Na podlagi 29. in 61. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur.list RS, št.72/93, 57/94, 14/95, 20/95, 63/95, 73/95, 9/96, 39/96, 44/96, 26/97, 70/97, 10/98 in 74/98), 12. in 15. člena Zakona o pokopališki dejavnosti ter urejanju pokopališč ( Uradni list SRS, št. 34/84 in Uradni list RS, št. 26/90), 3. in 25. člena Zakona o prekrških ( Uradni list SRS, št. 25/83, 36/83, 42/85, 47/85, 2/86, 47/87 in 5/90 ter Uradni list RS, št. 10/91, 13/93, 66/93, 39/96-odl. US, popravek 45/96, 61/96-odl. US, 35/97, 45/97-sklep US, 73/97-odl. US, 87/97, 73/98, 31/2000 in 33/2000-odl. US), Zakona o gospodarskih javnih službah ( Uradni list RS, št. 32/93 ) in 7., 75., 78. in 80. člena Statuta Občine Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 1/99, 1/01 in 3/02) je občinski svet  Občine  Cerklje na  Gorenjskem na 7. redni seji dne 01.12. 2003 sprejel

O D L O K

o pokopališkem redu občine Cerklje na Gorenjskem

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

S tem odlokom se določa način, prevoz in čas pokopa, zvrsti grobov, tehnične normative za grobove, vzdrževanje reda, čistoče in miru na pokopališču, postavljanje spomenikov, urejanje pokopališča, ki morajo imeti mrliške vežice, mirovalno dobo za grobove, čuvanje umrlih in pogrebne svečanosti ter druge naloge s področja javnih služb:

-   urejanje in vzdrževanje pokopališč ter

-   pogrebne storitve.

2. člen

Na območju občine Cerklje na Gorenjskem so naslednja pokopališča:

-    Cerklje na Gorenjskem

-     Trata pri Velesovem

-        Spodnji Brnik

-        Lahovče

-        Šenturška Gora

Mrliške vežice imajo naslednja pokopališča:

-     Cerklje na Gorenjskem

-     Trata pri Velesovem

-        Spodnji Brnik

-        Lahovče

-        Šenturška Gora

3. člen

Pokopališče je namenjeno pokopavanju umrlih, ne glede na njihovo veroizpoved, državljanstvo, narodnost in raso.

4. člen

Urejanje pokopališč ter pokopališka in pogrebna dejavnost je organizirana in nadzorovana lokalna gospodarska javna služba.

Opravljanje pokopališke dejavnosti je:

-     opravljanje pokopaliških storitev

-     opravljanje pogrebne dejavnosti

-        urejanje pokopališč

-        vzdrževanje objektov in naprav

S tem odlokom so določene tudi pogrebne svečanosti.

5. člen

Pokopališke storitve se izvajajo na pokopališču in so predvsem naslednje:zagotovitev uporabe mrliške vežice, izvajanje pogrebnih svečanosti, izkop in zasip jame ter zaščita sosednjih grobov, prva ureditev groba in opravljanje drugih nalog, ki so določene z zakonom in s tem odlokom.

6. člen

Pogrebna dejavnost se praviloma izvaja izven pokopališč in zajema predvsem naslednje dejavnosti: urejanje dokumentacije, ureditev in prevoz pokojnika, oddajanje grobnih prostorov, sklepanje najemnih razmerij ter vodenje evidence o grobovih in druga dela, ki so posebej dogovorjena z izvajalcem javne službe.

7. člen

Urejanje pokopališč je dejavnost, ki obsega vzdrževanje pokopališč, razdelitev na posamezne zvrsti grobov, prekope in opustitev grobov  in pokopališč, zajema pa predvsem naslednja dela:

-    čiščenje in odstranjevanje odpadkov in snega

-    košnja zelenic

-    obrezovanje dreves in grmičevja

-    vzdrževanje poti

-    vzdrževalna dela na objektih in napravah

-    vodenje katastra pokopališč in grobov

8. člen

O razširitvi, opustitvi in določitvi nove lokacije pokopališča po predhodnem soglasju zdravstvenega inšpektorata in v skladu z veljavnimi prostorsko ureditvenimi akti odloči občinski svet na predlog župana.

II. NAČIN IN ČAS POKOPA

9. člen

Svojci umrlega so dolžni prijaviti pokop izvajalcu pokopališke in pogrebne dejavnosti po ugotovljeni smrti najmanj 24 ur pred pokopom in se istočasno z izvajalcem javne službe dogovoriti o lokaciji pokopa.

Pokop se ne sme opraviti brez ustreznih mrliških dokumentov ali dovoljenja pristojnega upravnega organa.

10. člen

Umrli do pogrebnih svečanosti in pokopa praviloma leži v mrliški vežici, oziroma na krajevno običajen način, upoštevajoč voljo pokojnika oziroma njegovih ožjih svojcev.

Prevoz umrlega s kraja smrti na kraj, kjer se čuva, se opravi na krajevno običajen način. Prevoz je dovoljen samo s posebej prirejenimi vozili.

Prenos na pokopališče je dovoljen potem, ko je ugotovljen nastop smrti po predpisih o mrliški pregledni službi.

11. člen

Pokop umrlega se opravi na pokopališču v skladu s krajevnimi običaji.

Občan oziroma svojci umrlega lahko izberejo pokopališče, kjer naj bi bil umrli pokopan.

Pokop oziroma upepelitev se opravi na podlagi listine o prijavi smrti matičarju in po preveritvi dejanskega nastopa smrti, ki jo opravi pooblaščena oseba po predpisih o mrliški pregledni službi.

Pokop oziroma upepelitev se opravi, ko je preteklo najmanj 36 ur od nastopa smrti.

12. člen

Pokopi so vsak dan.

Uporabo vežice in njen obratovalni čas določa izvajalec javne službe. V času, ko je mrliška vežica zaprta, se lahko vstopi samo na podlagi predhodnega soglasja izvajalca javne službe.

III. POGREBNE SVEČANOSTI

13. člen

Pogrebna svečanost je sestavni del pogreba in ima javni pietetni značaj.

Če je bila želja pokojnika ali njegovih najbližjih svojcev, se lahko pokop opravi v ožjem družinskem krogu.

14. člen

Pogrebna svečanost se opravi na pokopališču, kjer bo pokop. O pogrebni svečanosti je izvajalec dolžan obvestiti javnost z obvestilom na oglasni deski pokopališča ali na krajevno običajen način.

15. člen

Pogrebna svečanost se prične z dvigom pokojnikove krste ali žare z mrliškega odra ali mrliškega voza, ki pripelje pokojnika na kraj, od koder prične pogrebni sprevod.

Ta opravila in odvoz krste oziroma žare v pogrebnem sprevodu ter položitev krste oziroma žare v jamo opravijo pogrebniki. Pogrebniki so oblečeni v svečane obleke.

Pred pričetkom pogrebnega sprevoda se praviloma zaigra ali zapoje žalostinka. Sledijo nagovori.

Po uvodni žalostinki in nagovorih se udeleženci razvrstijo v pogrebni sprevod, ki ga organizira in vodi vodja sprevoda.

16. člen

Pogrebni sprevod se odvija od mrliške vežice, s pokojnikovega doma, ali z določenega mesta pred vhodom na pokopališče.

17. člen

Razpored v pogrebnem sprevodu je praviloma naslednji:

V primeru cerkvenega pogrebnega obreda je na čelu sprevoda državna zastava z žalnim trakom, nato pa križ, za njim pa prapori, oziroma se upošteva volja pokojnika ali njegovih ožjih svojcev. V primeru civilnega pogrebnega obreda pa je na čelu sprevoda državna zastava z žalnim trakom nato pa prapori.

Za prapori pa gredo nosilci pokojnikovih odlikovanj in priznanj, godba, pevci, nosilci vencev, pogrebni voz ali nosilci krste s pokojnikom oziroma žaro s posmrtnimi ostanki pokojnika, najožji svojci pokojnika in za njimi ostali udeleženci pogreba.

V primeru cerkvenega pogrebnega obreda gre duhovnik pred krsto ali žaro s posmrtnimi ostanki pokojnika v cerkev.

Razpored v pogrebnem sprevodu se lahko izvede tudi na krajevno običajen način.

18. člen

Ob odprtem grobu se udeleženci pogrebnih svečanosti razvrstijo tako, da so neposredno ob grobu svojci umrlega, nosilci odlikovanj in priznanj, državna zastava in prapori; v primeru cerkvenega obreda pa tudi duhovnik in križ.

Krsta z umrlim, ali žara s pepelom umrlega se položi v grob. Nato se opravi del verskega obreda, če gre za cerkveni pogrebni obred. Sledijo poslovilni govori.

Po končanih govorih lahko zapojejo pevci ali zaigra godba. S poklonitvijo zastave in prapore se pogrebna svečanost konča.

19. člen

Društvo, ki ima ob pogrebih svojih članov posebne običaje (lovci, gasilci idr.) se lahko z njimi vključijo v pogrebne svečanosti.

Če posamezno društvo prevzame celotno obveznost pogrebne svečanosti, je le to tudi dolžno, da njegovi člani opravijo celotni pogrebni obred in pogrebne svečanosti na pietetni način.

Če pri pogrebni svečanosti sodeluje strelska enota, ki izstreli častno salvo kot zadnji pozdrav pokojniku, mora biti zagotovljena popolna varnost udeležencev pogreba, za kar je odgovoren vodja enote oziroma skupine.

20. člen

Najkasneje eno uro po končani slovesnosti je izvajalec dolžan grob zasuti in ga začasno primerno urediti tako, da ne poškoduje sosednjih grobov.

IV. UREJANJE POKOPALIŠČ

21. člen

Za vsako pokopališče mora biti izdelan načrt razdelitve na različne zvrsti grobov. V načrtu razdelitve za posamezno pokopališče je določena še površina, kraj in oblika zvrsti grobov.

Na pokopališču so naslednje zvrsti grobov:

-    enojni grobovi

-        dvojni grobovi

-        trojni grobovi

-    žarni grobovi

-    skupna grobišča

22. člen

Vsako pokopališče mora imeti pokopališki kataster in načrt pokopališča z razdelitvijo na pokopališke oddelke in grobove, evidenco grobov in pokopanih oseb v posameznem grobu, datum in način pokopa ter oznako groba.

Za izdelavo pokopališkega katastra in načrta je odgovorna občinska uprava oziroma izvajalec javne službe.

23. člen

Enojni, dvojni in trojni grobovi so globoki 1,80 m in se ob prvem pokopu lahko poglobijo do 2,50 m, če to dopuščajo geološki pogoji.

Minimalna širina grobne jame in grobnega prostora enojnih grobov je 1 m, dvojnih grobov 1,60 m, trojnih grobov pa 2,20 m.

Dolžina grobnega prostora za enojni, dvojni in trojni grob je 2,50 m.

Globina žarnega groba je najmanj 0,70 m, širina do 1 m, dolžina pa do 1,20 m. Žarni grob se sme poglobiti za 0,30 m.

Žare s pepelom umrlih se shranjujejo v žarnih grobovih ali obstoječih grobovih. Če se žara shrani v obstoječ enojni ali dvojni grob, se tak grob ne smatra kot žarni grob.

Poti med vrstami grobov morajo biti široke praviloma 1,50 m, najmanj pa 0,90 m. Novopostavljeni spomeniki, nagrobne ograje in druga znamenja ne smejo segati izven meje določenega grobnega prostora, v višino pa smejo segati do največ 1,20 m.

24. člen

Prekop groba oziroma ponoven pokop v isti grob je dovoljen po preteku mirovalne dobe, kar pa ne velja za vkop žarne niše.

Mirovalna doba je čas, ki mora preteči od zadnjega pokopa na istem mestu in istem grobu. Mirovalna doba ne sme biti krajša od 10 let, pri čemer je potrebno upoštevati značilnosti zemljišča na katerem je pokopališče.

V. ODDAJANJE PROSTOROV ZA GROBOVE V NAJEM

25. člen

Prostore za grobove daje v najem pristojni organ občine pod pogoji in na način, kot jih določa ta odlok.

Najemno razmerje je vzpostavljeno z vsemi najemniki grobov, ki plačajo najemnino v višini zahtevanega zneska po izdani položnici s strani občine ali po pooblastilu izvajalec del na dosedanji krajevni običaj in način.

26. člen

Prostor za grobove se daje v najem za nedoločen čas oziroma najmanj za 10 let.

Najmanj dva meseca pred pretekom najemnega razmerja mora pristojni organ občine pisno opozoriti najemnika o prenehanju najemnega razmerja in ga opozoriti na posledice, če najemnega razmerja ne bi podaljšal.

S prenehanjem najemnega razmerja je najemnik dolžan odstraniti opremo groba v petnajstih dneh po preteku najemnega razmerja.

Če tega ne stori, stori to izvajalec pokopališke in pogrebne dejavnosti na najemnikove stroške, grob oziroma prostor za grob pa občina odda drugemu v najem.

V času od odstranitve opreme groba do preteka mirovalne dobe in ponovne oddaje drugemu najemniku, skrbi za minimalno vzdrževanje opuščenega groba izvajalec pokopališke in pogrebne dejavnosti.

27. člen

Najemnina za grobni prostor se plačuje letno, na željo najemnika groba pa tudi za več let vnaprej.

28. člen

Pristojni organ občine lahko razveljavi najemno razmerje v naslednjih primerih:

-   če najemnik groba po predhodnem opozorilu ne poravna najemnine za preteklo leto,

-   če najemnik ne vzdržuje groba kljub posebnem opozorilu,

-   ob opustitvi pokopališča,

-   na pisno željo najemnika.

29. člen

Višino najemnine za grobe in uporabo mrliških vežic ter kuhinje (vključno z dejansko porabo električne energije) določi na predlog župana, občinski svet s posebnim cenikom.

VI. VZDRŽEVANJE REDA, ČISTOČE IN MIRU NA POKOPALIŠČIH

30. člen

V območju pokopališča je posebej prepovedano:

-        nedostojno vedenje kot je: vpitje, glasno smejanje, razgrajanje in hoja po grobovih  

      oziroma prostorih za grobove,

-    odlaganje smeti in odpadkov izven za to določenega prostora,

-    druge vrste onesnaženja pokopališkega prostora in objektov v območju pokopališča,

-    stopanje in hoja po grobovih,

-    trganje zelenja in cvetja na tujih grobovih in nasadih,

-    poškodovanje mrliške vežice, grobov, nasadov in drugih naprav in predmetov v območju 

     pokopališča,

-    vodenje živali na pokopališče in mrliško vežico,

-    vožnja s kolesom ali motornim vozilom in jih shranjevati na pokopališču,

-    odtujevanje predmetov s tujih grobov, pokopaliških prostorov in iz objektov v območju

      pokopališča.

Zidarska, kamnoseška in druga dela, ki so namenjena urejanju pokopališč in s tem povezanimi prevozi, se lahko opravljajo le z dovoljenjem izvajalca javne službe.

31. člen

Izvajalec pogrebne in pokopališke dejavnosti ima poleg ostalih pristojnosti, ki so določene s tem odlokom še naslednje pravice in obveznosti:

–  skrbi za urejenost in vzdrževanje pokopališča in mrliške vežice,

–  določa mesto, datum in uro pokopa, praviloma v dogovoru z naročnikom,

–  organizira in opravlja pogrebe,

–  skrbi za organizacijo javne pogrebne svečanosti,

–  vodi evidenco o grobovih in pokopih,

–  opravlja prekope grobov in nadzira razna dela na pokopališču,

–  skrbi za red in čistočo na pokopališču in njegovi neposredni okolici ter mrliški vežici,

–  skrbi za urejanje in vzdrževanje mrliške vežice in njenega funkcionalnega zemljišča.

-- skrbi za urejenost in vzdrževanje skupnih grobišč in njihovih obeležij žrtev vojn, na 

    pokopališčih.

32. člen

Občina ali po njenem pooblastilu je izvajalec dolžna zagotoviti redno, tekoče in investicijsko

vzdrževanje vseh skupnih objektov in naprav na območju pokopališča ter komunalnih objektov in naprav in tehničnih ureditev, kot so:

–   odlagališče smeti in odpadkov

–   ograje in poti v območju pokopališča

–       zadrževalniki vode za zalivanje

–       mrliških vežic

–   osvetlitev pokopališča

33. člen

Najemniki grobov so dolžni vzdrževati grobove in vmesne prostore med grobovi.

Če je grob tako zanemarjen, da kvari videz sosednjih grobov in pokopališča, kot celote, se smatra, da je grob zapuščen.

Občina ali po njenem pooblastilu izvajalec je dolžan v takem primeru najemnika groba opozoriti ter določiti rok za ureditev groba, kateri ne more biti daljši od treh mesecev. Po preteku tega roka pristojni organ občine postopa skladno z določbami zakona in tega odloka.

VII. KAZENSKA DOLOČBA

34. člen

Z denarno kaznijo najmanj 50.000,00 SIT se za prekršek kaznuje izvajalec, če opusti predpisana ravnanja iz 31. člena tega odloka ter krši ostala določila odloka.

Z denarno kaznijo 10.000,00 SIT se na kraju samem kaznuje za prekršek posameznik, kdor krši določila iz 30. člena tega odloka.

VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

35. člen

Uresničevanje tega odloka nadzoruje pristojni občinski organ ter pristojne inšpekcijske službe.

36. člen

Razmerje med lastnikom pokopališča, (kjer ni v lasti občine) in občino se ureja z pogodbo za vsako pokopališče posebej.

37. člen

Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati določbe odlokov ter drugih aktov, ki določajo način opravljanja pokopališke in pogrebne dejavnosti ter urejanje pokopališč za območje občine Cerklje na Gorenjskem.

38. člen

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Cerklje na Gorenjskem.

Številka:  03201-01-32/2003

Cerklje na Gorenjskem, dne 03 . 12 . 2003

Župan

Občine Cerklje na Gorenjskem

Franc Čebulj, l.r.