna cesta), vadbeni
objekti: vadbeni objekti namenjeni športu in rekreaciji na prostem (samo
kolesarska steza, planinska pot, sprehajalna pot, športno strelišče,
trimska steza). |
(5) Drugi dopustni
posegi in ureditve: |
– urejanje stojišč,
stalnih naseljenih čebelnjakov in stojišč za začasne dovoze čebel na
pašo. Urejanje je možno na zemljiščih, ki so s pašnim redom določena za
stalne naseljene čebelnjake in stojišča za začasne dovoze čebel na pašo,
v skladu z veljavnim predpisom o katastru čebelje paše. Postavitev
čebelnjakov je možna na podlagi pozitivnega mnenja Čebelarske zveze
Slovenije, |
– vodnogospodarske
ureditve, ki preprečujejo negativno delovanje voda, |
– postavitev merilnih
naprav, |
– na parcelni številki
2697/216, k.o. Orehovec, je dopustna tudi postavitev lesenega bivaka
velikosti do 12 m2, z enokapno ali dvokapno streho, kritina rjave ali
sive barve, višina do kapi največ 2,5 m. |
(6) Na celotnem območju
je treba zagotoviti nemoteno gospodarjenje z gozdom oziroma nemoten
izvlek lesnih sortimentov. Dostope in dovoze do gozda je potrebno
ohraniti oziroma jih v primeru ukinitve nadomestiti z novimi.
|
(7) Gradnja in
vzdrževanje prometnic morata biti v skladu z načeli varovanja narave in
kvalitete prostora, pri določanju trase pa je potrebno upoštevati
ekološke in socialne funkcije gozdov. Pomožni infrastrukturni objekti se
v čim večji možni meri umeščajo ob cestah, poteh ali gozdnem robu.
|
(8) Krčitve gozdov v
kmetijske namene niso dovoljene na območju gozdnih rezervatov in
varovalnega gozda ter na območju gozdov s posebnim namenom. |
(9) Krčitve niso
priporočljive na območju gozdov s 1. stopnjo poudarjenosti ekoloških in
socialnih funkcij, znotraj sklenjenih območjih gozdov ter na območju
gozdov, ki imajo funkcijo koridorske povezave. Prav tako krčitve niso
priporočljive na območju Nature 2000, mestnih in primestnih gozdov ter
na območjih gozdnih otokov v kmetijski krajini, kjer je gozdnatost
majhna. |
(10) Na območjih, kjer
je po namenski rabi gozd, je možna krčitev gozda v kmetijske namene do
0.5 ha, za kar je treba pridobiti dovoljenje pristojnega zavoda za
gozdove. |
(11) Na območju vojnih
grobišč v Krakovskem gozdu, ki sta razvidni iz Prikaza stanja prostora,
je prepovedano spreminjati zunanji videz grobišč, poškodovati grobišča
ali odtujiti njihove sestavne elemente, izvajati vsako drugo dejanje, ki
pomeni krnitev spoštovanja do grobišč ali je v nasprotju s pokopališkim
redom vojnih grobišč. Za vsak poseg v območje vojnega grobišča je treba
pridobiti soglasje pristojnega organa. |
(12) Na območjih
registrirane kulturne dediščine je treba upoštevati prostorske izvedbene
pogoje, določene v 88. členu tega odloka (celostno ohranjanje kulturne
dediščine). |
121. člen |
(površine cest) |
(1) Površine cest so
namenjene cestnemu prometu ter ostalim prometnim površinam. |
(2) Vrste objektov:
|
– nestanovanjske
stavbe: bencinski servisi, stavbe za promet in stavbe za izvajanje
elektronskih komunikacij (le cestno vzdrževalne stavbe), |
– gradbeni inženirski
objekti: ceste; mostovi, viadukti, predori in podhodi; cevovodi,
komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi. |
(3) Vrste nezahtevnih
in enostavnih objektov: |
– nezahtevni objekti:
ograje, pomožni infrastrukturni objekti (le pločnik in kolesarska steza
in postajališče), |
– enostavni objekti:
pomožni infrastrukturni objekti (pomožni cestni, pomožni energetski,
pomožni komunalni objekti). |
(4) Prometna in druga
infrastruktura se izvaja v skladu z veljavnimi predpisi. |
(5) Določila tega člena
se smiselno uporabljajo tudi za prometno infrastrukturo, ki bodisi nima
ustrezno opredeljene namenske rabe prostora, bodisi se nahaja znotraj
območij naselij ali drugih EUP, kjer prostorski izvedbeni pogoji za
prometno infrastrukturo niso posebej določeni. |
(6) Na območju III.
varstvenega pasu vodnega vira je treba izvajati transport nevarnih in
škodljivih snovi, razen kurilnega olja in plina za gospodinjstva. |
122. člen |
(celinske vode) |
(1) Območja celinskih
voda so namenjena za izvajanje dejavnosti s področja rabe voda.
|
(2) Vrste dopustnih
objektov: |
– gradbeno-inženirski
objekti: mostovi in brvi, pregrade in jezovi, stabilizacijski objekti za
zadrževanje plazov, kot so podporni zidovi, pregrade, usmerjevalni
objekti in podobno; pomoli, čolnarne, privezi, ter gradnja objektov
javne infrastrukture, zadrževalniki plavin. |
(3) Vrste nezahtevnih
objektov: |
– pomožni
infrastrukturni objekti (samo pomožni objekti za spremljanje stanja
okolja ter pomožni objekti vodne infrastrukture), začasni objekti (samo
pomol). |
(4) Za vse posege na
območja celinskih voda je treba pridobiti soglasje pristojnih organov.
|
(5) Določila tega člena
se smiselno uporabljajo tudi za celinske vode, ki bodisi nimajo ustrezno
opredeljene namenske rabe prostora, bodisi se nahajajo znotraj območij
naselij ali drugih EUP, kjer prostorski izvedbeni pogoji za celinske
vode niso posebej določeni. |
3.1.16 Usmeritve za izdelavo OPPN |
123. člen |
(usmeritve za izdelavo OPPN) |
(1) Na območju
predvidenih OPPN je treba upoštevati skupne pogoje za območja, za katera
se pripravi OPPN (člen »območja predvidenih OPPN«) ter spodaj navedene
usmeritve. |
(2) Usmeritve za
izdelavo predvidenih OPPN: |
+-----------+--------------+------------------------------------+ |
| OZNAKA EUP| IME EUP |
USMERITVE ZA IZDELAVO OPPN | |
+-----------+--------------+------------------------------------+ |
| DE 2 | Konjeniški |Območje se
nameni za razvoj | |
| | turizem Dobe |turistične
dejavnosti (konjeništvo, | |
| | |apartmajsko
naselje). Možna je | |
| | |gradnja
gostinskega objekta s | |
| | |prenočišči,
gradnja manjših | |
| | |apartmajev,
gradnja pokrite maneže | |
| | |ter ureditev
avtokampa. | |
+-----------+--------------+------------------------------------+ |
| DB 2 | Ožje območje |– Glede na
predpisan pravni režim | |
| | gradu Dobrava|varstva z
vidika kulturne dediščine | |
| | |se ohranjajo
vse naravne prvine, | |
| | |kar pomeni
tudi vso vegetacijo pred | |
| | |vhodom v
objekt in na njegovem | |
| | |vzhodnem
delu! Drevesa je potrebno | |
| | |negovati po
metodah sodobne | |
| |
|arboristike. | |
| | |– Na območju
drugih urejenih | |
| | |zelenih
površin (ZD) in kmetijskih | |
| | |zemljišč
gradnja stavb ni dopustna. | |
| | |– Dostopna
cesta do gradu se | |
| | |ohranja in
vzdržuje v obstoječi | |
| | |širini in
peščeni izvedbi. | |
| | |– V obstoječo
avtohtono drevesno in | |
| | |grmovno
vegetacijo gozdnega otoka | |
| | |na vzhodu EUP
se posega v najmanjši | |
| | |možni
meri. | |
+-----------+--------------+------------------------------------+ |
| GL 2 | Turistično |– Na območju
površin za turizem | |
| | območje |(BT) se
izvede oblikovna sanacija | |
| | Globočice |obstoječih
objektov ter | |
| | |funkcionalno
in morfološko | |
| | |zgoščevanje.
Predvideni manjši | |
| | |objekti se
zgradijo čim bližje | |
| | |cesti, tako
da se ohrani čim več | |
| | |obstoječega
drevja. Severozahodni | |
| | |rob območja
se zasadi z dodatnim | |
| | |sadnim
drevjem. | |
| | |– Na gozdnih
zemljiščih (G) gradnja | |
| | |stavb ni
dopustna. | |
+-----------+--------------+------------------------------------+ |
| JA 2 | Kamnolom |– Območja
mineralnih surovin – | |
| | Ključe |površine
nadzemnega pridobivalnega | |
| | |prostora (LN)
se v smislu ustrezne | |
| | |ekološke in
funkcionalne skladnosti | |
| | |(pogozditev z
ustreznimi | |
| | |avtohtonimi
vrstami, utrjevanje | |
| | |brežin in
vkopov) sanira v gozd. | |
| | |– Za sanacijo
se izdela projekt | |
| | |sanacije in
rekultivacije, na | |
| | |katerega je
treba pridobiti | |
| | |soglasje
pristojnega Zavoda za | |
| | |gozdove.
Sanacijski načrt naj | |
| | |upošteva
krajinske in reliefne | |
| | |značilnosti
območja. Na območjih | |
| | |sanacije
kamnoloma se izdela | |
| | |geomehansko
poročilo (preveritev | |
| | |stabilnosti
območja). | |
| | |– Objekte za
separacijo, | |
| | |skladiščenje,
odlaganje jalovine in | |
| | |druge
objekte, nujne za izvajanje | |
| | |dejavnosti in
pripadajočo | |
| |
|infrastrukturo je treba urejati | |
| | |znotraj
območja OPPN. | |
| | |– Na območju
namenske rabe »območja | |
| | |okoljske
infrastrukture – O« je | |
| | |predvidena
ureditev sortirnega | |
| | |centra za
predelavo in obdelavo | |
| | |gradbenih
odpadkov, pri čemer je | |
| | |treba
zagotoviti ustrezen dostop za | |
| | |tovorna
vozila. | |
+-----------+--------------+------------------------------------+ |
| MV 2 |Športni center|– Območje se
nameni za potrebe | |
| | Polom |izvajanja
turistične dejavnosti | |
| |
|oziroma | |
| | |ureditve
športno-rekreacijskega | |
| | |centra
Polom. | |
| | |– Obstoječo
stavbo (območje | |
| | |namenske rabe
BT) je možno obnoviti | |
| | |v obstoječih
gabaritih z največ 50 | |
| |
|ležišči. | |
| | |– Sankanje in
smučanje je dopustno | |
| | |na kmetijskih
zemljiščih (K2), | |
| | |vendar brez
tehničnih naprav. Druga | |
| | |kmetijska
zemljišča (K2) se sicer | |
| | |urejajo v
skladu s 119. členom tega | |
| | |odloka.
| |
| | |– Območja se
ne osvetljuje. Koše za | |
| | |odpadke je
treba redno prazniti ter | |
| | |odpadke
odlagati na ustrezno | |
| | |urejeno
zbirno mesto. | |
| | |– Pri
umestitvi načrtovanih posegov | |
| | |v prostor se
ohranja gozdni rob. | |
| | |Posegi v
gozdna zemljišča (G) so | |
| | |dopustni v
skladu s 120. členom | |
| | |tega
odloka. | |
+-----------+--------------+------------------------------------+ |
| SA 2 | Zdraviliška |– Območje se
nameni za ureditev | |
| | vas Sajevce |oziroma za
umestitev zdraviliške | |
| | |vasi s
termalnimi bazeni | |
| | |(gostinstvo,
nastanitev, | |
| | |rekreacija,
šport, wellness, savne, | |
| | |bazeni,
masaže). Zasnova območja se | |
| | |prilagodi
naravnim danostim | |
| | |prostora s
čim večjim ohranjanjem | |
| | |narave.
Zaradi specifike območja se | |
| | |predlaga
gradnja le manjših in | |
| | |nižjih
objektov, sonaravno | |
| | |oblikovanih
termalnih plavalnih | |
| | |bazenov s
samočistilno sposobnostjo | |
| | |rastlin in
minimalnimi tlakovanimi | |
| | |površinami.
Arhitekturno naj | |
| | |objekti
sledijo ruralnemu tipu | |
| | |glede
proporcev, dimenzij, višine | |
| | |in drugih
oblikovnih elementov. | |
| | |Večji
gabariti objektov in programi | |
| | |(hoteli,
večji termalni kompleksi) | |
| | |v tem območju
niso sprejemljivi. | |
| | |Predvidene
prenočitvene kapacitete | |
| | |max. 60 sob v
manjših objektih, | |
| | |max. 10 sob v
enem objektu. | |
| | |– Gradbišča
se ne osvetljuje. | |
| | |Gradnja naj
poteka v dnevnem času. | |
| | |V primeru, da
je osvetljevanje | |
| | |gradbišča
nujno potrebno iz | |
| | |varnostnih
razlogov, je izjemoma | |
| | |dovoljena
postavitev posameznega | |
| | |svetila.
Svetilo na gradbišču mora | |
| | |biti
opremljeno s senzorjem oziroma | |
| | |s funkcijo
samodejnega vklopa in | |
| | |izklopa.
Uporabiti je treba | |
| | |popolnoma
zasenčeno svetilo z | |
| | |ravnim
zaščitnim in nepredušnim | |
| | |steklom ter s
čim manjšo emisijo UV | |
| | |svetlobe
(npr. halogensko svetilo). | |
| | |– Za
osvetljevanje območja | |
| | |zdraviliške
vasi (stavb, parkirišč, | |
| | |cestišča) se
prav tako uporabi | |
| | |najmanjše
možno število popolnoma | |
| | |zasenčenih
svetil z ravnim | |
| | |zaščitnim in
nepredušnim steklom | |
| | |ter s čim
manjšo emisijo UV | |
| | |svetlobe.
Kjer je le možno, se | |
| | |namestijo
svetila z vgrajenim | |
| | |sistemom za
samodejni vklop in | |
| |
|izklop. | |
| | |–
Odstranjevanje vegetacije v času | |
| | |gradbenih del
se načrtuje izven | |
| | |vegetacijske
sezone. | |
| | |– Čas
izvajanja gradbenih del se | |
| | |prilagodi
tako, da ne bo motilo | |
| | |ptic pri
gnezdenju. Intenzivna | |
| | |gradbena
dela, ki povzročajo visoko | |
| | |obremenjenost
območja s hrupom, se | |
| | |ne izvajajo
od 30. aprila do 1. | |
| |
|avgusta. | |
| | |– Odpadne
vode iz območja | |
| | |zdraviliške
vasi ni dovoljeno | |
| | |odvajati
neposredno v vodotok, | |
| | |temveč jih je
treba predhodno | |
| | |očistiti v
skladu s predpisano | |
| |
|zakonodajo. | |
+-----------+--------------+------------------------------------+ |
| SL 2 | Turistično |– Območje se
nameni za izvajanje | |
| | naselje |mirne
turistične dejavnosti oziroma | |
| | Slinovce- |za
zdraviliško-sprostitveni | |
| | Karlče |turizem.
Nameni se občasnemu | |
| | |bivanju,
sprostitvi in rekreaciji v | |
| | |naravnem
okolju. Izvajanje hrupnih | |
| | |dejavnosti
(kampiranje, pikniki | |
| | |ipd.) ni
dovoljeno. | |
| | |– Ob
obstoječem lesenem, legalno | |
| | |zgrajenem
objektu je na območju | |
| | |namenske rabe
BT možna postavitev | |
| | |največ
desetih lesenih hiš, | |
| | |velikosti do
50 m2 in z največ 30 | |
| | |ležišči.
Gradnja lesenih hiš naj | |
| | |poteka tako,
da bo ohranjena | |
| | |najmanj
polovica dreves v | |
| | |obstoječem
gozdu. | |
| | |– Pas ob reki
Krki (med reko in | |
| | |obstoječim
objektom – območje | |
| | |namenske rabe
ZS) ostaja v celoti | |
| | |nepozidan.
Prav tako se ne posega v | |
| | |brežino reke
Krke in na njej ne | |
| | |gradi
objektov. Vsa potrebna | |
| | |dodatna
komunalna infrastruktura se | |
| | |izvaja na
način, da se v najmanjši | |
| | |možni meri
posega v koreninski | |
| | |sistem
dreves. | |
| | |– Na
poplavnem območju gradnja | |
| | |novih
objektov ni dopustna. | |
| | |– Skupna
parkirišča se uredijo ob | |
| | |regionalni
cesti. V sklopu | |
| | |parkirišč je
možna ureditev | |
| | |parkiranja za
avtodome, ki bodo | |
| | |gosti tega
območja. Dostop motornih | |
| | |vozil do
obstoječega in predvidenih | |
| | |stavb bo le
interventni in za | |
| | |dostavo, ves
ostali promet naj se | |
| | |ustavlja ob
regionalni cesti. | |
| | |Parkirišče je
treba ustrezno | |
| | |urediti
(utrjene manipulativne | |
| | |površine) in
komunalno opremiti | |
| | |(ločeno
zbiranje padavinskih vod z | |
| | |oljnimi
lovilci). Parkirišča se ne | |
| |
|osvetljuje. | |
| | |– Posegi v
gozdna zemljišča (G) so | |
| | |dopustni v
skladu s 120. členom | |
| | |tega
odloka. | |
+-----------+--------------+------------------------------------+ |
| VR 2 | Turistično |– Območje se
nameni za razvoj | |
| |naselje Vrtača|turistične
dejavnosti (apartmajsko | |
| |
|naselje–bungalovi). | |
| | |Na območju
III. varstvenega pasu | |
| | |vodnega vira
Podbočje je treba | |
| |
|upoštevati: | |
| | |– obvezno je
graditi javno in | |
| | |interno
kanalizacijsko omrežje ter | |
| | |greznice in
gnojne jame v vodotesni | |
| |
|izvedbi; | |
| | |– kjer ni
javne kanalizacije je | |
| | |izjemoma
dovoljena gradnja | |
| | |nepretočnih
greznic, ki se redno | |
| | |praznijo v
čistilne naprave; | |
| | |– vsako
razlitje nevarnih snovi je | |
| | |treba obvezno
sanirati. | |
+-----------+--------------+------------------------------------+ |
| OŠ 2 | Stanovanjska |Predvidi se
gradnja | |
| | gradnja
Oštrc|enostanovanjskih stavb. Za | |
| | |oblikovanje
stavb se upoštevajo | |
| | |pogoji,
določeni za naselje Oštrc. | |
+-----------+--------------+------------------------------------+ |
3.2 Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji za območje urbanističnega
načrta Kostanjevica na Krki |
124. člen |
(splošni pogoji) |
Na območju UN
Kostanjevica na Krki veljajo skupni prostorski izvedbeni pogoji ter
podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji. V primeru neskladja veljajo
podrobnejši pogoji z obveznim upoštevanjem varstvenih režimov (npr.
kulturna dediščina, ohranjanje narave itd.), ki so razvidni iz prikaza
stanja prostora. |
125. člen |
(enote urejanja na območju urbanističnega načrta Kostanjevica na Krki
ter način urejanja prostora) |
+---------------------+--------------------------+--------------+ |
| IDENTIFIKACIJSKA | IME
EUP | OZNAKA EUP | |
|ŠTEVILKA EUP IN
NAČIN| | | |
| UREJANJA
| | | |
+---------------------+--------------------------+--------------+ |
|1 – veljavni PIA |ZN za stanovanjsko
območje| KK 1/1 | |
|
|Globočice | | |
|
+--------------------------+--------------+ |
| |ZN Obrtna cona
v | KK 1/2 | |
| |Kostanjevici na
Krki | | |
|
+--------------------------+--------------+ |
| |LN za obvoznico in
most v | KK 1/3 | |
| |Kostanjevici na
Krki | | |
|
+--------------------------+--------------+ |
| |Ureditveni načrt
mestno | KK 1/4, KK | |
| |jedro
Kostanjevica | 1/5 | |
|
+--------------------------+--------------+ |
| |ZN za športno
rekreacijski| KK 1/6 | |
| |center
Kostanjevica na | | |
|
|Krki | | |
+---------------------+--------------------------+--------------+ |
|2 – predvideni OPPN
|Pokopališče | KK 2/1 | |
|
+--------------------------+--------------+ |
| |Stanovanjsko
območje | KK 2/2 | |
| |Globočice –
jug | | |
|
+--------------------------+--------------+ |
| |Rekreacijsko
območje Grič | KK 2/3 | |
|
+--------------------------+--------------+ |
| |Nova pozidava ob
Grajski | KK 2/4 | |
|
|cesti | | |
+---------------------+--------------------------+--------------+ |
|3 – pip za območja |Stanovanjsko
območje ob | KK 3/1 | |
|stanovanjske gradnje |Grajski in
Ljubljanski | | |
|
|cesti | | |
|
+--------------------------+--------------+ |
| |Stanovanjska
pozidava ob | KK 3/2 | |
| |Vodeniški
cesti | | |
|
+--------------------------+--------------+ |
| |Stanovanjska
pozidava ob | KK 3/3 | |
| |Gorjanski cesti
1 | | |
|
+--------------------------+--------------+ |
| |Stanovanjska
pozidava ob | KK 3/4 | |
| |Gorjanski cesti
2 | | |
|
+--------------------------+--------------+ |
| |Stanovanjska
pozidava ob | KK 3/5 | |
| |Gorjanski cesti
3 | | |
|
+--------------------------+--------------+ |
| |Stanovanjska
pozidava ob | KK 3/6 | |
| |Gorjanski cesti
4 | | |
|
+--------------------------+--------------+ |
| |Stanovanjska
pozidava ob | KK 3/7 | |
| |obvoznici
1 | | |
|
+--------------------------+--------------+ |
| |Stanovanjska
pozidava ob | KK 3/8 | |
| |obvoznici
2 | | |
+---------------------+--------------------------+--------------+ |
|4 – pip za območja |Širše območje
grajskega | KK 4/1 | |
|kulturnih spomenikov
|kompleksa | | |
|
+--------------------------+--------------+ |
| |Območje Slinovške
cerkve | KK 4/2 | |
+---------------------+--------------------------+--------------+ |
|5 – pip za območja |Industrijsko
območje | KK 5 | |
|proizvodnih |
| | |
|dejavnosti
| | | |
+---------------------+--------------------------+--------------+ |
|6 – pip za območja |Vhod na
otok | KK 6/1 | |
|zelenih površin
+--------------------------+--------------+ |
| |Območje zelenih
površin ob| KK 6/2 | |
|
|Krki | | |
|
+--------------------------+--------------+ |
| |Območje za šport
in | KK 6/3 | |
| |rekreacijo
Dobe | | |
+---------------------+--------------------------+--------------+ |
|7 – pip za območja |Območje čistilne
naprave | KK 7/1 | |
|okoljske |Kostanjevica na
Krki | | |
|infrastrukture
+--------------------------+--------------+ |
| |Območje čistilne
naprave | KK 7/2 | |
|
|Dobe | | |
+---------------------+--------------------------+--------------+ |
|8 – pip za kmetijske |Kmetijske površine
vzhodno| KK 8/1 | |
|površine znotraj UN |od
otoka | | |
|
+--------------------------+--------------+ |
| |Kmetijske površine
ob | KK 8/2 | |
| |kmetiji
Škrjanc | | |
|
+--------------------------+--------------+ |
| |Kmetijske
površine | KK 8/3 | |
| |severozahodno od
otoka | | |
|
+--------------------------+--------------+ |
| |Kmetijske površine
med | KK 8/4 | |
| |cesto in
Krko | | |
+---------------------+--------------------------+--------------+ |
| |Kmetijske površine
zahodno| KK 8/5 | |
| |od
mesta | | |
+---------------------+--------------------------+--------------+ |
|9 – pip za novo |Nova pozidava
ob | KK 9 | |
|pozidavo ob |Ljubljanski
cesti | | |
|Ljubljanski cesti
| | | |
+---------------------+--------------------------+--------------+ |
3.2.1 Usmeritve za izdelavo OPPN |
126. člen |
(KK 2/1, KK 2/2, KK 2/3, KK 2/4) |
(1) Na območju
predvidenih OPPN je treba upoštevati skupne pogoje za območja, za katera
se pripravi OPPN (člen »območja predvidenih OPPN«), ter spodaj navedene
usmeritve. |
(2) Usmeritve za
izdelavo predvidenih OPPN: |
+--------------+----------------+-------------------------------+ |
| OZNAKA EUP | IME EUP |
USMERITVE ZA IZDELAVO OPPN | |
+--------------+----------------+-------------------------------+ |
| KK 2/1 | Pokopališče |– Drugo
območje centralnih | |
| |
|dejavnosti (CD) je namenjeno | |
| | |stavbi
mrliške vežice. Znotraj | |
| | |površin
ZK je predvidena | |
| | |širitev
pokopališča. Pred | |
| |
|pokopališčem se uredi park | |
| | |(ZP) z
osnim peš dostopom do | |
| |
|pokopališča. Na severu enote | |
| | |se
razširi obstoječe | |
| |
|parkirišče (PC), novo | |
| |
|parkirišče pa se uredi med | |
| |
|pokopališčem in cesto za | |
| |
|Globočice (PC), pri čemer se | |
| | |ob cesti
pušča zeleni pas, | |
| |
|parkirišče pa se v čim večji | |
| | |meri
zasadi in opremi z urbano | |
| | |opremo.
Na območju zelenega | |
| | |pasu
oziroma drugih urejenih | |
| | |zelenih
površin (ZD) je | |
| | |dopustna
ureditev dovozne | |
| | |ceste do
parkirišča. | |
| |
|Parkirišči služita tudi za | |
| |
|parkiranje obiskovalcev | |
| |
|različnih prireditev v centru | |
| |
|Kostanjevice na Krki. Za | |
| | |ureditev
parkirišča ob Krki ni | |
| |
|dovoljeno nadvišanje terena. | |
| | |Zelene
površine se ohranja v | |
| | |največji
možni meri tako, da | |
| | |se ne
poslabšuje obstoječega | |
| |
|stanja. | |
| | |– Z
gradbenimi deli se ne | |
| | |posega v
območje naravne | |
| |
|vrednote. Območje naravne | |
| | |vrednote
se ne nasipava in ne | |
| | |utrjuje
z gradbenim | |
| |
|materialom. | |
+--------------+----------------+-------------------------------+ |
| KK 2/2 | Globočice jug |– Na
jugovzhodnem delu | |
| |
|Kostanjevice na Krki je na | |
| |
|stanovanjskih površinah (SS), | |
| | |v smeri
Globočic predvidena | |
| | |gradnja
stanovanjskih stavb. | |
| | |–
Potrebna je rekonstrukcija | |
| |
|obstoječega vodovoda in tudi | |
| | |obvezna
priključitev | |
| |
|komunalnih odpadnih voda na | |
| |
|novozgrajeni kanal do ČN | |
| |
|Kostanjevica. | |
| | |– V fazi
izdelave OPPN se | |
| | |predlaga
izvedba geoloških | |
| | |raziskav
glede stabilnosti | |
| |
|terena. | |
| | |– Druga
kmetijska zemljišča | |
| | |(K2) se
urejajo v skladu s | |
| | |119.
členom tega odloka. | |
+--------------+----------------+-------------------------------+ |
| KK 2/3 | Rekreacijsko |– Na
vstopu v območje je na | |
| | območje Grič
|površinah za turizem (BT), ob | |
| | |cesti
dopustna gradnja | |
| | |manjšega
objekta (P+M) s | |
| |
|pripadajočo zunanjo ureditvijo | |
| | |in
parkirišči. Pri oblikovanju | |
| | |objekta
je treba varovati | |
| | |vedute
na samostansko celoto | |
| | |ter
ohraniti poglede iz | |
| |
|samostana in galerije na | |
| | |širšo,
nepozidano okolico. | |
| | |– Na
območju najboljših | |
| |
|kmetijskih zemljišč (K1) je | |
| | |dopustna
začasna uporaba | |
| | |površin
za piknike in | |
| |
|taborjenje. | |
| | |– V
območje naravne vrednote | |
| | |se z
gradbenimi deli ne | |
| | |posega,
hkrati pa se v njenem | |
| | |območju
ohranja obstoječa | |
| | |drevesna
in grmovna | |
| |
|vegetacija. | |
| | |–
Celinske vode (VC) se ureja | |
| | |v skladu
s 122. členom tega | |
| |
|odloka. | |
| | |–
Najboljša kmetijska | |
| |
|zemljišča (K1) se urejajo v | |
| | |skladu s
119. členom tega | |
| |
|odloka. | |
| | |–
Površine cest (PC) se | |
| | |urejajo
v skladu s 121. členom | |
| | |tega
odloka. | |
+--------------+----------------+-------------------------------+ |
| KK 2/4 |Nova pozidava ob|– Na
območju OPPN je dopustno | |
| | Grajski cesti
|umeščanje trgovskih, oskrbnih, | |
| |
|storitvenih, upravnih, | |
| |
|socialnih, zdravstvenih, | |
| |
|vzgojnih, izobraževalnih, | |
| |
|kulturnih dejavnosti ter | |
| |
|bivanje. | |
| | |– Glede
na to, da se območje | |
| | |OPPN
nahaja med območjema | |
| |
|kulturnih spomenikov | |
| |
|Kostanjevica na Krki – mestno | |
| | |jedro in
Kostanjevica na Krki | |
| | |–
območje gradu Kostanjevica, | |
| | |je pri
zasnovi območja treba | |
| |
|upoštevati kulturnovarstvene | |
| |
|usmeritve. | |
| | |–
Najboljša kmetijska | |
| |
|zemljišča (K1) se urejajo v | |
| | |skladu s
119. členom tega | |
| |
|odloka. | |
+--------------+----------------+-------------------------------+ |
3.2.2 Stanovanjska gradnja |
127. člen |
(KK 3/1, KK 3/2, KK 3/3, KK 3/4, KK 3/5, KK3/6, KK3/7, KK3/8) |
+---------------------------------------------------------------+ |
|1. NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V
PROSTOR | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|Vrste objektov |Na stanovanjskih
površinah (SS) je možna | |
|
|gradnja: | |
| |– Stanovanjske stavbe:
enostanovanjske, | |
|
|dvostanovanjske, | |
| |– Gradbeno inženirski
objekti: otroška in | |
| |druga javna
igrišča. | |
| |Na osrednjem območju
centralnih dejavnosti | |
| |(CU) je možna tudi
gradnja nestanovanjskih | |
| |stavb:
| |
| |– Gostinskih
stavb, | |
| |– Stavb splošnega
družbenega pomena, | |
| |– Upravnih in
pisarniških stavb, | |
| |– Trgovskih stavb in
stavb za storitvene | |
|
|dejavnosti. | |
| |Na drugih urejenih
zelenih površinah (ZD) je | |
|
|možna: | |
| |– ureditev javnih
površin (igrišča, trgi, | |
| |sprehajališča,
poti), | |
| |– ureditev zelenih
površin (zelenice, parki, | |
| |drevoredi, brežine) za
potrebe bivanja | |
| |prebivalcev v
naseljih. | |
| |Območja kmetijskih
zemljišč (K1, K2) se ureja| |
| |pod pogoji, kot so
določeni v izvedbenem delu| |
| |OPN, poglavje
»Podrobnejši prostorski | |
| |izvedbeni pogoji«,
člen »najboljša in druga | |
| |kmetijska
zemljišča«. | |
| |Na območju kmetijskih
površin je prepovedano:| |
| |– postavljanje
objektov trajnega ali | |
| |začasnega značaja,
vključno z nadzemno in | |
| |podzemno
infrastrukturo ter nosilci reklam, | |
| |razen v primerih, ki
jih s predhodnim pisnim | |
| |kulturnovarstvenim
soglasjem odobri pristojni| |
|
|zavod. | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|Vrste |Na stanovanjskih
površinah (SS) so dovoljeni:| |
|nezahtevnih in |Nezahtevni objekti:
| |
|enostavnih |– objekti za lastne
potrebe (samo garaže, | |
|objektov |drvarnice, ute, lope
do 10 m2 in utrjene | |
| |dovozne
poti); | |
| |– ograje.
| |
| |Enostavni
objekti: | |
| |– objekti za lastne
potrebe (samo nadstreški,| |
| |zbiralnik za kapnico,
enoetažni pritlični | |
| |objekt in utrjena
dvorišča); | |
| |– začasni objekti
(samo kiosk); | |
| |– vadbeni objekti
(kolesarska steza, | |
| |sprehajalna pot in
igrišče za šport in | |
|
|rekreacijo). | |
| |Na osrednjih območjih
centralnih dejavnosti | |
| |(CU) so poleg tega
dovoljeni še: | |
| |Nezahtevni
objekti: | |
| |– objekti za lastne
potrebe (vsi, razen | |
| |nepretočnih in
pretočnih greznic). | |
| |Enostavni
objekti: | |
| |– pomožni
infrastrukturni objekti (samo | |
| |pomožni cestni,
pomožni energetski, pomožni | |
| |komunalni
objekti); | |
| |– vadbeni objekti
(vse, razen planinske poti,| |
| |smučišča, športnega
strelišča in vzletišča). | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|Dopustne |Opravljanje dejavnosti
je možno pod pogoji: | |
|dejavnosti |– dovolj veliko
zemljišče, namenjeno gradnji,| |
| |ki zagotavlja potrebne
površine za normalno | |
| |funkcioniranje
objekta; | |
| |– parkirišča, potrebna
za opravljanje | |
| |dejavnosti, morajo
biti zagotovljena na | |
| |parceli, namenjeni
gradnji; | |
| |– negativni vplivi na
bivanje in bivalno | |
| |okolje ne smejo biti
povečani (povečana | |
| |stopnja hrupa in
drugih emisij), glede na | |
| |obstoječe
stanje. | |
| |Dopustne dejavnosti
znotraj stanovanjskih | |
| |površin
(SS): | |
| |– Pomožne dejavnosti
za finančne in | |
| |zavarovalniške
storitve; | |
| |– Poslovanje z
nepremičninami; | |
| |– Pravne in
računovodske dejavnosti; | |
| |– Arhitekturno in
tehnično projektiranje; | |
| |tehnično preizkušanje
in analiziranje; | |
| |– Oglaševanje in
raziskovanje trga; | |
| |– Druge strokovne in
tehnične dejavnosti; | |
| |–
Veterinarstvo, | |
| |– Pisarniške in
poslovne storitvene | |
|
|dejavnosti; | |
| |– Popravilo
računalnikov in izdelkov za | |
| |široko
rabo; | |
| |– Druge storitvene
dejavnosti. | |
| |Na osrednjih območjih
centralnih dejavnosti | |
| |(CU) je poleg
navedenih pod (SS) možno | |
| |opravljati še
naslednje dejavnosti: | |
| |– Socialno varstvo
brez nastanitve; | |
| |– Popravila
računalnikov in izdelkov za | |
| |široko
rabo; | |
| |– Računalniško
programiranje, svetovanje in | |
| |druge s tem povezane
dejavnosti; | |
| |– Druge
dejavnosti; | |
| |– Popravila in montaža
strojev in naprav; | |
| |– Dejavnost
gospodinjstev z zaposlenim hišnim| |
|
|osebjem; | |
| |– Tiskarstvo in
razmnoževanje posnetih | |
| |nosilcev
zapisa; | |
| |– Trgovina z motornimi
vozili; | |
| |– Trgovina na drobno,
razen z motornimi | |
|
|vozili; | |
| |– Dejavnost strežbe
jedi in pijač; | |
| |–
Založništvo; | |
| |– Dejavnosti v zvezi s
filmi, video in | |
| |zvočnimi
zapisi; | |
| |– Druge informacijske
dejavnosti; | |
| |– Izobraževanje,
dovoljeno je Predšolska | |
| |vzgoja in Drugo
izobraževanje in | |
|
|izpopolnjevanje; | |
| |– Dejavnost uprav
podjetij, podjetniško in | |
| |poslovno
svetovanje; | |
| |– Dajanje v najem in
zakup (samo dajanje | |
| |športne opreme v najem
in zakup, dajanje | |
| |videokaset in plošč v
najem); | |
| |– Zaposlovalne
dejavnosti; | |
| |– Dejavnost potovalnih
agencij, | |
| |organizatorjev
potovanj in s potovanji | |
| |povezane
dejavnosti; | |
| |– Varovanje in
poizvedovalne dejavnosti; | |
| |– Dejavnost oskrbe
stavb in okolice; | |
| |– Kulturne,
razvedrilne in rekreacijske | |
|
|dejavnosti; | |
| |– Športne in druge
dejavnosti za prosti čas. | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|2. VELIKOST
OBJEKTOV | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|Faktor |Faktor zazidanosti
parcele, namenjene | |
|zazidanosti |stanovanjski gradnji,
je do 0,6, na območju | |
| |centralnih dejavnosti
do 0,80. | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|Tlorisni |Območje stanovanjskih
površinah (SS): | |
|gabariti |– osnovni tloris
pravokoten, do 200 m2 bruto | |
| |tlorisne površine
objekta, | |
| |– na osnovni tloris je
dopustno dodajati | |
| |dodatne volumne do 30
% osnovnega tlorisa. | |
| |Na osrednjem območju
centralnih dejavnosti | |
|
|(CU): | |
| |– pravokotni tloris do
500 m2 bruto tlorisne | |
| |površine. Dopustno je
združevanje tlorisov, | |
| |pod pogojem, da so ti
členjeni. | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|Višinski |– na nagnjenem terenu:
K+P+M, pri čemer mora | |
|gabariti/etažnost|biti klet delno
vkopana, | |
| |– na ravnini: K+P+M,
pri čemer mora biti klet| |
| |v celoti vkopana ali
največ 0,40 m nad | |
| |urejeno koto
najvišjega okoliškega terena, | |
| |– kolenčni zid do 1
m. | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|3. OBLIKOVNI
POGOJI | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|Strehe in |– streha: simetrična
dvokapnica, kritina | |
|kritina |opečno
rdeča, | |
| |– naklon:
40°–45°, | |
| |– dovoljene so:
dvokapne frčade, strešna | |
|
|okna. | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|Fasade |omet, les,
steklo. | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|4. POGOJI IN MERILA ZA
PARCELACIJO | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|Velikost parcele |– Parcele za
stanovanjsko gradnjo velikosti | |
|namenjene |do 1000 m2, dovoljene
so izjeme na zaključkih| |
|gradnji |vrste in zaradi
konfiguracije terena. | |
| |– Pri nestanovanjskih
objektih se velikost | |
| |parcele prilagaja
programu dejavnosti. | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|5. POGOJI GLEDE GOSPODARSKE JAVNE
INFRASTRUKTURE | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|KK 3/1 |– Na severnem delu (ob
Ljubljanski) se | |
| |obstoječ vodovod po
potrebi obnovi, potrebna | |
| |je hidravlična analiza
za povečanje dimenzij;| |
| |– na severnem delu (ob
Ljubljanski) poteka | |
| |obstoječa
kanalizacija, ki se jo loči na | |
| |komunalne in
padavinske vode v ločenem | |
| |sistemu in čiščenju na
ČN Kostanjevica; | |
| |– na južnem delu (ob
Grajski) poteka obstoječ| |
| |vodovod, ki ga je
treba rekonstruirati; | |
| |– na južnem delu (ob
Grajski) je potrebna | |
| |izgradnja kanalizacije
v ločenem sistemu in | |
| |priključitev na sistem
Kostanjevica ter | |
| |čiščenje na ČN
Kostanjevica. | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|KK 3/3 |– Po potrebi se
obstoječ vodovod obnovi, | |
| |– obvezna priključitev
komunalnih vod na | |
| |novozgrajeni kanal in
čiščenje na ČN | |
|
|Kostanjevica. | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|KK 3/7 |– Za potrebe širitve
se obstoječi primarni | |
| |cevovod
Kostanjevica–Dobe obnovi, | |
| |– možnost priključitve
na javno kanalizacijo | |
| |s prečrpavanjem preko
novega mostu na ČN | |
| |Kostanjevica.
| |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|KK 3/4, KK 3/6 |– Potrebna je
rekonstrukcija obstoječega | |
|
|vodovoda, | |
| |– obvezna priključitev
komunalnih vod na | |
| |novozgrajeni kanal in
čiščenje na ČN | |
|
|Kostanjevica. | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|7. IZJEME
| |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|KK 3/1 |– Zeleni pas ob
zahodnem robu pozidave naj | |
| |vsebuje čim več vrst
avtohtonih rastlin. Med | |
| |grajenimi strukturami
naj bo čim več | |
| |ozelenjenega odprtega
prostora. | |
| |– Na območju
stanovanjske gradnje med starim | |
| |zdravstvenim domom in
gradom gradnja novih | |
| |stanovanjskih stavb ni
možna. Zelene površine| |
| |se ohranjajo v
največji možni meri. | |
| |– Na območju gozdnih
površin je dovoljena le | |
| |gozdarska dejavnost,
gospodarjenje z gozdovi | |
| |in gozdnim prostorom v
skladu z gozdno | |
| |gozdnogospodarskim
načrtom. Krčitve so | |
| |dovoljene le na
podlagi soglasja pristojnega | |
|
|zavoda. | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|KK 3/3 |Pri projektiranju in
gradnji stavb je treba | |
| |upoštevati izjemne
krajinske podobe z | |
| |obstoječo strukturo
naravnih in kulturnih | |
| |prostorskih
sestavin. | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|KK 3/1, KK 3/3, |Za obstoječe stavbe na
poplavnih območjih so | |
|KK 3/7, KK3/8 |dovoljene le
rekonstrukcije, odstranitve, | |
| |spremembe namembnosti
in vzdrževanje. | |
| |Novogradnje so
dopustne le v smislu | |
| |»nadomestnih gradenj«
oziroma odstranitve | |
| |obstoječih objektov in
na mestu odstranjenih | |
| |objektov postavitev
novih, ki so po velikosti| |
| |in namembnosti enaki
odstranjenim. | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|KK 3/6 |Zelene površine se
ohranjajo v največji možni| |
| |meri tako, da se ne
poslabšuje obstoječega | |
|
|stanja. | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
3.2.3 Območja kulturnih spomenikov |
128. člen |
(KK 4/1, KK 4/2) |
+---------------------------------------------------------------+ |
|1. NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V
PROSTOR | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|Vrste objektov |Za postavitev objektov
je treba pridobiti | |
| |projektne pogoje in
soglasja pristojnega | |
| |zavoda za varstvo
kulturne dediščine. | |
| |Na območju
stanovanjskih površin (SS) in na | |
| |osrednjih območjih
centralnih dejavnosti (CU)| |
| |je možna
gradnja: | |
| |– stanovanjske stavbe:
enostanovanjske, | |
|
|dvostanovanjske. | |
| |Na drugih območjih
centralnih dejavnosti (CD)| |
| |novogradnja ni
dopustna. | |
| |Območja kmetijskih
zemljišč (K1) se ureja pod| |
| |pogoji, kot so
določeni v izvedbenem delu | |
| |OPN, poglavje
»Podrobnejši prostorski | |
| |izvedbeni pogoji«,
člen »najboljša in druga | |
| |kmetijska
zemljišča«. | |
| |Na območju kmetijskih
površin je prepovedano:| |
| |– postavljanje
objektov trajnega ali | |
| |začasnega značaja,
vključno z nadzemno in | |
| |podzemno
infrastrukturo ter nosilci reklam, | |
| |razen v primerih, ki
jih s predhodnim pisnim | |
| |kulturnovarstvenim
soglasjem odobri pristojni| |
|
|zavod. | |
| |Na površini parka
(ZP): | |
| |– se varujejo
kulturne, arheološke, | |
| |arhitekturne,
krajinske, likovne in | |
| |zgodovinske vrednote v
celoti, v njihovi | |
| |izvirnosti in
neokrnjenosti, | |
| |– je prepovedana
predelava vseh prvin | |
|
|samostana, | |
| |– se ohranja značilni
tloris, razporeditev | |
| |posameznih dreves in
druge opreme parka, | |
| |varovanje vedut na
samostansko celoto in | |
| |ohranitev pogledov iz
samostana in Galerije | |
| |na prostem na širšo,
nepozidano okolico, | |
| |– preprečuje se
propadanje hrastovih kipov, | |
| |– so prepovedani vsi
posegi v vse plasti | |
| |arheološkega
spomenika, razen pooblaščenim | |
| |osebam, s predhodnim
pisnim soglasjem | |
| |pristojnega
zavoda, | |
| |– je prepovedana
vožnja z motornimi vozili | |
| |znotraj zaščitenega
območja, razen za potrebe| |
| |vzdrževanja,
raziskovanja in oskrbe. | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|Vrste |V skladu s predpisom,
ki ureja vrste objektov| |
|nezahtevnih in |glede na zahtevnost,
so dovoljeni: | |
|enostavnih |Nezahtevni
objekti: | |
|objektov |– objekti za lastne
potrebe (samo garaže, | |
| |drvarnice, ute in
utrjene dovozne poti); | |
| |–
ograje. | |
| |Enostavni
objekti: | |
| |– objekti za lastne
potrebe (samo nadstreški,| |
| |zbiralnik za kapnico,
enoetažni pritlični | |
| |objekt in utrjena
dvorišča); | |
| |– vadbeni objekti
(sprehajalna pot). | |
| |Objekte za lastne
potrebe je dovoljeno | |
| |umeščati le na
stanovanjskih površinah (SS). | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|Dopustne |Dopustne dejavnosti
znotraj stanovanjskih | |
|dejavnosti |površin (SS) in na
osrednjih območjih | |
| |centralnih dejavnosti
(CU): | |
| |– Pomožne dejavnosti
za finančne in | |
| |zavarovalniške
storitve; | |
| |– Poslovanje z
nepremičninami; | |
| |– Pravne in
računovodske dejavnosti; | |
| |– Arhitekturno in
tehnično projektiranje; | |
| |tehnično preizkušanje
in analiziranje; | |
| |– Oglaševanje in
raziskovanje trga; | |
| |– Druge strokovne in
tehnične dejavnosti; | |
| |–
Veterinarstvo; | |
| |– Pisarniške in
poslovne storitvene | |
|
|dejavnosti; | |
| |– Popravilo
računalnikov in izdelkov za | |
| |široko
rabo; | |
| |– Druge storitvene
dejavnosti. | |
| |Na osrednjih območjih
centralnih dejavnosti | |
| |(CD) je možno
opravljati: | |
| |– Kulturne,
razvedrilne in rekreacijske | |
|
|dejavnosti. | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|2. VELIKOST
OBJEKTOV | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|Faktor |Faktor zazidanosti
parcele, namenjene | |
|zazidanosti |stanovanjski gradnji,
do največ 0,50. | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|Tlorisni |Za stanovanjske
stavbe: | |
|gabariti |– pravokoten, do
največ 200 m2. | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|Višinski |– K+P+M, pri čemer
mora biti klet v celoti | |
|gabariti/etažnost|vkopana ali največ
0,40 m nad urejeno koto | |
| |najvišjega okoliškega
terena, | |
| |– kolenčni zid do 0,80
m. | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|3. OBLIKOVNI
POGOJI | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|Strehe in |– streha: simetrična
dvokapnica, kritina | |
|kritina |opečno
rdeča, | |
| |– naklon:
40°–45°, | |
| |– dovoljene so:
dvokapne frčade, strešna | |
|
|okna. | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|Fasade |omet, les,
steklo | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|4. POGOJI IN MERILA ZA
PARCELACIJO | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|Velikost parcele |Parcelacija: za
stanovanjske stavbe do 800 | |
|namenjene
|m2. | |
|gradnji
| | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|5. POGOJI GLEDE GOSPODARSKE JAVNE
INFRASTRUKTURE | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|KK 4/1 |Na stanovanjskih
površinah (SS): | |
| |– po potrebi se
obstoječ vodovod na severu | |
| |območja
obnovi, | |
| |– potrebna je
izgradnja male MČN ali | |
| |priključitev na
obstoječo kanalizacijo | |
| |Kostanjevica v ločenem
sistemu. | |
| |Na ostalem območju je
treba obstoječi | |
| |salonitni vodovod
obnoviti in izgraditi | |
| |interno kanalizacijo
ali malo čistilno | |
|
|napravo. | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|7.
IZJEME | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|KK 4/1 |– Poleg naštetih
splošnih zahtev je treba za | |
| |stanovanjske površine
(SS) severno od ceste | |
| |ter na celotnem
območju zelenih površin | |
| |izdelati predhodne
arheološke raziskave, kot | |
| |je razvidno iz Prikaza
stanja prostora – | |
| |arheološko najdišče
grajski kompleks. | |
| |– Na območju drugih
centralnih dejavnosti | |
| |(CD) se dopušča le
odstranitev objekta | |
| |sušilnice in
novogradnjo za potrebe | |
| |turistično
informacijskega centra. Pripraviti| |
| |je treba variantne
rešitve ureditve območja | |
| |za postavitev novega
objekta (pritličen, | |
| |ustrezno
oblikovan). | |
| |– Na območju gozdnih
površin (G) se obstoječi| |
| |gozd
ohranja. | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|KK 4/2 |Na območju Slinovške
cerkve (ZD) je dovoljena| |
| |ureditev zelene
površine za potrebe | |
| |zadrževanja ljudi ob
cerkvi ter postavitev | |
| |začasnih objektov v
času prireditve. Na | |
| |zelenih površinah se
ne umešča dodatnih | |
| |parkovnih
ureditev. | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
3.2.4 Proizvodne dejavnosti – industrijsko območje |
129. člen |
(KK 5) |
+---------------------------------------------------------------+ |
|1. NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V
PROSTOR | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|Vrste objektov |Na površinah za
industrijo (IP) je dovoljeno | |
|
|postavljati: | |
| |– Nestanovanjske
stavbe: industrijske stavbe | |
| |in
skladišča. | |
| |Na drugih območjih
centralnih dejavnosti (CD)| |
| |je dovoljeno
postavljati: | |
| |– Nestanovanjske
stavbe: gostinske stavbe, | |
| |upravne in pisarniške
stavbe, trgovske in | |
| |druge stavbe za
storitvene dejavnosti, stavbe| |
| |splošnega družbenega
pomena. | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|Vrste |V skladu s predpisom,
ki ureja vrste objektov| |
|nezahtevnih in |glede na zahtevnost,
so dovoljeni: | |
|enostavnih |– Nezahtevni objekti:
objekti za lastne | |
|objektov |potrebe (vsi, razen
nepretočnih in pretočnih | |
|
|greznic). | |
| |– Enostavni objekti:
pomožni infrastrukturni | |
| |objekti (samo pomožni
cestni, pomožni | |
| |energetski, pomožni
komunalni objekti | |
| |pločniki in kolesarske
steze, postajališče); | |
| |vadbeni objekti;
objekti za oglaševanje, | |
| |začasni
objekti. | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|Dopustne |– Predelovalne
dejavnosti, | |
|dejavnosti |– Oskrba z električno
energijo, plinom in | |
|
|paro; | |
| |– Oskrba z vodo;
ravnanje z odplakami in | |
| |odpadki, saniranje
okolja; | |
| |– Gradbeništvo;
| |
| |– Trgovina;
vzdrževanje in popravila motornih| |
|
|vozil; | |
| |– Promet in
skladiščenje; | |
| |– Dejavnost strežbe
jedi in pijač; | |
| |– Informacijske in
komunikacijske dejavnosti;| |
| |– Druge raznovrstne
poslovne dejavnosti; | |
| |ter ostale dopolnilne
dejavnosti, ki se | |
| |navezujejo na osnovno
dejavnost in so | |
| |potrebne za
funkcioniranje posameznega | |
|
|kompleksa. | |
| |Na območju centralnih
dejavnosti (CD) se | |
|
|izvajajo: | |
| |– Trgovina;
vzdrževanje in popravila motornih| |
|
|vozil; | |
| |– Promet in
skladiščenje; | |
| |– Dejavnost strežbe
jedi in pijač; | |
| |– Informacijske in
komunikacijske dejavnosti;| |
| |– Druge raznovrstne
poslovne dejavnosti; | |
| |ter ostale dopolnilne
dejavnosti, ki se | |
| |navezujejo na osnovno
dejavnost in so | |
| |potrebne za
funkcioniranje posameznega | |
|
|objekta. | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|2. VELIKOST
OBJEKTOV | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|Faktor |Faktor zazidanosti:
največ 0,8. | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|Tlorisni |Se prilagajajo
potrebam dejavnosti. | |
|gabariti
| | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|Višinski |Ne smejo presegati
višine najvišjega objekta | |
|gabariti/etažnost|v
enoti. | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|3. OBLIKOVNI
POGOJI | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|Strehe in |– streha: prilagaja se
obstoječim streham | |
|kritina |– naklon: prilagaja se
obstoječi obliki | |
|
|strehe. | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|Fasade stavb |Sodobno oblikovane.
Dopustna je kombinacija | |
| |različnih materialov
nevpadljivih barv. | |
| |Fasade ob regionalni
cesti naj bodo še | |
| |posebej kvalitetno
oblikovane. | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|7.
IZJEME | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
| |Znotraj poplavnega
območja, kot je razvidno | |
| |iz prikaza stanja
prostora, se objekte lahko | |
| |le rekonstruira in
vzdržuje brez dodajanja | |
| |volumnov. Novogradnje
so možne ob predhodni | |
| |izvedbi ukrepov za
zagotavljanje poplavne | |
| |varnosti. Kota
pritličja mora biti 50 cm nad | |
| |koto Q(100) =
151,90. | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
3.2.5 Zelene površine |
130. člen |
(KK 6/1, KK 6/2, KK 6/3) |
+---------------------------------------------------------------+ |
|1. NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V
PROSTOR | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|Vrste |Na območju zelenih in
kmetijskih površin ni | |
|objektov/gradenj |dovoljeno graditi
stavb. | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|Dopustne |Dovoljene
so: | |
|ureditve |– ureditev javnih
površin (otroška igrišča, | |
| |sprehajališča,
pešpoti, kolesarske steze, | |
| |hortikulturne parkovne
ureditve); | |
| |– ureditev vodotokov
(brežin, prečkanj, | |
| |regulacija
korita); | |
| |– ureditev zelenih
površin (zelenice, parki, | |
| |drevoredi, brežine) za
potrebe bivanja | |
| |prebivalcev v urbanih
naseljih; | |
| |– postavitve urbane
opreme. | |
| |Ob vodotokih se
uredijo sprehajalne poti in | |
| |kolesarske
steze. | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|Dopustne |športne in druge
dejavnosti za prosti čas | |
|dejavnosti
| | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|2. DRUGA MERILA IN
POGOJI | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
| |Pešpoti in kolesarske
steze so lahko | |
| |tlakovane ali
peščene. | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|3.
IZJEME | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|KK 6/1 |– Na območju se
razvija športne in | |
| |rekreacijske
dejavnosti, ki ne potrebujejo | |
| |dodatne
infrastrukture. Dopustno je občasno | |
| |prirejanje prireditev
(npr. balonski praznik)| |
| |ter strežba hrane in
pijače ob času | |
| |prireditev. Možna je
postavitev lesenega | |
| |brodišča in info točke
(table s tekstom in | |
| |grafičnim prikazom),
začasnih objektov | |
| |(šotori, premične
sanitarije) in ureditev | |
| |lesenih dostopov do
vode. Pri umestitvi | |
| |brodišča se upošteva
izjemne krajinske podobe| |
| |z obstoječo strukturo
naravnih in kulturnih | |
| |prostorskih
sestavin. | |
| |– V obrežno vegetacijo
in reko Krko se posega| |
| |v najmanjši možni
meri. Travniške površine se| |
| |ohranja v obstoječem
stanju – območja se | |
| |dodatno ne utrjuje.
| |
| |– Območja se, razen v
času prireditev, ne | |
| |osvetljuje. Leseno
brodišče je na posameznih | |
| |mestih dopustno
sidrati v breg. V strugo reke| |
| |se ne
posega. | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|KK 6/3 |Kmetijske površine ob
Krki in Topličniku se | |
| |začasno uporablja za
kopališče. Parkirišče za| |
| |potrebe kopališča se
uredi na površini za | |
| |rekreacijo in šport
(ZS). | |
| |Na območju se upošteva
izjemne krajinske | |
| |podobe z obstoječo
strukturo naravnih in | |
| |kulturnih prostorskih
sestavin z naslednjimi | |
|
|usmeritvami: | |
| |– V obrežno vegetacijo
ob reki Krki se ne | |
|
|posega. | |
| |– Oba topla vira je
treba ohraniti v | |
| |obstoječem stanju.
Zagotavlja se obstoječe | |
| |hidrološko stanje
virov (vode se ne | |
|
|izkorišča). | |
| |– Območja se ne
osvetljuje. | |
| |– Območje med
Topličnikom in Krko ter brežine| |
| |reke Krke se ohrani v
sedanjem stanju ter se | |
| |jih utrjuje le z
ekoremediacijo proti | |
| |eroziji, ne nasipa in
ne opremlja s komunalno| |
| |ali kakršnokoli drugo
opremo. | |
| |– Poti od regionalne
ceste do reke Krke se ne| |
|
|utrjuje. | |
| |– Parkirišče in vso
ostalo spremljajočo | |
| |infrastrukturo
(sanitarije, smetnjaki), ki | |
| |mora biti montažna, se
uredi na skrajnem | |
| |južnem delu ob
regionalni cesti. | |
| |Območja kmetijskih
zemljišč (K1) se ureja pod| |
| |pogoji, kot so
določeni v izvedbenem delu | |
| |OPN, poglavje
»Podrobnejši prostorski | |
| |izvedbeni pogoji«,
člen »najboljša in druga | |
| |kmetijska
zemljišča«. | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
3.2.6 Okoljska infrastruktura |
131. člen |
(KK 7/1, KK 7/2) |
+---------------------------------------------------------------+ |
|1. NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V
PROSTOR | |
+----------------+----------------------------------------------+ |
|Vrste objektov |Na območju okoljske
infrastrukture (O) so | |
|
|dovoljeni: | |
| |– gradbeno inženirski
objekti: čistilne | |
|
|naprave, | |
| |– cevovodi za odpadno
vodo, čistilne naprave. | |
+----------------+----------------------------------------------+ |
|Vrste |Nezahtevni
objekti: | |
|nezahtevnih in |–
ograje. | |
|enostavnih
| | |
|objektov
| | |
+----------------+----------------------------------------------+ |
|Dopustne |– Zbiranje,
prečiščevanje in distribucija | |
|dejavnosti
|vode, | |
| |– Ravnanje z
odplakami, | |
| |– Oskrba z električno
energijo, plinom in | |
|
|paro, | |
| |– Oskrba z
vodo, | |
| |– Ravnanje z odplakami
in odpadki, | |
| |– Saniranje
okolja. | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|2. VELIKOST
OBJEKTOV | |
+----------------+----------------------------------------------+ |
|Gabariti |Na podlagi tehnoloških
zahtev. | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|3. UREDITVE
OKOLICE | |
+----------------+----------------------------------------------+ |
| |ograja: živa meja,
betonska, kovinska | |
|
|transparentna. | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|4.
IZJEME | |
+----------------+----------------------------------------------+ |
|KK 7/2 |– Za iztok iz čistilne
naprave se uporabi | |
| |obstoječi jarek na
zahodni strani parcelne | |
| |meje
zemljišča. | |
| |– Pri projektiranju in
gradnji stavbe je treba| |
| |upoštevati izjemne
krajinske podobe z | |
| |obstoječo strukturo
naravnih in kulturnih | |
| |prostorskih sestavin.
Območje se vizualno loči| |
| |od bližnje okolice z
zelenim pasom, ki se | |
| |zasadi z gručami
avtohtonih drevesnih vrst. | |
+----------------+----------------------------------------------+ |
3.2.7 Kmetijske površine znotraj UN |
132. člen |
(KK 8/1, KK 8/2, KK 8/3, KK 8/4, KK 8/5) |
Območja kmetijskih
zemljišč se ureja pod pogoji, kot so določeni v izvedbenem delu OPN,
poglavje »Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji«, člen »najboljša in
druga kmetijska zemljišča«. Območja površin cest se ureja pod pogoji,
kot so določeni v izvedbenem delu OPN, poglavje »Podrobnejši prostorski
izvedbeni pogoji«, člen »površine cest«. Območja celinskih voda se ureja
pod pogoji, kot so določeni v izvedbenem delu OPN, poglavje »Podrobnejši
prostorski izvedbeni pogoji«, člen »celinske vode«. Pri posegih je treba
upoštevati varstvene režimi (kulturna dediščina, poplavna območja itd.),
razvidne iz Prikaza stanja prostora ter pridobiti soglasje pristojnega
organa. |
+---------------------------------------------------------------+ |
|IZJEME | |
+---------------+-----------------------------------------------+ |
|KK 8/1, KK 8/3,|Na ožjem območju
spomenika je prepovedano: | |
|KK 8/4, KK 8/5 |– spreminjati prostorsko
zasnovo območja in | |
|
|nabrežja, | |
| |– historično
parcelacijo, | |
| |– pozidavati,
nadzidavati, prezidavati ali | |
| |rušiti pozidan in
nepozidan prostor. | |
| |Dovoljeni so
le: | |
| |– znanstveni posegi, ki
so namenjeni | |
| |raziskavam in
prezentaciji arheološke | |
|
|dediščine, | |
| |– pred vsakim večjim
posegom v zemeljske | |
| |plasti so potrebne
sistematične arheološke | |
|
|raziskave, | |
| |– manjši posegi v
zemeljske plasti morajo | |
| |potekati pod arheološkim
nadzorom, | |
| |– potapljanje v reko
Krko z namenom odtujevati | |
| |arheološke premete z
njenega dna, | |
| |– lesena mostova sta
nadomestljiva pod | |
| |pogojem, da se ohranijo
dimenzije in zunanji | |
| |zgled.
| |
+---------------+-----------------------------------------------+ |
|KK 8/3 |Na zemljiščih med
regionalno cesto in reko | |
| |Krko se ohranja obstoječ
hidrološki režim | |
| |tako, da se ohranja
obrežni habitat reke Krke | |
| |in obstoječa
konfiguracija tal. | |
+---------------+-----------------------------------------------+ |
3.2.8 Nova pozidava ob ljubljanski cesti |
133. člen |
(KK 9) |
Za EUP KK 9 so podrobni
prostorski izvedbeni pogoji (parcelacija, gradbene meje, gradbene
linije) prikazani v grafični prilogi »Podrobni prostorski izvedbeni
pogoji za EUP KK 9«, ki je sestavni del izvedbenega dela OPN. |
+---------------------------------------------------------------+ |
|1. NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V
PROSTOR | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|Vrste objektov |Na stanovanjskih
površinah (SS) je možna | |
|
|gradnja: | |
| |– Stanovanjske stavbe:
enostanovanjske, | |
|
|dvostanovanjske, | |
| |– Gradbeno inženirski
objekti: otroška in | |
| |druga javna
igrišča. | |
| |Na osrednjem območju
centralnih dejavnosti | |
| |(CU) je možna gradnja
nestanovanjskih stavb: | |
| |– Gostinskih
stavb, | |
| |– Stavb splošnega
družbenega pomena, | |
| |– Upravnih in
pisarniških stavb, | |
| |– Trgovskih stavb in
stavb za storitvene | |
|
|dejavnosti. | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|Vrste |Na stanovanjskih
površinah (SS) so dovoljeni:| |
|nezahtevnih in |Nezahtevni
objekti: | |
|enostavnih |– objekti za lastne
potrebe (samo garaže, | |
|objektov |drvarnice, ute, lope
do 10 m2 in utrjene | |
| |dovozne
poti). | |
| |Enostavni
objekti: | |
| |– objekti za lastne
potrebe (samo nadstreški,| |
| |rezervoar za
utekočinjeni plin, zbiralnik za | |
| |kapnico, enoetažni
pritlični objekt in | |
| |utrjena
dvorišča); | |
| |– začasni objekti
(samo kiosk); | |
| |– vadbeni objekti
(sprehajalna pot in igrišče| |
| |za šport in
rekreacijo). | |
| |Na osrednjih območjih
centralnih dejavnosti | |
| |(CU) je dovoljena le
postavitev nezahtevnih | |
| |in enostavnih
objektov, navedenih v skupnih | |
| |prostorskih izvedbenih
pogojih, člen »vrste | |
| |gradenj, objektov in
drugih posegov v | |
|
|prostor«. | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|Dopustne |Opravljanje dejavnosti
je možno pod pogoji: | |
|dejavnosti |– dovolj veliko
zemljišče, namenjeno gradnji,| |
| |ki zagotavlja potrebne
površine za normalno | |
| |funkcioniranje
objekta; | |
| |– parkirišča, potrebna
za opravljanje | |
| |dejavnosti, morajo
biti zagotovljena na | |
| |parceli, namenjeni
gradnji; | |
| |– negativni vplivi na
bivanje in bivalno | |
| |okolje ne smejo biti
povečani (povečana | |
| |stopnja hrupa in
drugih emisij), glede na | |
| |obstoječe stanje.
| |
| |Dopustne dejavnosti
znotraj stanovanjskih | |
| |površin
(SS): | |
| |– Pomožne dejavnosti
za finančne in | |
| |zavarovalniške
storitve; | |
| |– Poslovanje z
nepremičninami; | |
| |– Pravne in
računovodske dejavnosti; | |
| |– Arhitekturno in
tehnično projektiranje; | |
| |tehnično preizkušanje
in analiziranje; | |
| |– Oglaševanje in
raziskovanje trga; | |
| |– Druge strokovne in
tehnične dejavnosti; | |
| |– Pisarniške in
poslovne storitvene | |
|
|dejavnosti; | |
| |– Popravilo
računalnikov in izdelkov za | |
| |široko
rabo; | |
| |– Druge storitvene
dejavnosti. | |
| |Na osrednjih območjih
centralnih dejavnosti | |
| |(CU) je poleg
navedenih pod (SS) možno | |
| |opravljati še
naslednje dejavnosti: | |
| |– Socialno varstvo
brez nastanitve; | |
| |– Popravila
računalnikov in izdelkov za | |
| |široko
rabo; | |
| |– Računalniško
programiranje, svetovanje in | |
| |druge s tem povezane
dejavnosti; | |
| |– Druge
dejavnosti; | |
| |– Popravila in montaža
strojev in naprav; | |
| |– Dejavnost
gospodinjstev z zaposlenim hišnim| |
|
|osebjem; | |
| |– Tiskarstvo in
razmnoževanje posnetih | |
| |nosilcev
zapisa; | |
| |– Trgovina z motornimi
vozili; | |
| |– Trgovina na drobno,
razen z motornimi | |
|
|vozili; | |
| |– Dejavnost strežbe
jedi in pijač; | |
| |–
Založništvo; | |
| |– Dejavnosti v zvezi s
filmi, video in | |
| |zvočnimi
zapisi; | |
| |– Druge informacijske
dejavnosti; | |
| |– Izobraževanje,
dovoljeno je Predšolska | |
| |vzgoja in Drugo
izobraževanje in | |
|
|izpopolnjevanje; | |
| |– Dejavnost uprav
podjetij, podjetniško in | |
| |poslovno
svetovanje; | |
| |– Dajanje v najem in
zakup (samo dajanje | |
| |športne opreme v najem
in zakup, dajanje | |
| |videokaset in plošč v
najem); | |
| |– Zaposlovalne
dejavnosti; | |
| |– Dejavnost potovalnih
agencij, | |
| |organizatorjev
potovanj in s potovanji | |
| |povezane
dejavnosti; | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
| |– Varovanje in
poizvedovalne dejavnosti; | |
| |– Dejavnost oskrbe
stavb in okolice; | |
| |– Kulturne,
razvedrilne in rekreacijske | |
|
|dejavnosti; | |
| |– Športne in druge
dejavnosti za prosti čas. | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|2. VELIKOST
OBJEKTOV | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|Faktor |Območje stanovanjskih
površin (SS): | |
|zazidanosti |– do
0,5. | |
| |Na osrednjem območju
centralnih dejavnosti | |
| |(CU):
| |
| |– do
0,60. | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|Tlorisni |Območje stanovanjskih
površin (SS): | |
|gabariti |– osnovni tloris
pravokoten, do 14 x 10 m z | |
| |dodatnimi površinami
(razni izzidki) skupne | |
| |površine do 30 %
osnovnega tlorisa objekta v | |
| |sklopu določene
gradbene meje, | |
| |– velikost garaže: do
35 m2 bruto tlorisne | |
|
|površine. | |
| |Na osrednjem območju
centralnih dejavnosti | |
|
|(CU): | |
| |– tlorisni gabarit
znotraj določene gradbene | |
| |meje in v skladu s
pogoji Zavoda za varstvo | |
| |kulturne dediščine
Slovenije. | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|Višinski |Območje stanovanjskih
površin (SS): | |
|gabariti/etažnost|– do P+M; višina
kolenčnega zidu je do 1 m, | |
| |– garaža: P, višina
najvišje točke do 5,70 m,| |
| |merjeno od najnižje
točke objekta. | |
| |Osrednje območje
centralnih dejavnosti (CU): | |
| |– do P+M, brez
kolenčnega zidu, višina do | |
| |največ 10 m in v
skladu s pogoji Zavoda za | |
| |varstvo kulturne
dediščine Slovenije. | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|3. OBLIKOVNI
POGOJI | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|Strehe in |– Streha: osnovna
streha je dvokapna, naklona| |
|kritina |40°–45°, dopustni so
čopi in frčade, enakega | |
| |naklona, kot je
osnovna streha (trapezne in | |
| |enokapne oblike frčad
niso dovoljene) in | |
| |strešna
okna, | |
| |– kritina: toni opečno
rdeče barve, | |
| |– oblikovanje garaž in
objektov za lastne | |
| |potrebe mora biti
skladno z osnovno stavbo. | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|Fasade |– Barva: svetli
pastelni toni, | |
| |– materiali: omet,
dopustna je v kombinacija | |
| |z lesom in
steklom, | |
| |– odprtine:
pravokotne, pokončne, simetrično | |
|
|razporejene. | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|4. LEGA
OBJEKTOV | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|Regulacijski |– Umestitev osnovnih
stavb in garaž, ki niso | |
|elementi |nezahtevni objekti, je
dopustna ob | |
| |upoštevanju določenih
gradbenih mej in | |
| |gradbenih linij,
razvidnih iz grafične | |
|
|priloge, | |
| |– objekte za lastne
potrebe je dopustno | |
| |postavljati tudi izven
gradbene meje, vendar | |
| |ne več kot 1,5 m od
določene parcele | |
| |namenjene gradnji;
postavitev ni dopustna med| |
| |javno cesto in osnovno
stavbo, | |
| |– v primeru gradnje
skupnih garaž in objektov| |
| |za lastne potrebe je
dopustna postavitev na | |
| |parcelno
mejo. | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|5. POGOJI IN MERILA ZA
PARCELACIJO | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|Velikost parcele |Parcelacija se izvede
v skladu z grafično | |
|namenjene |prilogo. Dopustna so
odstopanja v primeru | |
|gradnji |prilagoditve
obstoječim parcelnim mejam in | |
| |pod pogojem, da se ne
spreminja zasnova | |
|
|pozidave. | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|6. POGOJI GLEDE GOSPODARSKE JAVNE
INFRASTRUKTURE | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|Prometna |Vozišča novih
stanovanjskih cest se uredijo | |
|infrastruktura |širine najmanj 5 m za
dvosmerni promet. Ob | |
| |vozišču ceste je
dopustno urediti pločnik. | |
+---------------------------------------------------------------+ |
|7.
IZJEME | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|Območja |Pri posegih je treba
upoštevati območja | |
|katastrofalnih |katastrofalnih poplav,
razvidnih iz prikaza | |
|poplav |stanja prostora.
Posegi na območju | |
| |katastrofalnih poplav
so dopustni le, kadar | |
| |je mogoče s predhodno
izvedenimi omilitvenimi| |
| |ukrepi in na podlagi
vodnega soglasja | |
| |zagotoviti, da vpliv
načrtovanega posega v | |
| |prostor ni
bistven. | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
|Območja kulturne |Posegi v prostor so
dopustni na podlagi | |
|dediščine |soglasja Zavoda za
varstvo kulturne dediščine| |
|
|Slovenije. | |
+-----------------+---------------------------------------------+ |
4. Kartografski del izvedbenega dela OPN |
134. člen |
(kartografski del izvedbenega dela OPN) |
– Pregledna karta občine z razdelitvijo
na |
liste M 1:25000 |
– Pregledna karta občine s prikazom
osnovne |
namenske rabe in ključnih omrežij
gospodarske |
javne
infrastrukture M 1:25000 |
– Prikaz območij enot urejanja prostora
in |
podrobnejše namenske rabe
prostora M 1: 5000 |
– Prikaz območij enot urejanja prostora
in |
gospodarske javne
infrastrukture M 1: 5000 |
– Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za
EUP |
KK
9 M 1: 1000. |
IV. POSEBNE DOLOČBE |
135. člen |
(odstopanja od PIP) |
Če so pogoji pri
obstoječih legalno zgrajenih objektih neskladni s prostorsko izvedbenimi
pogoji, določenimi s tem odlokom, so pri rekonstrukcijah in dozidavah
dopustna odstopanja. Višinski gabarit in oblikovni pogoji se v tem
primeru uskladijo z obstoječim objektom. |
136. člen |
(nedovoljena gradnja) |
(1) Za objekte, ki so
nedovoljena gradnja in so bili zgrajeni pred uveljavitvijo tega odloka,
je do odstranitve ali pridobitve gradbenega dovoljenja (če je to možno
pod pogoji tega odloka) dopustno odstraniti in redno vzdrževati z
namenom preprečitve nevarnosti za ljudi in okolje. |
(2) Če se v postopku
projektiranja in določanja sanacijskih ukrepov ugotovi, da bi bila nujna
izvedba obsežnih konstrukcijskih sprememb, ki bi bile nesorazmerne glede
na relativno majhno odstopanje od določenih PIP za tlorisne gabarite in
pogoje glede razmerja stranic, so dopustne tolerance do 20 % oziroma
največ 2 m. Prav tako so dopustna odstopanja glede naklona strehe, ki je
dopusten od 30–45°. |
V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
137. člen |
(veljavnost oziroma delna razveljavitev prostorskih izvedbenih aktov) |
(1) Z dnem uveljavitve
tega odloka v celoti ostanejo v veljavi prostorski izvedbeni akti:
|
– Odlok o ureditvenem
načrtu za mestno jedro Kostanjevica (Uradni list RS, št. 12/95, 97/01,
34/10 in 30/11), |
– Odlok o lokacijskem
načrtu za obvoznico in most v Kostanjevici na Krki (Uradni list RS, št.
97/01), |
– Odlok o zazidalnem
načrtu za športnorekreacijski center Kostanjevica na Krki (Uradni list
RS, št. 67/06 in 30/11), |
– Odlok o zazidalnem
načrtu obrtna cona Kostanjevica na Krki (Uradni list RS, št. 114/06,
43/09), |
– Odlok o lokacijskem
načrtu za rekonstrukcijo regionalne ceste RII-419/1205
Šentjernej–Križaj, od km 2.600 do km 4.600 (v naselju Dolnja Prekopa),
(Uradni list RS, št. 102/06). |
(2) Z dnem uveljavitve
tega odloka se delno razveljavi: |
– Odlok o zazidalnem
načrtu za stanovanjsko območje Globočice pri Kostanjevici na Krki
(Uradni list RS, št. 114/06). Akt se razveljavi na območju dela parcelne
številke 203/1, k.o. Kostanjevica, na ostalem območju pa ostane v
veljavi. |
138. člen |
(prenehanje veljavnosti prostorskih planskih in izvedbenih aktov) |
Z dnem uveljavitve tega
odloka prenehajo veljati naslednji planski in izvedbeni akti:
|
– Odlok o spremembah in
dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Krško za
obdobje od leta 1986 do leta 2000 in srednjeročnega družbenega plana
Občine Krško za obdobje od leta 1986 do leta 2000, za območje občine
Krško (Uradni list SRS, št. 7/90 in Uradni list RS, št. 38/90, 8/92,
23/92, 13/94, 69/95, 11/97, 59/97, 68/97, 62/98, 8/99, 10/99, 69/99,
97/01, 71/02, 90/02, 99/02,116/02 in 79/04), |
– Odlok o prostorsko
ureditvenih pogojih za območje Občine Krško za Občino Kostanjevica na
Krki (Uradni list RS, št. 75/96, 73/00, 101/01, 15/05, 25/06 – obvezna
razlaga, 77/08 in 49/10), |
– Odlok o prostorsko
ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora v Občini Krško
(Uradni list RS, št. 41/94). |
139. člen |
(dokončanje postopkov pridobitve gradbenega dovoljenja) |
Ne glede na določbo
prejšnjega člena se gradbeno dovoljenje lahko izda na podlagi dosedanjih
veljavnih aktov, če je vloga za izdajo gradbenega dovoljenja vložena
pred začetkom veljavnosti tega OPN. |
140. člen |
(veljavnost OPN) |
Ta odlok začne veljati
petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št. 3500/1-2008-203 |
Kostanjevica na Krki,
maj 2013 |
|
Župan |
Občine Kostanjevica na Krki |
Mojmir Pustoslemšek l.r. |
|