|
Na podlagi 15. člena statuta Občine Zavrč (Uradni list RS,
št. 64/99 in 98/04), 6. člena odloka o oskrbi s pitno vodo v Občini
Zavrč, je Občinski svet občine Zavrč na 21. redni seji dne 17. novembra
2004 sprejel |
|
|
T E H N I
Č N I P R A V I L N I K |
|
|
o javnem
vodovodu v Občini Zavrč |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
S tem pravilnikom se ureja tehnična izvedba in uporaba
javnih vodovodov v Občini Zavrč (v nadaljnjem besedilu: vodovod). |
|
|
2. člen |
|
|
Pravilnik je obvezen za vse udeležence pri projektiranju,
gradnji, komunalnem opremljanju in upravnem postopku za izvajalca javne
službe in uporabnike vodovodov. |
|
|
3. člen |
|
|
Vodovod je sklop medsebojno funkcionalno povezanih naprav,
objektov in cevovodov, ki služijo za oskrbo prebivalstva s pitno vodo (v
nadaljnjem besedilu: voda). |
|
|
4. člen |
|
|
Naprave in objekti vodovoda so: |
|
|
–
zajetja, |
|
|
–
vodnjaki (vrtine), |
|
|
–
črpališča, |
|
|
–
čistilne naprave, |
|
|
–
cevovodi, |
|
|
–
prečrpališča, |
|
|
–
vodohrani (zbiralniki pitne vode), |
|
|
–
objekti in naprave za zniževanje tlaka, |
|
|
–
vodovodno omrežje, |
|
|
–
omrežje za gašenje požara – hidrantna mreža, |
|
|
– drugi manjši objekti, ki služijo za pravilno in nemoteno
obratovanje cevovodov in jih glede na njihovo funkcijo štejemo kot njih
sestavni del. |
|
|
5. člen |
|
|
Lokalni vodovod je samostojni vodovod s samostojnim vodnim
virom, ki ni v upravljanju izvajalca javne službe. |
|
|
6. člen |
|
|
Vodovod za tehnološko vodo ali tehnološki vodovod je sklop
medsebojno funkcionalno povezanih naprav, objektov in cevovodov, ki
služijo izključno za dobavo, pripravo in oskrbo s tehnološko vodo.
Vodovod za tehnološko vodo ne sme biti fizično povezan z javnim
vodovodom. |
|
|
II. DEFINICIJE POJMOV |
|
|
7. člen |
|
|
V tem pravilniku uporabljeni izrazi in pojmi imajo
naslednji pomen: |
|
|
– zajetje = objekt za zajemanje vode, |
|
|
– vodnjak = objekt za zajemanje vode, |
|
|
– črpališče = objekt, v katerem so nameščene črpalke za
črpanje vode, |
|
|
– prečrpališče = isto kot črpališče s funkcijo
prečrpavanja vode v višje ležeči vodohran, |
|
|
– čistilna naprava = objekt za čiščenje in razkuževanje
vode, |
|
|
– vodohran ali vodni zbiralnik = objekt za hranjenje vode, |
|
|
– raztežilnik ali razbremenilnik = objekt za znižanje
tlaka vode v cevovodu, |
|
|
– reducirna postaja = objekt, v katerem je nameščen
reducirni ventil in služi za znižanje tlaka, |
|
|
– cevovod = objekt za transport vode, |
|
|
– vodovodno omrežje = sistem cevovodov, ki ga delimo na
magistralno, primarno ter sekundarno omrežje, |
|
|
– magistralno omrežje in naprave: |
|
|
– cevovodi in objekti, ki oskrbujejo z vodo več občin ali
regij, |
|
|
– tranzitni cevovodi in objekti od zajetja do primarnega
omrežja, |
|
|
– primarno omrežje in naprave: |
|
|
– cevovodi in objekti, med magistralnim in sekundarnim
omrežjem, oziroma cevovodi in objekti od zajetja do sekundarnega
omrežja, |
|
|
– cevovodi in objekti za večje naselje, med več naselji
ter med večjimi stanovanjskimi ali drugimi območji, |
|
|
– sekundarno omrežje in naprave, ki služijo za neposredno
priključevanje uporabnikov na posameznem stanovanjskem ali drugem
območju ali za požarno varstveno funkcijo, |
|
|
– zračnik = element za odzračevanje cevovoda, |
|
|
– blatnik = element za praznjenje in čiščenje cevovoda, |
|
|
– priključek = spojni vod od vodovodnega omrežja do
vodomera, |
|
|
– jašek = betonski objekt na cevovodu (običajno služi za
namestitev zasunov in zračnikov), |
|
|
– vodomerni jašek = jašek, v katerem je nameščen vodomer, |
|
|
– vodomer = naprava za merjenje porabljene vode, |
|
|
– zasun = zaporni element na cevovodu, |
|
|
– hidrant = element v vodovodni mreži, ki služi za odvzem
vode iz vodovodne mreže pri gašenju požara (razlikujemo podzemne in
nadzemne hidrante), |
|
|
– uporabnik = odjemalec vode iz vodovoda. |
|
|
III. PROJEKTIRANJE IN
GRADNJA VODOVODA |
|
|
8. člen |
|
|
Pri načrtovanju vodovoda se morajo upoštevati poleg drugih
predpisov, ki urejajo tovrstno gradnjo, še določila tega pravilnika ter
soglasja in smernice, ki jih opredeli izvajalec javne službe. |
|
|
a) Dimenzije cevovodov in vrste cevi |
|
|
9. člen |
|
|
Pri gradnji vodovoda se smejo uporabljati cevi iz
naslednjih materialov: |
|
|
1. litoželezne cevi iz nodularne litine (duktil), |
|
|
2. cevi iz polietilena visoke gostote – PE, |
|
|
3. jeklene cevi, |
|
|
4. keramične cevi. |
|
|
Vse vrste cevi morajo po kvaliteti odgovarjati veljavnim
standardom. |
|
|
10. člen |
|
|
Cevi PE uporabljamo samo v naslednjih primerih: |
|
|
– za izvedbo priključkov in sekundarno omrežje, |
|
|
– na terenih z nestabilno nosilnostjo tal, |
|
|
– za vgradnjo v zaščitno cev, |
|
|
– v drugih primerih, kjer iz tehničnih razlogov ni možna
uporaba cevi iz drugih materialov, |
|
|
– spajanje PE cevi se izvaja z elektroupornimi sponkami. |
|
|
Največji dovoljen premer PE-HD cevi je 110 mm. Za večje
premere je potrebno pridobiti soglasje izvajalca javne službe. |
|
|
11. člen |
|
|
Jeklene cevi se uporabljajo za gradnjo cevovodov, samo
kjer zaradi zahtevnosti gradnje ni možna uporaba drugih cevi. |
|
|
12. člen |
|
|
Jeklene cevi morajo biti pred vgradnjo antikorozijsko
zaščitene. Antikorozijska zaščita jeklenih cevi mora biti izvedena z
bitumenskim ali drugim ustreznim premazom in povita z zaščitnim trakom
na svetlo očiščeno in minizirano podlago. Cev mora biti čiščena s
peskanjem ali drugimi mehanskimi pripomočki. Čiščenje cevi s kemijskimi
sredstvi ni dopustno. |
|
|
Na mestih, kjer se pojavljajo blodeči tokovi mora biti
jekleni cevovod tudi katodno zaščiten. |
|
|
b) Globine |
|
|
13. člen |
|
|
Za polaganje cevovoda mora biti globina jarka taka, da bo
nad temenom cevi najmanj 1,1 m zasipa pri nevoznih površinah in 1,3 m
pri voznih površinah. Maksimalna globina cevovoda ne sme presegati 2,5 m
od temena cevi, vendar samo v izjemnih primerih. |
|
|
14. člen |
|
|
Dno jarka za polaganje cevovodov mora biti skopano po dani
niveleti s točnostjo +-3 cm. |
|
|
V jarku, izkopanem v terenu IV. in V. kategorije je za
polaganje cevovoda treba obvezno pripraviti posteljico iz sipkega
materiala v minimalni debelini 10 cm. |
|
|
Plastične cevi (PE) se smejo polagati samo na posteljico
iz peska granulacije 0–4 mm. |
|
|
15. člen |
|
|
Zasip cevovoda v višini prvih 30 cm nad temenom cevi se
sme opraviti izključno s sipkim materialom. Plastične cevi pa s peskom
granulacije 0-4 mm 10 cm nad temenom, 20 cm pa s sipkim materialom. |
|
|
16. člen |
|
|
Kadar se ob cevovodu za lastne potrebe polaga električni
kabel mora biti ta položen na posteljico v desnem kotu jarka, gledano v
smeri toka vode. Kabel mora biti položen na posteljico in v osnovnem
zasipu zasut enako kot plastične cevi. |
|
|
c) Odmiki |
|
|
17. člen |
|
|
Cevovod mora biti projektiran in položen tako, da je možen
dostop z ustrezno mehanizacijo za potrebe vzdrževanja. |
|
|
18. člen |
|
|
Odmik objektov od cevovoda mora znašati najmanj: |
|
|
– čisti objekti in oporni zidovi 3 m, |
|
|
– greznice, drugi nečisti objekti in deponije z odpadnim
in škodljivim materialom 5 m, |
|
|
– posamezna drevesa (drevored) 2 m, |
|
|
– drogovi (električni in PTT) 1 m. |
|
|
19. člen |
|
|
Komunalni vodi morajo biti po horizontali od cevovoda
odmaknjeni minimalno: |
|
|
– kanalizacija (fekalna ali mešana), ki poteka na manjši
globini ali enaki kot cevovod, 3 m, |
|
|
– meteorna kanalizacija, ki poteka na manjši ali enaki
globini kot cevovod, 1 m, |
|
|
– plinovod 0,5 m, |
|
|
– energetski kabli, telekomunikacijski kabli in kabli
javne razsvetljave, ki potekajo na manjši ali enaki globini kot vodovod
1 m, oziroma 0,5 m, če so položeni v kineti ali ustrezno zaščiteni, |
|
|
– toplovod v kineti, ki poteka na manjši ali enaki globini
kot cevovod, 1,0 m, |
|
|
– vsi komunalni vodi, ki potekajo v večji globini kot
cevovod, morajo biti odmaknjeni minimalno 0,5 m. |
|
|
Pri minimalnih odmikih 0,5 m mora biti vodovod položen
tako, da je možen neoviran dostop z ene strani. |
|
|
20. člen |
|
|
Kolikor zaradi terenskih razmer ni možno zagotoviti
minimalnih odmikov iz predhodnih členov, mora izdelovalec projekta z
dogovorom z izvajalcem javne službe določiti način izvedbe in
vzdrževanja ter možnost dostopa z ustrezno mehanizacijo. |
|
|
d) Križanja |
|
|
21. člen |
|
|
Za vsako križanje cevovoda s komunalnimi vodi,
prometnicami in vodotoki je potrebno pridobiti soglasje izvajalca javne
službe obstoječega komunalnega voda. |
|
|
22. člen |
|
|
Pri križanju cevovoda z železnico mora cevovod potekati v
zaščitni cevi ne glede na material iz katerega je cevovod. |
|
|
23. člen |
|
|
Pri križanju cevovoda s prometnico mora biti ta del
cevovoda zgrajen iz jeklenih ali litoželeznih cevi iz nodularne litine
ali PE cevi z zaščitnim plaščem. |
|
|
24. člen |
|
|
Minimalni vertikalni odmiki pri križanju cevovoda z
komunalnimi inštalacijami morajo biti: |
|
|
1. če poteka cevovod nad |
|
|
– kanalizacijo 0,3 m, |
|
|
– toplovodno kineto 0,4 m, |
|
|
– plinovodom 0,4 m, |
|
|
– energetskim in telekomunikacijskim kablom inkablom javne
razsvetljave 0,3 m; |
|
|
2. če poteka cevovod pod |
|
|
– kanalizacijo (izjemoma) 0,6 m, |
|
|
– toplovodno kineto 0,6 m, |
|
|
– plinovod 0,6 m, |
|
|
– energetskim in telekomunikacijskim kablom in kablom
javne razsvetljave 0,3 m. |
|
|
Minimalni odmik se šteje najkrajša razdalja med obodoma
cevi kanalizacije in cevovoda oziroma stene kinete in cevovoda oziroma
točke na obodu (zaščiti) kabla do oboda cevovoda. |
|
|
Kot križanja ne sme biti manjši od 45°. |
|
|
25. člen |
|
|
Cevovod ne sme potekati pod fekalno kanalizacijo. Kolikor
to ni možno, mora biti križanje s fekalno kanalizacijo v projektu
posebej obdelano in v soglasju z izvajalcem javne službe. |
|
|
e) Vgradnja merilno regulacijske opreme, armatur, fazonov
in spojnih elementov |
|
|
26. člen |
|
|
V vodnjake, črpališča, rezervoarje in pomembna hidravlična
vozlišča mora biti vgrajena ustrezna merilnoregulacijska oprema. |
|
|
Vrsto in tip ter mesto vgradnje določi projektant v
soglasju z izvajalcem javne službe. |
|
|
27. člen |
|
|
V vodovodno mrežo se smejo vgrajevati samo taki fazonski
kosi in armature, ki odgovarjajo veljavnim standardom. |
|
|
Kolikor je zaradi dejanskih razmer na terenu nujna
vgradnja nestandardnega fazonskega kosa, se ta izdela iz jeklene cevi,
ki mora odgovarjati min. tlaku 16 bar. Fazonski kos mora biti
antikorozijsko zaščiten. |
|
|
28. člen |
|
|
Vijaki, vrata, ograje, stopnice in drugi ključavničarski
izdelki, ki se vgrajujejo v vodovodne objekte, morajo biti zaščiteni
proti koroziji z vročim cinkanjem ali izdelani iz nerjavečih materialov. |
|
|
29. člen |
|
|
Zasuni morajo biti obvezno vgrajeni na vsakem odcepu iz
primarnega ali sekundarnega cevovoda pred in za zaščito pod železnico,
na priključku za hidrant na primarnem cevovodu, pred zračnikom,
blatnikom in na vsakih 500–800 m v primarnem cevovodu. |
|
|
30. člen |
|
|
Zasuni se smejo v omrežje vgrajevati tako, da so na eni
strani spojeni z gibljivim spojem. |
|
|
Gibljivi spoj mora biti načeloma za zasunom gledano v
smeri toka vode. Pri vgradnji zasuna je treba upoštevati težo zasuna in
nosilnost cevi. |
|
|
31. člen |
|
|
Litoželezne cestne kape se morajo obvezno podbetonirati.
Betonske plošče pod cestno kapo morajo biti take velikosti, da glede na
nosilnost terena prenaša obtežbo kape brez pogrezanja. |
|
|
f) Jaški |
|
|
32. člen |
|
|
V omrežje vgrajujemo betonske jaške za vgradnjo armatur in
merilnoregulacijske opreme. |
|
|
Minimalna velikost jaškov mora biti: |
|
|
– po višini 170 cm, |
|
|
– po dolžini = vsota dolžine vseh vgrajenih elementov + 40
cm, vendar najmanj 120 cm na cevovodih do 150 mm, 150 cm na cevovodih do
O250 mm in 180 cm na cevovodih do O600 mm, |
|
|
– po širini = vsota dolžin vseh vgrajenih elementov na
odcepu + 1/2 najširšega vgrajenega el. v osi cevovoda + 80 cm, vendar
najmanj 120 cm na cevovodih do O150 mm, 150 cm na cevovodih do O250 mm
in 180 cm na cevovodih do O600 mm, |
|
|
– nad ploščo jaška mora biti minimalno 30 cm zasipa, |
|
|
– dno jaška mora biti z betoniranim dnom s poglobitvijo za
črpanje vode, |
|
|
– velikost vstopne odprtine mora biti min. dim. 60 x 60
cm. Locirana mora biti v kotu jaška. Vstopna odprtina se mora zapirati s
standardnim litoželeznim pokrovom. Teža pokrova mora odgovarjati
prometni obremenitvi, |
|
|
– jašek, v katerem so vgrajeni fazonski elementi težji kot
150 kg, mora imeti tudi montažno odprtino minimalne velikosti 80 x 80 cm
neposredno nad elementom, |
|
|
– montažna odprtina se mora zapirati z litoželeznim
pokrovom. Teža pokrova mora odgovarjati prometni obremenitvi. Kjer
tipizirana velikost montažne odprtine ne zadošča se izjemoma izvede
plošča jaška iz armirano betonskih lamel, ki jih je možno odstraniti, |
|
|
– vstop v jašek mora biti opremljen z lestvijo. Nosilna
drogova lestev morata biti iz cevi O40 mm, nastopne prečke O18 mm v
razmaku 300 mm. Lestev mora biti pritrjena na steno jaška. |
|
|
33. člen |
|
|
Jaški v terenih s talno vodo morajo biti vodotesni. Vrh
vstopne (montažne) odprtine mora biti obvezno nad visokim nivojem
poplavne vode. V dnu jaška morajo imeti poglobitev za črpanje vode. |
|
|
34. člen |
|
|
Vodomerni jaški so obdelani v poglavju IV/c. |
|
|
g) Hidranti |
|
|
35. člen |
|
|
Hidrante vgrajujemo v vodovodno omrežje v naselju na
razdaljo 80–150 m oziroma v odvisnosti od gostote naselitve prebivalstva
v posameznem naselju. Minimalni premer cevovoda, na katerega se
priključuje hidrante je O100 mm. Pri projektiranju gradnje hidrantnega
omrežja, je potrebno upoštevati pravilnik o tehničnih normativih za
hidrantno omrežje za gašenje požarov. |
|
|
36. člen |
|
|
Hidranti so podzemni in nadzemni. Nadzemne hidrante
vgrajujemo povsod, kjer ne ovirajo prometa in funkcionalnosti zemljišča. |
|
|
37. člen |
|
|
Hidrant, vgrajen na primarni vodovodni mreži, mora imeti
na priključku zasun. Vsa izlivna mesta pri hidrantu in priključni zasun
se plombirajo. |
|
|
38. člen |
|
|
Hidrant se sme zasipati le z gramoznim materialom. Vrh
glave podzemnega hidranta mora biti 10–20 cm pod niveleto terena. |
|
|
39. člen |
|
|
Hidrantne kape pri podzemnih hidrantih morajo biti
podbetonirane. Velikost betonske plošče pod hidrantno kapo mora biti
tako velika, da glede na nosilnost terena prenaša obtežbo kape brez
pogrezanja. Podbetoniran mora biti tudi N kos, na katerega je montiran
hidrant. |
|
|
h) Preizkušanje
cevovoda |
|
|
40. člen |
|
|
Tlačni preizkus je časovno in tehnološko točno določen
postopek, s katerim se preverja vodotesnost in kakovost zgrajenega
cevovoda. |
|
|
Tlačni preizkus se mora opraviti na vsakem novo zgrajenem
cevovodu. O uspešno opravljenem tlačnem preizkusu se napiše zapisnik, ki
ga morata podpisati nadzorni organ in vodja gradbišča. Zapisnik je
sestavni del investicijsko tehnične dokumentacije. |
|
|
41. člen |
|
|
Tlačni preizkus vseh vrst cevi se izvaja točno po
navodilih proizvajalca. Tlačni preizkus cevovoda iz jeklenih cevi se
izvede na 2x-ni delovni tlak, vendar ne manj kot 15 bar. Tlačni preizkus
mora trajati min. 2 uri oziroma 60 min/100 m cevovoda. |
|
|
42. člen |
|
|
Klorni šok je preizkus, s katerim se ugotovi ali je
vodovod sposoben prenašati zdravo pitno vodo. Preizkus izvede
upravljalec vodovoda v soglasju z Zavodom za zdravstveno varstvo in o
preizkusu izda ustrezen dokument. Klorni šok se mora opraviti na vsakem
novozgrajenem vodovodu. |
|
|
i) Označevanje
vodovodnih naprav |
|
|
43. člen |
|
|
Zasuni in hidranti morajo biti obvezno označeni z
označevalnimi tablicami. Oblika in velikost označevalne tablice je
predpisana s SIST 1005 za zasune in SIST 1007 za hidrante. |
|
|
44. člen |
|
|
Označevalne tablice so pritrjene na vidnem mestu
najbližjega objekta. Če v bližini ni objekta se tablica postavi na zato
posebej postavljen drog. |
|
|
45. člen |
|
|
Trasa cevovoda se označuje z opozorilnim trakom, ki se
polaga na osnovni zasip (30 cm nad temenom cevi). Nad cevovodi iz
plastičnih cevi mora biti položen označevalni trak s kovinskim vložkom. |
|
|
IV. VODOVODNI
PRIKLJUČKI |
|
|
a) Postopek za
priključitev nepremičnine na javno vodovodno omrežje |
|
|
46. člen |
|
|
Za priključitev objekta na javno vodovodno omrežje mora
naročnik z izvajalcem javne službe skleniti pogodbo o priključitvi. |
|
|
K pogodbi mora priložiti: |
|
|
– situacijo z vrisanim objektom v merilu, ki velja za
projektno dokumentacijo, |
|
|
– kopijo gradbenega dovoljenja ali lokacijsko informacijo
za izvedbo vodovodnega priključka, |
|
|
– projekt vodovodnega priključka, interne inštalacije
oziroma tehnološki projekt, za proizvodne in druge objekte, kjer se bo
voda rabila v tehnološke namene, |
|
|
– soglasje občine s potrdilom o plačilu povračila ob
priključitvi na vodovodno omrežje |
|
|
– soglasje upravljalca ceste (v primeru preboja ali
rezanja ceste) |
|
|
– služnostno pogodbo sklenjena z lastniki zemljišč (če
trasa vodovoda prečka njihovo zemljo). |
|
|
47. člen |
|
|
Izvajalec javne službe je dolžan skleniti pogodbo o
priključitvi ob izpolnitvi tehničnih pogojev, razen v primeru, če
naročniku ne more zagotoviti zadostnih količin vode in izpolniti dobavno
tehničnih pogojev, ali če bi bila s tem motena oskrba ostalim
potrošnikom. |
|
|
V primeru, da iz razlogov iz prejšnjega odstavka ni možno
skleniti pogodbe o priključitvi, je izvajalec javne službe dolžan o tem
obvestiti pristojni občinski organ, s katerim se naročnik ob sodelovanju
izvajalca javne službe dogovori o možnosti načina in tehnične rešitve
izvedbe priključitve. |
|
|
48. člen |
|
|
Na osnovi sklenjene pogodbe o priključitvi izvajalec javne
službe naročniku – bodočemu uporabniku vode opravi: |
|
|
– odkar trase priključka in merilnega mesta, |
|
|
– skladno z dogovorom med naročnikom izdela ponudbeni
predračun in pogodbo za izvedbo priključka. |
|
|
49. člen |
|
|
Izvajalec javne službe izvede priključek, ko so izpolnjeni
vsi pogoji iz pogodbe o priključitvi. Po izvedbi del za priključitev na
vodovodno omrežje je izvajalec javne službe dolžan vzpostaviti prvotno
stanje na zemljišču na katerem je bil izveden priključek. |
|
|
50. člen |
|
|
Spremembo lokacije merilnega mesta, trase priključka ali
dobavnih količin lahko uporabnik zahteva po enakem postopku kot nov
priključek, pri čemer izvajalec javne službe za vsak primer posebej
presodi, če je potrebno predložiti ustrezno dokumentacijo v celoti ali
samo deloma. |
|
|
51. člen |
|
|
Priključek se ukine na osnovi pisnega naročila lastnika
priključka. Stroške ukinitve poravna naročnik. |
|
|
b) Dimenzije priključkov in izvedba |
|
|
52. člen |
|
|
Dimenzijo priključka določi izvajalec javne službe: |
|
|
– po številu izlivnih mest v priključenem objektu za
gospodinjstvo: |
|
|
---------------------------------------------------------------- |
|
|
Število izlivnih mestVrsta in minimalna
dimenzija priključka |
|
|
---------------------------------------------------------------- |
|
|
5–20 PE DN 32/10 |
|
|
20–30 PE DN 40/10 |
|
|
---------------------------------------------------------------- |
|
|
– če se predvideva, ob upoštevanju vseh podatkov iz
projekta interne instalacije oziroma tehnološkega projekta, večjo
konično porabo kot 2 l/sek., se dimenzionira priključek s hidravličnim
izračunom. |
|
|
53. člen |
|
|
Za gradnjo vodovodnih priključkov se smiselno uporabljajo
določbe v poglavju projektiranje in gradnja vodovoda. |
|
|
c) Lokacija in izvedba
merilnega mesta |
|
|
54. člen |
|
|
Merilno mesto je praviloma v jašku izven objekta, čim
bližje javnemu vodovodu. V objektih v katerih je predvidena ločena
meritev za več uporabnikov, je lahko register vodomerov v objektu. |
|
|
55. člen |
|
|
Če je vodomerno mesto v objektu uporabnika, mora biti cev
vodovodnega priključka zaščitena s PE cevjo v celotni dolžini od vstopa
v objekt do vodomera. |
|
|
V zaščitni cevi mora biti tudi cev priključka, ki vstopa
skozi steno vodomernega jaška izven objekta. |
|
|
56. člen |
|
|
Talni jaški izven objekta so tipski PVC termo jaški ali
betonski jaški opisani v 32. členu tega pravilnika. |
|
|
d) Tipi in dimenzije
vodomerov |
|
|
57. člen |
|
|
Vrsto in tip vodomerne naprave, ki se uporabljajo za
merjenje porabljene vode, določa izvajalec javne službe, dimenzijo
vodomera pa določi projektant ob soglasju izvajalca javne službe. |
|
|
58. člen |
|
|
Upravljalec plombira ob prevzemu vodovodnega priključka
oziroma ob vsaki vgradnji vodomera matični privoj s PVC plombo.
Odstranitev, uničenje oziroma poškodovanje plombe se sankcionira v
skladu z določbami Odloka o oskrbi s pitno vodo. |
|
|
e) Nadomestilo stroškov vzdrževanja priključka in menjave
ter kontrole vodomerov – vzdrževalnina priključka |
|
|
59. člen |
|
|
Vzdrževalnina priključka je znesek, ki se mesečno zaračunava za
pokrivanje stroškov redne menjave vodomernih naprav v enem menjalnem
obdobju. |
|
|
Znesek vzdrževalnine priključka v obračunskem obdobju dobimo kot zmnožek
nazivnega pretoka vodomera in cene vode. |
|
|
|
|
|
|
|
|
60. člen |
|
|
Izvajalec javne službe lahko na osnovi predvidene porabe
vode, upoštevajoč pri tem dinamiko in konico odjema pitne vode pri
uporabniku ter hidravlične razmere v vodovodnem omrežju, določi za
vgradnjo tudi druge dimenzije vodomerov. |
|
|
V. TEHNIČNO DOBAVNI
POGOJI |
|
|
61. člen |
|
|
Priključitev uporabnika na vodovod je možna ob naslednjih
pogojih: |
|
|
– da je kota tlačne črte pri Q max v vodovodnem omrežju
najmanj 10 m nad koto najvišjega izliva v objektu, |
|
|
– da bodoči uporabnik s predvidenim odvzemom vode ne bo
presegal pretočnih zmogljivosti sekundarnega omrežja in povzročal motenj
v oskrbi ostalih potrošnikov. |
|
|
62. člen |
|
|
Začasni priključek na javni vodovod je možen: |
|
|
1. za gradbišče (gradbiščni priključek), |
|
|
2. za bodoče uporabnike na kompleksih, ki niso pokriti s
sekundarno mrežo minimalnega premera 80 mm ob pogoju: |
|
|
– da z izgradnjo začasnega priključka ne bo motena oskrba
z vodo, |
|
|
– da je s srednjeročnim programom predvidena izgradnja
sekundarne vodovodne mreže na kompleksu, kjer je objekt uporabnika, |
|
|
– da uporabnik pred izvedbo priključka podpiše pogodbo z
izvajalcem javne službe, kjer bodo natančno opredeljene obveznosti
uporabnika do sofinanciranja sekundarne mreže na kompleksu in rok o
začasni uporabi priključka. |
|
|
Odločitev o možnosti izvedbe začasnega priključka izda
izvajalec javne službe, pri čemer za vsak primer posebej presodi, kakšno
dokumentacijo mora bodoči uporabnik predložiti. |
|
|
63. člen |
|
|
Naprave za zvišanje tlaka v objektih so del interne
instalacije in se lahko vgradijo le s posebnim soglasjem izvajalca javne
službe. |
|
|
Naprave za zvišanje tlaka se morajo priključiti preko
vmesnega rezervoarja, v katerega priteka voda preko vodomera in ventila
s plovcem v primerih, ko iz omrežja ni možno zagotavljati črpalne
količine vode. |
|
|
Vtok v rezervoar mora biti nad najvišjim nivojem vode v
rezervoarju. |
|
|
VI. NADZOR NAD GRADNJO
VODOVODA |
|
|
64. člen |
|
|
Vse vodovodne naprave, ki jih gradi ali rekonstruira
katerikoli izvajalec in bodo po dokončanju prešle v upravljanje
izvajalcu javne službe, nadzira med samo gradnjo strokovna služba
izvajalca javne službe. |
|
|
65. člen |
|
|
Nadzor iz prejšnjega člena tega pravilnika, obsega
kontrolo izvajanja določil izdanih soglasij in tega pravilnika ter
kontrolo kakovosti izvedenih del in vgrajenega materiala. |
|
|
VII. PREVZEM VODOVODOV
V UPRAVLJANJE |
|
|
66. člen |
|
|
Investitor javnega vodovoda, če to ni občina, mora tega
predati v last občini. Način in pogoje predaje opredelita investitor in
občina s pogodbo. Občina preda predmetni vodovod v upravljanje izvajalcu
javne službe. Ob primopredaji mora investitor izročiti občini oziroma
izvajalcu javne službe naslednjo dokumentacijo: |
|
|
– projekt z gradbenim dovoljenjem, |
|
|
– projekt izvedenih del (PID) v skladu z Zakonom o
graditvi objektov (ZGO-1) in po določbah pravilnika o izdelavi in
vzdrževanju katastra komunalnih naprav in metodologiji katastra
izvajalca javne službe, |
|
|
– zapisnik o tlačnem preizkusu, |
|
|
– atest o izvedenem klornem šoku, |
|
|
– podatke o investicijski vrednosti, |
|
|
– uporabno dovoljenje. |
|
|
Na osnovi zapisnika o prevzemu javnega vodovoda vnese
izvajalec javne službe vodovod v kataster komunalnih naprav in v
evidenco sredstev v upravljanju. |
|
|
67. člen |
|
|
Lokalni vodovod prevzame izvajalec javne službe v
upravljanje le, če so izpolnjeni pogoji tega pravilnika in je vodovod
zgrajen oziroma saniran skladno z vsemi predpisi ter ima vodni vir, ki
ustreza pravilniku o zdravstveni ustreznosti pitne vode in urejene
varstvene pasove. |
|
|
VIII. KATASTER
VODOVODNIH NAPRAV |
|
|
68. člen |
|
|
Izvajalec javne službe mora za objekte javnega vodovoda
voditi kataster komunalnih naprav. |
|
|
Kataster komunalnih naprav se vodi skladno z določbami
pravilnika o izdelavi in vzdrževanju katastra komunalnih naprav in
zakona o katastru komunalnih naprav. |
|
|
Podatki iz katastra se izdajo na osnovi pisne vloge,
katera mora vsebovati namen rabe podatkov. Za izdajo podatkov iz
katastra se plača nadomestilo stroškov priprave in izdaje podatkov.
Občini se za njene potrebe izdajo podatki iz katastra brezplačno v
dogovorjeni DXF oblik. Prav tako občina izdaja podatke iz katastra
izvajalcu javne službe brezplačno. |
|
|
69. člen |
|
|
Ne glede na določbe pravilnika o izdelavi in vzdrževanju
katastra komunalnih naprav pa izvajalec javne službe za operativne
potrebe sektorja vodooskrbe vodi katastrski elaborat v obsegu: |
|
|
1. pisni del, |
|
|
2. grafični del v državnem koordinatnem sistemu, |
|
|
3. skanogrami, |
|
|
4. elaborati. |
|
|
Ad/1 |
|
|
Pisni del vsebuje popisne liste ali tabele po segmentih
(točka, sistem daljic ali ploskev). |
|
|
Ad/2 |
|
|
Grafični del vsebuje: |
|
|
a) Podloge: |
|
|
– digitalni katastrski načrt, |
|
|
– digitalni ortofoto načrt, |
|
|
– topografski načrt različnih meril (1:1000, 1:5000,
1:25000…), |
|
|
– druge podloge. |
|
|
b) Segmente katastra komunalnih naprav: |
|
|
– točkovni (hidranti, zasuni, zračniki…), |
|
|
– linijski (cevovodi...), |
|
|
– ploskovni (jaški, vodovarstvena območja…). |
|
|
Ad/3 Skanogrami so digitalna oblika elaborata: |
|
|
a) skanogrami fotografij (jaškov, cevovodov, križanj,
zanimivih detajlov…), |
|
|
b) skanogrami topografij, skic, shem in shematskih
prikazov…, |
|
|
c) skanogrami, druga dokumentacija. |
|
|
Ad/4 Elaborati: |
|
|
Elaborat je zbirka vseh listin, dokumentov, skic in
zapisnikov, na osnovi katerih je bil nastavljen pisni in grafični del
elaborata, zlasti: |
|
|
– pregledna karta območja novega cevovoda M 1: 500, 1000,
5000, 10000, |
|
|
– situacijski načrt, ki vsebuje geodetski posnetek terena
in cevovoda z vsemi pripadajočimi elementi z označbami in podatki, |
|
|
– podolžni profili, |
|
|
– topografije zasunov, hidrantov in podobnih objektov na
cevovodu, |
|
|
– oznake detajlnih listov, kjer je cevovod ter številke
zapisnikov s podatki meritev, |
|
|
– montažni načrti cevovodov (zasuni, hidranti, zračniki,
blatniki, odcepi, priključna mesta, križanja), |
|
|
– dimenzije, materiali, leto izgradnje, |
|
|
– situacijski načrt, topografije in podolžni profili
morajo biti v digitalni obliki (dwg, dxf format), |
|
|
– drugi podatki. |
|
|
70. člen |
|
|
Vzdrževanje katastra komunalnih naprav temelji na prijavah
o spremembah na komunalnih vodih, ki se posredujejo izvajalcu, ki vodi
kataster. |
|
|
Prijava o spremembi komunalnega voda je pisno obvestilo,
ki vsebuje podatke o kraju komunalnega objekta in kratek opis spremembe
na objektu. |
|
|
71. člen |
|
|
Po prejemu prijave o spremembi komunalnega voda mora
služba katastra takoj poskrbeti za eventualno potrebno izmero na terenu
in vnos spremembe v katastrski elaborat. |
|
|
72. člen |
|
|
O
spremembah na komunalnih vodih se vodi posebna evidenca. |
|
|
IX. PREHODNI IN KONČNI
DOLOČBI |
|
|
73. člen |
|
|
Spremembe in dopolnitve tega pravilnika se sprejmejo po
postopku, določenim za njegov sprejem. |
|
|
74. člen |
|
|
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v
Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
|
Št. 352-05-2/03-1 |
|
|
Zavrč, dne 17. novembra 2004. |
|
|
Župan
Občine Zavrč
Miran Vuk l. r. |
|