Na podlagi 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, ZLS-UPB2 ter št. 27/08, 76/08, 79/09 in 51/10), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06, 49/06, 66/06, 33/07, 57/08, 70/08 in 108/09), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/2011 – uradno prečiščeno besedilo, ZP-1-UPB8), 3., 4. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/1993, 30/1998 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP in 38/10 - ZUKN), določil Pravilnika o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/06 in 41/08), določil Odloka o varstvu virov pitne vode na območju občine Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem št. 2/02) 3. člena Odloka o gospodarskih javnih službah Občine Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem št. 1/2008) ter 7., 82., 84. in 85. člena Statuta Občine Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem št. 3/2010) je Občinski svet Občine Cerklje na Gorenjskem na 5. redni seji, dne 8.6.2011, sprejel

ODLOK

o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Cerklje na Gorenjskem

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina)

Ta odlok ureja oskrbo s pitno vodo, način opravljanja obvezne občinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: javna služba) in lastne oskrbe prebivalcev s pitno vodo, ter pravice in dolžnosti uporabnikov in upravljavcev na območju Občine Cerklje na Gorenjskem (v nadaljevanju: Občina), tako, da določa:

Podrobnejša vsebina o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav za izvajanje javne službe je opredeljena v Pravilniku za projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo javnega vodovodnega sistema (sklep skupščine Komunale Kranj, javno podjetje d.o.o., z dne 18.10.2005 – v nadaljevanju: Tehnični pravilnik) .

2. člen

(pomen izrazov)

Izrazi, uporabljeni v tem odloku imajo naslednji pomen:

1. pitna voda je voda v skladu s predpisom, ki ureja pitno vodo;

2. obdelava vode je filtriranje, čiščenje in dezinfekcija vode iz vodnega vira, ki je namenjen oskrbi s pitno vodo;

3. uporabnik je fizična ali pravna oseba, ki je lastnik ali solastnik stavbe, oziroma inženirskega objekta ali dela stavbe ali inženirskega objekta ali zemljišča na območju občine, priključenega na javno vodovodno omrežje oziroma koristnik storitve javne službe oskrbe s pitno vodo;

4. odjemno mesto je mesto vodovoda, kjer se odčitava poraba pitne vode posameznega porabnika pitne vode. Na posamezno odjemno mesto je lahko priključeno več porabnikov pitne vode, če je v skladu z določbami stanovanjskega zakona zagotovljena porazdelitev stroškov med njimi;

5. javna površina je površina objekta ali dela objekta državne ali lokalne gospodarske javne infrastrukture, ki ima status grajenega javnega dobra po predpisih, ki urejajo graditev objektov. Za javno površino štejejo tudi površine javnih zelenic in površine zemljišč v javnih parkih;

6. infrastruktura javne službe je infrastruktura za izvajanje javne službe oskrbe s pitno vodo;

7. sistem za oskrbo s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: vodovod) je sistem elementov vodovoda, kot so cevovodi, črpališča, vodohrani in čistilne naprave, ter oprema, kot so priključki in hidranti, ki pretežni del rednega obratovanja deluje kot samostojen vodovodni sistem, hidravlično ločen od drugih vodovodov;

8. sekundarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki objekti, kot so objekti za dvigovanje ali zmanjševanje tlaka v omrežju in za obdelavo vode na sekundarnem vodovodu, ki je namenjeno za neposredno priključevanje stavb na posameznem poselitvenem območju. V sekundarni vodovod je vključeno tudi vodovodno omrežje, vključno z zunanjimi hidranti, in vodovodno omrežje za vzdrževanje javnih površin. Gradbeni inženirski objekti in oprema sekundarnega vodovoda so občinska gospodarska javna infrastruktura. Priključki stavb na sekundarni vodovod niso objekti oziroma oprema javne infrastrukture;

9. primarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki objekti, kot so objekti za obdelavo vode, vodohrani in črpališča, ki so namenjeni transportu pitne vode od enega ali več vodnih virov do sekundarnega vodovoda. Gradbeni inženirski objekti in oprema primarnega vodovoda so občinska gospodarska javna infrastruktura;

10. transportni vodovod je del vodovoda, na katerem ni priključkov neposrednih porabnikov pitne vode in je namenjen za transport vode na večje razdalje od vodnih virov do primarnega vodovoda;

11. lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo je oskrba prebivalcev s pitno vodo na podlagi vodnega dovoljenja, izdanega v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje z vodami, na območjih, kjer se storitve javne službe ne izvajajo;

12. zasebni vodovod je vodovod, katerega objekti in oprema so v lasti oseb zasebnega prava in namenjeni lastni oskrbi prebivalcev s pitno vodo;

13. javni vodovod je vodovod, ki ga sestavlja en ali več sekundarnih vodovodov, lahko pa tudi en ali več primarnih ali transportnih vodovodov in je namenjen kot občinska gospodarska javna infrastruktura opravljanju storitev javne službe;

14. oskrbovalno območje je eno ali več poselitvenih območij skupaj, ki ga s pitno vodo oskrbuje posamezni vodovod;

15. hidrantno omrežje so gradbeni inženirski objekti in naprave, s katerimi se voda od vira za oskrbo z vodo dovaja do zunanjih hidrantov, ki se uporabljajo za gašenje požara ali se nanje priključijo gasilna vozila z vgrajenimi črpalkami ali prenosne gasilne črpalke;

16. interno vodovodno omrežje (in naprave) je tisto, ki je v lasti uporabnika;

17. vodovodni priključek je priključna garnitura s spojno cevjo od sekundarnega vodovodnega omrežja do vključno obračunskega vodomera z vsemi vgrajenimi elementi. Vodovodni priključek je v lasti uporabnika.

18. obračunski vodomer je vodomer, s katerim se meri poraba pitne vode iz javnega vodovoda. Obračunski vodomer je v lasti uporabnika.

19. interni vodomer je vodomer, ki je nameščen za obračunskim vodomerom in uporabnikom služi za interno porazdelitev stroškov porabe vode ter ga upravljavec vodovoda ne vzdržuje in ne uporablja za obračun porabljene vode;

20. upravljavec vodovoda je oseba, ki je v skladu s predpisom občine, ki ureja izvajanje javne službe na njenem območju, pridobila pravico upravljanja z objekti in opremo vodovoda zaradi opravljanja storitev javne službe, in oseba, ki so jo prebivalci, ki se oskrbujejo v okviru lastne oskrbe prebivalcev s pitno vodo, pooblastili za upravljanje z zasebnim vodovodom;

21. obstoječe poselitveno območje je naselje in območje, ki je z ustreznim prostorskim aktom, uveljavljenim najpozneje do 31. decembra 2005, določeno za širitev naselja;

22. predvideno poselitveno območje je v skladu s predpisi s področja urejanja prostora določeno območje za širitev naselja, razen območij iz prejšnje točke;

23. vodovarstveno območje je območje, kot ga določa predpis, ki ureja varstvo vode, namenjene oskrbi s pitno vodo;

24. obstoječa stavba je stavba, za katero je postalo izdano gradbeno dovoljenje dokončno najpozneje ob uveljavitvi Pravilnika o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/06, in 41/08 – v nadaljnjem besedilu: Pravilnik);

25. kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca o objektih gospodarske javne infrastrukture;

26. zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca zbirnih podatkov o omrežjih in objektih gospodarske javne infrastrukture, ki jo vodi Geodetska uprava Republike Slovenije na podlagi zakona o urejanju prostora;

27. komunalni prispevek je plačilo dela stroškov gradnje komunalne opreme, ki ga zavezanec na podlagi veljavne zakonodaje skladno z sprejetim odlokom o programu opremljanja stavbnih zemljišč, plača občini. V višini komunalnega prispevka niso vključeni stroški vzdrževanja  komunalne opreme, prav tako s plačilom komunalnega prispevka niso plačani stroški gradnje tistih delov priključkov, ki so v zasebni lasti.

3. člen

(uporaba storitev javne službe)

S storitvami javne službe se zagotavlja oskrba s pitno vodo vseh stavb ter gradbenih inženirskih objektov, če se v njih zadržujejo ljudje ali se pitna voda uporablja za oskrbo živali. Za storitve javne službe se šteje tudi oskrba s pitno vodo stavb ali gradbenih inženirskih objektov, v katerih se opravljajo storitve državnih in občinskih javnih služb.

Za storitve javne službe se ne šteje oskrba s pitno vodo nestanovanjskih prostorov v stanovanjskih stavbah in oskrba s pitno vodo nestanovanjskih stavb in gradbenih inženirskih objektov, če:

-        iz vode nastaja zaradi njene rabe industrijska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo,

-        je namen rabe vode proizvodnja pijač,

-        se voda rabi za tehnološke namene, pri katerih je voda pretežna sestavina proizvodov,

-        se voda rabi za polnjenje bazenskih kopališč ali

-        se voda rabi za namakanje ali pranje površin, ki niso javne površine.

Ne glede na določbe prejšnjega odstavka tega člena se za storitve javne službe šteje oskrba s pitno vodo stavb ali gradbenih inženirskih objektov, v katerih se opravljajo storitve državnih in občinskih javnih služb.

Storitve javne službe opravljajo izvajalci storitev javne službe v obliki in na način, določen s predpisom, ki ureja gospodarske javne službe, Pravilnikom o oskrbi s pitno vodo, Pogodbo o poslovnem najemu javne infrastrukture in izvajanju gospodarskih javnih služb (v nadaljevanju: pogodba o poslovnem najemu) in tem odlokom.

4. člen

(območja izvajanja oskrbe s pitno vodo)

Občina mora zagotavljati izvajanje storitev javne službe oskrbe s pitno vodo na poselitvenih območjih na njenem območju, razen na:

a)     območjih, ki so nad 1500 m nadmorske višine in

b)     poselitvenih območjih, kjer se oskrbuje iz posameznega vodnega vira manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem ali je letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo manj kot 10 m³ pitne vode na dan.

Lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo se lahko izvaja na območju poselitve, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja v okviru storitev javne službe, če je vodovod v zasebni lasti, vodni vir pa oskrbuje:

-        poselitveno območje z manj kot 50 prebivalci s stalnim prebivališčem in z letno povprečno zmogljivostjo oskrbe s pitno vodo, manjšo od 10 m³ pitne vode na dan, ali

-        stavbe na območjih, ki so nad 1500 m nadmorske višine.

5. člen

(način izvajanja javne službe)

Občina zagotavlja izvajanje javne službe v obliki javnega podjetja.

Na poselitvenih območjih, kjer se oskrbuje iz posameznega vodnega vira manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem ali je letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo manj kot 10 m3 pitne vode na dan, se izvajanje javne službe zagotavlja z dajanjem koncesij.

II. UPRAVLJANJE VODOVODOV

6. člen

(določitev upravljavca vodovoda)

Območja, kjer se opravlja oskrba s pitno vodo s storitvami javne službe, in območja, kjer se opravlja lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo, so določena in označena v topografski karti, ki je sestavni del tega odloka kot Priloga št. 1.

Storitve javne službe oskrbe s pitno vodo izvaja upravljavec Komunala Kranj, javno podjetje, d.o.o. (v nadaljnjem besedilu tudi: upravljavec).

Zasebni vodovod mora imeti upravljavca, če oskrbuje s pitno vodo več kot pet stanovanjskih stavb, v katerih prebivajo prebivalci s stalnim prebivališčem, ali če oskrbuje s pitno vodo stavbo ali več stavb, v katerih se izvaja gostinska, turistična ali živilska dejavnost.

Za upravljavca zasebnega vodovoda občina potrdi pravno ali fizično osebo, s katero so lastniki zasebnega vodovoda sklenili pogodbo o upravljanju zasebnega vodovoda. Župan je pooblaščen, da izda sklep o potrditvi.

Če med osebami, ki jih zasebni vodovod oskrbuje s pitno vodo v okviru lastne oskrbe prebivalcev s pitno vodo ni doseženega soglasja o upravljavcu zasebnega vodovoda, občina za upravljavca zasebnega vodovoda določi izvajalca javne službe, ki oskrbuje sosednja poselitvena območja.

7. člen

(vodno dovoljenje za rabo vode za oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovoda)

Za rabo vode iz vodnega vira za oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovoda je potrebno pridobiti vodno dovoljenje v skladu s predpisi, ki urejajo vode (v nadaljnjem besedilu: vodno dovoljenje).

Vodno dovoljenje mora pridobiti občina oziroma več občin, če so objekti in oprema javnega vodovoda v njeni oziroma njihovi lasti ali lasti pravne osebe javnega prava, ki jo je ustanovila občina oziroma več občin.

Če javni vodovod oskrbuje s pitno vodo več občin, pridobijo vodno dovoljenje za rabo vode iz vodnega vira ali več vodnih virov, ki zagotavljajo vodo javnemu vodovodu, vse občine, ki jih ta vodovod oskrbuje, pravica rabe količin pitne vode iz vodnega vira ali več vodnih virov pa se posamezni občini v vodnem dovoljenju določi glede na količino pitne vode, ki je na območju posamezne občine dobavljena porabnikom pitne vode v okviru storitev javne službe.

Vodno dovoljenje pridobi občina tudi za vodovod, ki je v lasti oseb, ki niso osebe iz drugega odstavka tega člena, če so cevovodi in oprema vodovoda namenjeni opravljanju storitev javne službe.

8. člen

(vodno dovoljenje za rabo vode za lastno oskrbo s pitno vodo)

Za rabo vode iz vodnega vira, namenjenega lastni oskrbi prebivalcev s pitno vodo iz zasebnega vodovoda, morajo pridobiti vodno dovoljenje lastniki vseh stavb, ki jih zasebni vodovod oskrbuje s pitno vodo.

Če je lastnikov posamezne stanovanjske stavbe, ki jih zasebni vodovod oskrbuje s pitno vodo, več, se vodno dovoljenje glasi na lastnika oziroma lastnike, ki so kot lastniki stanovanjske stavbe navedeni v vlogi za pridobitev vodnega dovoljenja za rabo vode za oskrbo s pitno vodo iz zasebnega vodovoda.

Če se namerava na zasebni vodovod priključiti stavba v lasti osebe, ki ni imetnik vodnega dovoljenja za rabo vode zaradi oskrbe s pitno vodo iz zasebnega vodovoda, mora lastnik oziroma lastniki stavbe pridobiti vodno dovoljenje za rabo vode iz tega zasebnega vodovoda.

Če je stavba, ki se namerava priključiti na zasebni vodovod šesta stanovanjska stavba ali stavba, v kateri se izvaja gostinska, turistična ali živilska dejavnost, ministrstvo, pristojno za varstvo okolja (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), izda vodno dovoljenje iz prejšnjega odstavka, le v primeru, če je občina določila ali potrdila upravljavca zasebnega vodovoda.

Če se namerava na vodni vir, ki napaja zasebni vodovod, ali neposredno na zasebni vodovod priključiti nestanovanjska stavba ali gradbeni inženirski objekt, za katerega se oskrba s pitno vodo v skladu z drugim odstavkom 3. člena tega odloka ne šteje za storitev javne službe, mora upravljavec take stavbe ali gradbenega inženirskega objekta pridobiti posebno vodno dovoljenje za rabo vode za namene izvajanja svoje dejavnosti.

Ne glede na določbe prvega do petega odstavka tega člena ministrstvo izda vodno dovoljenje občini, če se mora zaradi novega priklopa stavbe na zasebni vodovod v skladu z določbami pravilnika oskrba s pitno vodo izvajati v obliki storitev javne službe, ker je število s pitno vodo oskrbovanih prebivalcev s stalnim prebivališčem preseglo 50 ali ker je letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo presegla 10 m3 pitne vode na dan.

V primeru iz prejšnjega odstavka mora občina za upravljavca vodovoda določiti osebo, ki opravlja na vodovodu storitve javne službe, objekti in oprema do tedaj zasebnega vodovoda pa pridobi status objektov in opreme javnega vodovoda.

9. člen

(evidenca upravljavcev in vodovodov)

Občina mora voditi evidence o upravljavcih javnih in zasebnih vodovodov, ter o spremembah poročati pristojnemu ministrstvu.

Upravljavci vodovodov morajo zaradi vodenja evidenc o vodovodih poročati pristojnemu ministrstvu.

Evidenca o vodovodih vsebuje podatke o:

–       oskrbovalnemu območju in poselitvenih območjih ter številu prebivalcev s stalnim prebivališčem na oskrbovalnemu območju,

–       tehničnih lastnostih in skupni dolžini cevovodov vodovoda,

–       vodnih virih, ki napajajo posamezni vodovod,

–       pravici rabe vode za oskrbo s pitno vodo na podlagi vodnih dovoljenj,

–       rabi in namenu rabe pitne vode iz vodovodov, ki se v skladu z drugim odstavkom 3. člena tega pravilnika ne šteje za rabo v okviru storitev javne službe,

–       letni rabi vode za oskrbo s pitno vodo ter kazalcih oskrbe s pitno vodo iz poročil o izvajanju javne službe.

III.  VODOVODNO OMREŽJE, OBJEKTI IN NAPRAVE

10. člen

(delitev vodovodnega sistema)

Vodovodno omrežje, objekti in naprave so lahko javni, zasebni ali interni.

Vodovodno omrežje, objekti in naprave, ki ne morejo pridobiti status grajenega javnega dobra, so internega značaja, zato jih vzdržujejo uporabniki ali od njih pooblaščeni pogodbeni izvajalci.

V primeru, ko se gradi ali je že izgrajen sekundarni vodovod za dva ali več objektov po zasebnem zemljišču, je potrebno upravljavcu zagotoviti služnost in vpis v zemljiško knjigo. V kolikor ni pridobljena služnost, je ta vodovod internega značaja.

Javno vodovodno omrežje, objekti in naprave, ki sestavljajo infrastrukturo javne službe lokalnega pomena, so:

–       transportno vodovodno omrežje, objekti in naprave, ki služijo več občinam ali regiji (zajetja, vodnjaki, črpališča, naprave za čiščenje in pripravo vode, prečrpališča, vodohrani, transportni vodovodi),

–       primarno vodovodno omrežje, objekti in naprave, ki služijo eni občini oziroma enemu poselitvenemu območju (zajetja, vodnjaki, črpališča, naprave za čiščenje in pripravo vode, prečrpališča, vodohrani, vodovodi od vodnih virov do sekundarnega omrežja),

–       sekundarno vodovodno omrežje, objekti in naprave (sekundarni vodovod za neposredno priključevanje uporabnikov na posameznem stanovanjskem ali drugem območju, vodovodi in naprave za gašenje požarov, črpališča in naprave za dvig ali reduciranje tlaka) in

–       ostala oprema za upravljanje in nadzor.

Zasebno vodovodno omrežje, objekti in naprave so:    

–       primarno vodovodno omrežje, objekti in naprave (zajetja, vodnjaki,  črpališča, naprave za čiščenje in pripravo vode, prečrpališča, vodohrani,vodovodi od vodnih virov do sekundarnega  omrežja),

–       sekundarno vodovodno omrežje, objekti in naprave (sekundarni vodovod za neposredno priključevanje uporabnikov na posameznem stanovanjskem ali drugem območju, vodovodi in naprave za gašenje požarov, črpališča in naprave za dvig ali reduciranje tlaka). 

Interno vodovodno omrežje in naprave v lasti uporabnika so:

–       vodovodni priključek in sicer priključna garnitura s spojno cevjo od sekundarnega vodovodnega omrežja,  vključno z obračunskim vodomerom, in z vsemi vgrajenimi elementi.

11. člen

(vzdrževanje in izvajanje)

Izvajalec tekočih vzdrževalnih del na javnem vodovodu je upravljavec ali strokovno usposobljena pravna ali fizična oseba, ki jo pooblasti upravljavec. Podrobneje se vzdrževanje in investicije v javno vodovodno omrežje na območju, kjer storitve oskrbe s pitno vodo zagotavlja javno podjetje, določijo s pogodbo o poslovnem najemu, sklenjeno med Občino in javnim podjetjem – upravljavcem.

Ne glede na izvajalca del, ki posega v javno vodovodno omrežje, mora upravljavec zagotoviti strokovni nadzor, oz. se mu mora zagotoviti strokovni nadzor nad deli v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov,  investitor ali izvajalec del pa mora kriti nastale stroške.

V primeru rekonstrukcije javnega vodovoda, so priključki samo v cestnem telesu in prevezava na obstoječi priključek strošek obnove vodovoda, ki se financira iz javnih sredstev.

Vsa popravila in obnovitvena dela na vodovodnem priključku in vodomeru izvaja upravljavec javnega vodovoda na stroške lastnika oziroma uporabnika.

Vodovodni priključek je potrebno obnoviti:

–       če dejansko stanje priključka kaže na stopnjo dotrajanosti, ki povzroča okvare in vodne izgube ali ogroža varnost oskrbe z vodo,

–       če je priključek zgrajen iz zdravstveno neustreznih materialov,

–       v primeru obnove javnega vodovoda, ko se izvajajo vsa obnovitvena dela javne infrastrukture in priključek ne ustreza normativom,

–       če obstoječi priključek tlačno ne ustreza normativom,

–       oz. najkasneje, ko doseže starost 50 let.

Redna menjava in umerjanje vodomerov se izvaja skladno z veljavno zakonodajo. 

IV. OPREMLJENOST NASELIJ Z VODOVODOM

12. člen

(opremljenost naselij)

Poselitveno območje z gostoto prebivalstva s stalnim prebivališčem več kot 5 prebivalcev na ha površine mora biti opremljeno z enim, funkcionalno zaokroženim javnim vodovodom, če je število prebivalcev, ki stalno prebivajo na tem območju, večje od 50, ali če je letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo večja od 10 m3 pitne vode na dan.

Poselitveno območje z gostoto prebivalstva s stalnim prebivališčem manj kot 5 prebivalcev na ha površine mora biti opremljeno z enim ali več vodovodi, ki jih upravljajo:

–       izvajalci javne službe, če na oskrbovalnemu območju posameznega vodovoda stalno prebiva več kot 50 prebivalcev ali če letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo presega 10 m3 pitne vode na dan,

–       upravljavci zasebnih vodovodov, namenjenih lastni oskrbi s pitno vodo, če niso izpolnjeni pogoji oskrbe iz prejšnje alineje.

Na poselitvenem območju iz prvega in drugega odstavka tega člena je treba zagotoviti vgradnjo hidrantov na sekundarnem vodovodu ali izjemoma na primarnem vodovodu v skladu s predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij.

Če je hidrantno omrežje sekundarni vodovod z vgrajenimi hidranti, je tako omrežje javno hidrantno omrežje, ki ga upravlja izvajalec javne službe.

Če je hidrantno omrežje zasebni vodovod z vgrajenimi hidranti, je tako omrežje zasebno hidrantno omrežje, ki ga upravlja upravljavec zasebnega vodovoda.

13. člen

(prepoved lastne oskrbe s pitno vodo)

Na oskrbovalnem območju, kjer občina zagotavlja oskrbo s pitno vodo s storitvami javne službe, ni dovoljena oskrba s pitno vodo z lastno oskrbo s pitno vodo.

Vodni vir, ki zagotavlja pitno vodo javnemu vodovodu, se ne sme uporabljati za lastno oskrbo prebivalcev s pitno vodo.

14. člen

(obveznost priključitve na javni vodovod)

Na obstoječem poselitvenem območju, kjer je zgrajen, se gradi ali rekonstruira javni vodovod, je priključitev na javni vodovod obvezna. Lastnik stavbe ali gradbeno inženirskega objekta mora zaradi oskrbe s pitno vodo zagotoviti izvedbo priključka stavbe na sekundarni vodovod.

Na obstoječem poselitvenem območju, ki doslej ni bilo opremljeno z javnim vodovodom, se ob izgradnji javnega vodovoda izda odločba o odmeri komunalnega prispevka. Odločbo izda občinska uprava Občine Cerklje na Gorenjskem po uradni dolžnosti. Na podlagi potrdila o plačilu komunalnega prispevka, uporabnik pridobi pri upravljavcu javnega vodovoda obrazec vloge za izdajo soglasja za priključitev, v katerem so navedene tudi potrebne priloge, ki jih mora uporabnik priložiti k vlogi. Na osnovi vloge izda upravljavec javnega vodovoda soglasje s pogoji za priključitev.

Uporabnik se je dolžan priključiti na javni vodovod najkasneje v roku šestih mesecev po izgradnji javnega vodovoda.

Če se v stavbi oziroma gradbenem inženirskem objektu na poselitvenem območju, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja s storitvami javne službe, rabi pitna voda, lahko lastnik stavbe zagotovi oskrbo s pitno vodo iz zasebnega vodovoda, namenjenega lastni oskrbi s pitno vodo, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

–       oddaljenost stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta od javnega vodovoda je večja od 200 m ali

–       je izvedba priključka stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod, povezana z nesorazmernimi stroški.

Občina v svojem programu komunalnega opremljanja naselij lahko opredeli poselitvena območja oziroma njihove dele, kjer se stavbe in gradbeni inženirski objekti ne bodo priključevali na javni vodovod zaradi nesorazmerno visokih stroškov priključitve.

15. člen

(priključitev stavb na javni vodovod)

Predvideno poselitveno območje mora biti pred dajanjem v uporabo novih stavb ali gradbenih inženirskih objektov v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, opremljeno z javnim vodovodom skladno z določbami Pravilnika in tega odloka.

Na predvidenem poselitvenem območju upravljavec javnega vodovoda ne sme priključiti stavb ali gradbenih inženirskih objektov na javni vodovod, če na območju ni zagotovljenega odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode.

Na obstoječem ali predvidenem poselitvenem območju upravljavec javnega vodovoda ne sme priključiti na javni vodovod nestanovanjskih stavb ali gradbenih inženirskih objektov, če lastnik stavbe oziroma inženirskega objekta ni pridobil vodnega dovoljenja in gre za rabo vode iz javnega vodovoda, za katero je treba pridobiti vodno dovoljenje.

16. člen

(priključek stavbe na javni vodovod)

Priključek na javni vodovod je dovoljen samo s soglasjem, ki ga izda upravljavec v skladu z določili tega odloka in v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov. Pred izdajo soglasja je upravljavec dolžan pridobiti odobritev za priključitev s strani lastnika infrastrukture javne službe.

Na javni vodovod se mora priključiti vsako odjemno mesto posebej.

Če je treba priključiti na javni vodovod več odjemnih mest tako, da se priključek stavbe na obratujoči sekundarni vodovod izvede s skupnim cevovodom, se šteje za del javnega vodovoda cevovod, ki povezuje obratujoči sekundarni vodovod in razcep cevovoda za priključitev zadnjih dveh odjemnih mest.

17. člen

(storitve v zvezi s priključki stavb na sekundarni vodovod)

Priključek stavbe na sekundarni vodovod je del javnega vodovoda, ki se nahaja med sekundarnim vodovodom in napravo za merjenje porabljene pitne vode pri porabniku pitne vode. Načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje cevovodov in druge opreme priključka stavbe na javni vodovod mora zagotoviti lastnik stavbe. Priključek stavbe na javni vodovod je v lasti lastnika stavbe.

Upravljavec javnega vodovoda mora vzdrževati priključek stavbe na sekundarni vodovod, uporabnik pa mora preverjanje izvedbe in delovanje cevovoda in opreme priključka stavbe na sekundarni vodovod ter njegovo vzdrževanje dopustiti in storjene storitve javne službe plačati v skladu s tarifo za storitve vzdrževanja priključkov stavbe na sekundarni vodovod. Upravljavec javnega vodovoda lahko omogoči uporabniku obročno plačevanje storitve vzdrževanja ali obnove priključka v skladu s pogodbo, ki jo skleneta upravljavec in uporabnik. Doba obročnega odplačevanja je največ 24 mesecev, obrestna mera pa se opredeli v pogodbi.

Upravljavec javnega vodovoda mora voditi evidence o stavbah in opremi priključkov stavb na sekundarni vodovod in trasah teh priključkov.

18. člen

(stalen ali začasen priključek)

Vodovodni priključek je lahko stalen  ali začasen.

Vsaka sprememba dimenzije priključka se obravnava kot nov priključek.

Priključek stavbe na javni vodovod mora biti izveden v skladu s tem odlokom in Tehničnim pravilnikom ter s pogoji iz soglasja upravljavca.

Upravljavec je dolžan izdelati priključek najkasneje v 30 dneh od pisne vloge uporabnika za izvedbo priključka, s tem, da je uporabnik izpolnil vse pogoje iz prejšnjega odstavka tega člena in poravnal vse obveznosti do občine in upravljavca.

Upravljavec sme priključiti uporabnika, ko je preveril, da so  bila predhodno izvedena vsa gradbena dela na način kot to določa Tehnični pravilnik.

Uporabnik lahko pisno naroči začasni ali stalni odklop priključka, ki se izvede na stroške uporabnika v skladu s tem odlokom in Tehničnim pravilnikom. Stalni odklop priključka pomeni fizično izvedena dela odklopa na priključnem ventilu ali priključni cevi pri sekundarnem vodovodu. V primeru ponovnega priklopa je uporabnik dolžan pridobiti soglasje v skladu z 21. členom tega odloka.  

19. člen

(lastna oskrba prebivalcev)

Če je stavba ali več stavb na poselitvenem območju, na katerem v skladu z merili iz Pravilnika in tega odloka priključitev na javni vodovod ni obvezna, se oskrba s pitno vodo lahko izvaja v obliki lastne oskrbe prebivalcev, če so za obratovanje zasebnega vodovoda izpolnjeni pogoji iz 6. in 8. člena tega odloka.

V. VIRI FINANCIRANJA JAVNE SLUŽBE

20. člen

(viri financiranja)

Javna služba se financira iz:

–       cene storitev javne službe,

–       proračunskih sredstev občine,

–       drugih virov.

VI. NAČRTOVANJE VODOVODA

21. člen

(upravni postopki – javna pooblastila)

Upravljavec opravlja na območju občine v okviru storitev javne službe naslednje naloge:

–       izdaja projektne pogoje, smernice in mnenja, vse v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora,

–       izdaja soglasja k projektnim rešitvam,

–       izdaja soglasja za priključek.

Uporabnik predloži k vlogi za pridobitev listin iz prejšnjega odstavka naslednjo dokumentacijo:

1. K vlogi za pridobitev projektnih pogojev:

–       idejno zasnovo,

–       situacijo obstoječega stanja,

–       situacijo v merilu 1:500 z vrisanimi objekti ter vsemi komunalnimi napravami in objekti, ki se, ali se bodo nahajali na lokaciji,

–       opis specifičnosti gradnje in namembnosti objekta s predvideno potrošnjo vode,

–       strokovno poročilo o vplivih na okolje v primerih, ko je to določeno s predpisi.

2. K vlogi za soglasje k projektnim rešitvam na projektno dokumentacijo:

–       vodilno mapo,

–       načrt strojne (vodovodne) napeljave,

–       načrt zunanje ureditve,

–       načrt s predmetom soglašanja,

–       izkaz požarne varnosti.

3. Za soglasje za priključitev  stavbe ali inženirskega objekta, ki je v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja: 

–       idejno zasnovo,

–       situacijo obstoječega stanja,

–       situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500,

–       opis specifičnosti gradnje in namembnosti objekta s predvideno potrošnjo vode,

4. Za soglasje za priključitev obstoječih stavb oziroma drugih inženirskih objektov:

–       gradbeno dovoljenje ali druga dokazila o legalnosti stavbe ali inženirskega objekta,

–       projekt vodovodnega priključka,

–       projekt interne vodovodne inštalacije ali potrdilo upravljavca o pregledu interne inštalacije,

–       potrdilo o plačanem komunalnem prispevku,

–       pri notarju overjeno pogodbo o služnosti ali pri notarju overjeno soglasje lastnikov parcel, po katerih bo potekal vodovodni priključek oziroma sodno odločitev, ki nadomesti soglasje, ali vpisano služnostno pravico,

–       dokazilo o zagotavljanju odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode, v kolikor je to predpisano.

5. Za soglasje za začasni priključek, katero se lahko izda za obdobje največ dveh let:

–       situacijo (po potrebi z vrisanim objektom) v merilu 1:1000 ali 1:500,

–       upravno dovoljenje oziroma drug ustrezen dokument (odločbo ipd.)

–       opis dejavnosti z navedbo o predvideni porabi vode in času trajanja priključka,

–       projekt vodovodnega priključka,

–       pri notarju overjeno pogodbo o služnosti ali pri notarju overjeno soglasje lastnikov parcel, po katerih bo potekal vodovodni priključek, oziroma sodno odločitev, ki nadomesti soglasje, ali vpisano služnostno pravico,

–       dokument o lastništvu in dovoljenje za poseg v prostor;

–       soglasje za prekop javnih površin in križanja z drugimi komunalnimi vodi (po potrebi), preko katerih bo potekal vodovodni priključek.

6. Za soglasje za ukinitev priključka:

–       situacijo z vrisano stavbo ali inženirskim objektom in vodovodnim priključkom v merilu 1:1000 ali 1:500,

–       potrdilo pristojnega organa o odstranitvi stavbe ali spremembi namembnosti stavbe.

7. Za soglasje k spremembam dimenzije priključka:

–       projekte in opise, ki se nanašajo na spremembe,

–       potrdilo o plačanem komunalnem prispevku ali izjavo občine.

Za pridobitev soglasja za obstoječe zgradbe se uporablja 4. točka tega člena, gradbenega dovoljenja pa ni potrebno predložiti, če je bil objekt zgrajen pred letom 1967. Pred izdajo soglasja je upravljavec dolžan pridobiti odobritev za priključitev s strani lastnika infrastrukture javne službe in preveriti ali je bila poravnana obveznost plačila komunalnega prispevka. Komunalni prispevek se izračuna in odmeri skladno z veljavnim odlokom o programu opremljanja stavbnih zemljišč za določeno območje občine.

Roki za izdajo posameznih dokumentov so 15 dni od prejema popolne vloge oziroma 30 dni, če gre za zahteven objekt.

Upravljavec izda pozitivno soglasje uporabniku za priključitev na javni vodovod, ko ima le-ta poravnane vse obveznosti do upravljavca in do Občine.

Upravljavec sodeluje tudi kot strokovni sodelavec pri tehničnih pregledih objektov. 

Sprememba trase priključka ali merilnega mesta priključka se obravnava na enak način, kot da gre za nov vodovodni priključek, s tem da se ne plača komunalni prispevek.

Izvedbo dodatnega priključka ter spremembo dimenzije vodovodnega priključka in zahtevo za povečan odvzem vode se obravnava na enak način, kot da gre za nov vodovodni priključek. Komunalni prispevek se izračuna in odmeri skladno z veljavnim odlokom o programu opremljanja stavbnih zemljišč za določeno območje občine. V primeru zmanjšanja dimenzije vodovodnega priključka se že plačan komunalni prispevek ne vrača.

22. člen

(določitev pogojev)

Pri izdaji soglasja iz prejšnjega člena tega odloka mora upravljavec določiti:

–       minimalni odmik novogradnje od vodovodnega omrežja,

–       pogoje in navodila za zaščito vodovodnega omrežja proti vplivom novogradnje,

–       traso, globino, dimenzijo priključnih cevi in priključno mesto na javno omrežje,

–       lokacijo, obliko in velikost vodomernega jaška,

–       dimenzijo vodomera in tip,

–       tehnične pogoje za križanje podzemnih komunalnih in drugih vodov z vodovodom,

–       pogoje zunanje ureditve objektov na mestu, kjer je predvidena trasa vodovodnega priključka,

–       posebne zaščitne ukrepe za objekte, ki so locirani na vplivnem območju podtalnice, zajetij vodnih virov ali na območjih predvidenih za zajem pitne vode,

–       posebne pogoje v primeru neustreznega tlaka vode,

–       ostale pogoje, ki so določeni s Tehničnim pravilnikom za projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo javnega vodovodnega sistema.

23. člen

(gradnja novega vodovoda)

Pri načrtovanju komunalne opremljenosti predvidenega poselitvenega območja je treba zagotoviti, da se nov javni vodovod priključi na obratujoči javni vodovod.

Če priključitev novega javnega vodovoda ali porabnikov pitne vode na obratujoči javni vodovod ni možna zaradi nezadostne tehnološke zmogljivosti obratujočega javnega vodovoda, ima obnova oziroma rekonstrukcija obratujočega javnega vodovoda, zlasti z vidika zmanjševanja vodnih izgub, prednost pred zagotavljanjem novih vodnih virov pitne vode za nov javni vodovod.

Če priključitev novega javnega vodovoda na obratujoči javni vodovod ni možna zaradi nezadostnih količin pitne vode iz vodnih virov pitne vode obratujočega javnega vodovoda, ima povečanje zmogljivosti vodnih virov obratujočega javnega vodovoda ali njihova nadomestitev z drugimi obratujočimi vodnimi viri prednost pred zagotavljanjem novih vodnih virov pitne vode za nov javni vodovod.

Če je za priključitev novega javnega vodovoda na obratujoči javni vodovod treba zagotoviti nove vodne vire pitne vode, ima priključitev na nov ali obratujoči transportni vodovod prednost pred zagotavljanjem novih vodnih virov pitne vode.

Načrtovalec mora merila iz tega člena upoštevati pri izboru variante oskrbe s pitno vodo pri izvedbi prostorskega akta, ki je podlaga za poseg v prostor objektov in opreme komunalnega opremljanja predvidenega poselitvenega območja.

24. člen

(prednostna raba vode iz vodovoda)

Pri načrtovanju in zagotavljanju odvzema pitne vode iz vodovodov je treba upoštevati, da ima oskrba prebivalstva s pitno vodo prednost pred rabo voda za druge namene.

Če objekti in naprave javnega vodovoda ne morejo zagotavljati oskrbe s pitno vodo sočasno z zagotavljanjem pogojev hidrantnega omrežja v skladu s predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij, je treba za oskrbo hidrantnega omrežja zagotoviti druge vodne vire, pri čemer morajo biti viri za oskrbo hidrantnega omrežja hidravlično ločeni od javnega vodovoda, razen če se s priključkom na javni vodovod izvede samo napajanje požarnega bazena iz javnega vodovoda.

V primeru pomanjkanja vode na vodnem viru ali poškodb na objektih ali opremi vodovoda, zaradi katerih je ogrožena zmogljivost oskrbe s pitno vodo, lahko upravljavec vodovoda omeji odvzem vode iz vodovoda, pri čemer mora upoštevati, da ima oskrba prebivalstva s pitno vodo prednost pred rabo voda za druge namene.

25. člen

(rezervne zmogljivosti in varno obratovanje vodovoda)

Javne vodovode je treba načrtovati tako, da imajo zagotovljene rezervne zmogljivosti virov pitne vode, s katerimi se povečujeta zanesljivost in varnost obratovanja javnega vodovoda, pri čemer je treba upoštevati razvojne potrebe oskrbovalnega območja, ki ga javni vodovod oskrbuje s pitno vodo.

Vsak javni vodovod mora imeti rezervni vodni vir, iz katerega se lahko v primeru onesnaženja enega vodnega vira pokriva poraba vode v javnem vodovodu vsaj v nujnem obsegu porabe, pri čemer se za nujni obseg porabe pitne vode šteje zagotavljanje pitne vode za pitje in osnovno higieno prebivalstva ter nujne dejavnosti za delo in življenje na oskrbovalnem območju.

Rezervni vodni vir je lahko drug neodvisen vodni vir, ki napaja isti javni vodovod. Rezervni vodni vir je lahko tudi sosednji javni vodovod, če je izveden ustrezen priključek nanj in predviden režim obratovanja obeh javnih vodovodov v takih primerih.

Upravljavec javnega vodovoda lahko izjemoma nadomesti rezervne vodne vire z dovažanjem pitne vode za javne vodovode, ki oskrbujejo s pitno vodo manj kot 300 prebivalcev s stalnim prebivališčem, pri čemer mora za vsakega prebivalca zagotoviti najmanj 10 litrov pitne vode na dan.

26. člen

(zmanjševanje vodnih izgub vodovoda)

Upravljavec javnega vodovoda mora letno spremljati stanje vodnih izgub v vodovodnem omrežju ter pripraviti program ukrepov za zmanjševanje vodnih izgub.

Za potrebe izdelave programa ukrepov za zmanjševanje vodnih izgub mora upravljavec ugotavljati vodne količine, ki so načrpane, transportirane, porabljene in izgubljene iz javnega vodovoda in izdelati vodno bilanco. S stalnimi aktivnostmi za zmanjševanje vodnih izgub mora zagotoviti najmanjše vodne izgube.

Upravljavec javnega vodovoda mora zagotoviti, da se pri načrtovanju rekonstrukcije javnega vodovoda načrtujejo tudi ukrepi za zmanjšanje vodnih izgub vodnih količin, ki nastajajo pri obratovanju javnega vodovoda.

Če upravljavec javnega vodovoda načrtuje zaradi večje rabe pitne vode gradnjo novih vodnih virov pitne vode ali povečanje zmogljivosti črpanja obratujočih vodnih virov pitne vode, mora skupaj z izvedbo teh ukrepov zagotoviti, da vodne izgube javnega vodovoda ne presegajo v letnem povprečju količin iz prejšnjega odstavka.

Upravljavec javnega vodovoda mora zagotoviti, da je upoštevanje zahtev iz tega člena razvidno iz poročila o vplivih na okolje, ki je predložen pristojnemu upravnemu organu v postopku presoje vplivov na okolje gradnje novega ali rekonstrukcije obratujočega vodnega vira zaradi povečanja zmogljivosti črpanja.

VII. OSKRBOVALNI STANDARDI JAVNE SLUŽBE

27. člen

(obseg storitev javne službe)

V okviru storitev javne službe mora upravljavec javnega vodovoda na celotnem oskrbovalnem območju zagotoviti:

–       oskrbo s pitno vodo vsem uporabnikom storitev javne službe pod enakimi pogoji v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo in storitve javnih služb,

–       pridobivanje podatkov o odvzemu pitne vode iz javnega vodovoda zaradi obračuna storitev javne službe,

–       vzdrževanje objektov in opreme javnega vodovoda,

–       izvajanje potrebnih rekonstrukcij, novogradenj in tehničnih izboljšav: podrobneje se vzdrževanje in investicije v javno vodovodno omrežje na območju, kjer storitve oskrbe s pitno vodo zagotavlja javno podjetje, določijo s pogodbo o poslovnem najemu, sklenjeno med Občino in javnim podjetjem – upravljavcem,

–       izvedbo ali nadzor izvedbe priključkov stavb na sekundarni vodovod,

–       vzdrževanje priključkov stavb na sekundarni vodovod, to je vsa popravila in obnovitvena dela na vodovodnem priključku,

–       vzdrževanje obračunskih vodomerov in skrb za redne preskuse, skladno z veljavnim zakonom,             

–       vzdrževanje javnega hidrantnega omrežja in hidrantov, priključenih nanj, v skladu s predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij,

–       skladnost in zdravstveno ustreznost pitne vode v skladu s predpisom, ki ureja pitno vodo,

–       izvajanje notranjega nadzora zdravstvene ustreznosti pitne vode v javnem vodovodu ter zagotavljanje priporočil, ukrepov in obvestil za odpravo neskladnosti hišnega vodovodnega omrežja v skladu z zahtevami iz predpisa, ki ureja pitno vodo,

–       monitoring kemijskega stanja vodnega vira za oskrbo s pitno vodo,

–       monitoring količine iz vodnih virov pitne vode odvzete vode zaradi obratovanja javnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja za rabo vode iz vodnih virov,

–       označevanje vodovarstvenih območij in izvajanje ukrepov varstva vodnega vira pitne vode v skladu s predpisom, ki ureja vodovarstveni režim na vodovarstvenem območju vodnega vira, iz katerega javni vodovod odvzema pitno vodo,

–       razvoj vodovodnega sistema, ki obsega planiranje, načrtovanje in projektiranje za novi in obstoječi vodovodni sistem v okviru razvojnih programov in strategije občine,

–       izvajanje in pripravo občinskega programa razvoja vodovodnega sistema,

–       občasno hidravlično modeliranje vodovodih sistemov,

–       občasno modeliranje kakovosti vode v vodovodnih sistemih,

–       izdelavo programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,

–       redno preverjanje podatkov o stavbah, ki so priključene na javni vodovod, v katastru stavb z dejanskim stanjem stavb na oskrbovalnem območju,  

–       vodenje evidenc v skladu s Pravilnikom, razen vodenja katastra javnega vodovoda,

–       vodenje evidenc opravljanja storitev javne službe v skladu s Pravilnikom,

–       za oskrbovalno območje izdelava Programa oskrbe s pitno vodo v skladu s Pravilnikom,

–       za oskrbovano območje izdelava Poročila o izvajanju javne službe v skladu s Pravilnikom.

Upravljavec javnega vodovoda organizira na stroške upravljavcev zasebnih vodovodov, ki so namenjeni lastni oskrbi s pitno vodo, njihovo stalno izobraževanje, pri čemer mora izobraževanje vsebovati tehnične in zdravstvene vidike oskrbe prebivalstva s pitno vodo.

Upravljavec je dolžan z javnimi vodovodi gospodariti tako, da ohranja oziroma povečuje njihovo zmogljivost in kvaliteto. V skladu s predpisi  je dolžan hraniti vso projektno in tehnično dokumentacijo ter drugo dokumentacijo, ki se nanaša na finančno in materialno poslovanje.

Upravljavec javnega vodovoda je dolžan zagotoviti izvajanje javne službe v skladu s Programom oskrbe s pitno vodo, ki ga pripravi vsako leto v skladu z določili Pravilnika ter ga posreduje občini v uskladitev najkasneje do 31. oktobra tekočega leta. Usklajen Program oskrbe s pitno vodo za prihodnje leto upravljavec posreduje ministrstvu najkasneje do 31. decembra tekočega leta.

Upravljavec javnega vodovoda je dolžan najkasneje do 31. marca tekočega leta posredovati ministrstvu letno Poročilo o izvajanju javne službe za preteklo leto.

28. člen

(obveznost uporabnikov)

Uporabniki imajo naslednje obveznosti:

–       za priključitev na javni vodovod ter za vse posege na objektih in napravah, ki so del vodovodnega omrežja ali bi ti posegi lahko vplivali na javno vodovodno omrežje, pridobiti soglasje upravljavca,

–       priključitev na javno vodovodno omrežje ob upoštevanju pogojev in soglasja upravljavca ter izjave o opravljenem upravljavčevem nadzoru izgradnje vodovodnega priključka in prevzemu v upravljanje ob podpisani pogodbi,

–       redno vzdrževanje internega omrežja, vodomernega mesta in internega hidrantnega omrežja,

–       zaščita vodomernega mesta in vodomera pred zmrzovanjem in fizičnimi poškodbami,

–       upravljavcu omogočiti dostop do vodomernega mesta ob vseh vremenskih pogojih,

–       upravljavcu omogočiti pregled ustreznosti priključka stavbe in interne vodovodne inštalacije,

–       skrbeti mora za dostopnost in vidnost zasuna na svojem vodovodnem priključku,

–       upravljavcu omogočiti vzorčenje pitne vode na katerikoli pipi internega vodovodnega omrežja,

–       obveščanje upravljavca o okvarah na javnem vodovodu in priključku stavbe, ter omogočanje izvedbe odprave okvare in obnove,

–       obnoviti vodovodni priključek in poskrbeti za ustreznost vodomernega mesta skladno z zahtevami upravljavca, tem odlokom in Tehničnim pravilnikom,

–       povrnitev škode, povzročene na javnem vodovodu zaradi del v zvezi z njihovim objektom, ali zaradi motenj, ki bi jih povzročil z nenormalnim odvzemom vode ali povratnim učinkom na kvaliteto vode v javnem vodovodu,

–       pisno obveščanje upravljavca o spremembi naslova, lastništva in drugih spremembah na stavbi ali inženirskem objektu, ki imajo vpliv na odvzem in obračun vode. Vsako spremembo je uporabnik dolžan sporočiti upravljavcu  v roku 15 dni od nastanka spremembe, ki je možna po poravnavi vseh zapadlih obveznosti,  

–       urejanje medsebojnih delitev stroškov, kadar ima več uporabnikov obračun preko skupnega obračunskega vodomera in sporočajo upravljavcu naslovnika in plačnika računov,

–       izvrševanje varčevalnih in ostalih ukrepov v primeru višje sile ali upravičene prekinitve dobave pitne vode.

Uporabnik se sme hkrati oskrbovati iz javnega vodovoda in iz lastnega vodnega vira, le pod pogojem, da sta priključek in vse instalacije za vodo iz javnega vodovoda in instalacije za vodo iz lastnih virov izvedena ločeno in brez medsebojnih povezav.

29. člen

(obveznosti drugih izvajalcev)

Izvajalci del pri vzdrževanju, rekonstrukcij ali gradnji cest, ulic in drugih objektov morajo pred začetkom del pridobiti soglasje upravljavca javnega vodovoda. Po zaključku del morajo vzpostaviti vodovodno omrežje in naprave v prvotno stanje.

Upravljavci drugih omrežij (elektrika, javna razsvetljava, telefon, kabelska TV, optika, plinovod, toplovod, fekalna in meteorna kanalizacija itd.) morajo pri opravljanju del na svojih objektih in napravah zagotoviti skladnost s tem odlokom in Tehničnim pravilnikom, tako da ostanejo vodovodne naprave in objekti nepoškodovani.

V primeru poškodb iz prvega in drugega odstavka tega člena morajo na lastne stroške naročiti popravilo pri upravljavcu in so odgovorni za povrnitev ostale škode, ki nastane zaradi njihovega ravnanja ali opustitve.

30. člen

(oskrba s pitno vodo iz zasebnih vodovodov)

V okviru lastne oskrbe s pitno vodo iz zasebnega vodovoda mora upravljavec zasebnega vodovoda na celotnem oskrbovalnem območju zagotoviti:

–       oskrbo s pitno vodo vsem porabnikom pitne vode pod enakimi pogoji v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo in storitve javnih služb,

–       redno vzdrževanje objektov in opreme zasebnega vodovoda,

–       vzdrževanje zasebnega hidrantnega omrežja in hidrantov, priključenih nanj, v skladu s predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij,

–       nadzor priključkov stavb na zasebni vodovod,

–       monitoring količine iz vodnih virov pitne vode odvzete vode zaradi obratovanja zasebnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja za rabo vode iz vodnih virov,

–       obvezno udeležbo pri izobraževanju upravljavcev zasebnih vodovodov, ki ga organizira izvajalec javne službe (ali upravljavec javnega vodovoda),

–       meritve količin dobavljene vode in obračun storitev.

Upravljavec zasebnega vodovoda ne more izdajati projektnih pogojev in soglasij k projektnim rešitvam ter smernic in mnenj v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora.

31. člen

(vodenje evidenc opravljanja storitev javne službe)

Upravljavec mora v zvezi z upravljanjem javnega vodovoda voditi evidenco o:

-        oskrbovalnih območjih, kjer zagotavlja opravljanje storitev javne službe,

-        naseljih znotraj oskrbovalnih območij iz prejšnje alineje,

-        stavbah, ki so priključene na sekundarne vodovode,

-        stavbah in gradbenih inženirskih objektih, ki jih ne oskrbuje s pitno vodo na podlagi storitev javne službe,

-        javnih površinah, za katere zagotavlja vodo za čiščenje oziroma za namakanje,

-        objektih in opremi sekundarnega, primarnega in transportnega vodovoda,

-        hidrantih in javnem hidrantnem omrežju, ki je oskrbovano iz javnega vodovoda,

-        vodnih virih pitne vode, ki jih upravlja,

-        vodovarstvenih območjih vodnih virov iz prejšnje točke,

-        stavbah na širših, ožjih in najožjih vodovarstvenih območjih, ki so oskrbovane s pitno vodo iz vodovodnega omrežja vodovoda, stavbe pa niso priključene na javno kanalizacijo,

-        stroških izvajanja storitev javne službe,

-        letni količini iz vodovodnega omrežja odvzete pitne vode zaradi opravljanja storitev javne službe

-        priključkih stavb na sekundarni vodovod.

Podatke o stavbah, ki niso priključene na javno kanalizacijo, mora upravljavcu javnega vodovoda posredovati izvajalec obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode, ki izvaja svoje storitve na območju javnega vodovoda.

Upravljavec javnega vodovoda mora dokumentacijo o evidencah v skladu s tem členom trajno hraniti.

32. člen

(vodenje evidence oskrbe s pitno vodo iz zasebnih vodovodov)

V okviru javne službe morajo upravljavci javnega vodovoda za celotno območje občine, kjer zagotavljajo storitve javne službe, za stavbe, ki so v skladu z določbami pravilnika oskrbovane s pitno vodo iz zasebnih vodovodov, zagotoviti:

–       vodenje evidenc zasebnih vodovodov,

–       vodenje evidenc zasebnih hidrantnih omrežij in hidrantov, priključenih na njih, če so oskrbovani iz zasebnih vodovodov,

–       vodenje evidenc vodnih virov in količin, ki se uporabljajo za odvzem vode za oskrbo s pitno vodo iz zasebnih vodovodov,

–       vodenje evidenc stavb, ki so oskrbovane s pitno vodo iz zasebnih vodovodov.

Upravljavec zasebnega vodovoda mora na zahtevo izvajalca javne službe podatke iz prejšnjega odstavka posredovati v zahtevani obliki v roku 30 dni od prejema zahteve.

Stroški priprave podatkov v digitalni obliki, kot jo zahteva upravljavec javnega vodovoda za vodenje evidence zasebnih vodovodov, bremenijo uporabnike storitev zasebnega vodovoda.

Upravljavec javnega vodovoda mora dokumentacijo o evidencah v skladu s tem členom trajno hraniti.

33. člen

(kataster javnega vodovoda)

Vodenje katastra javnega vodovoda zagotavlja občina v okviru javne službe in ga je upravljavec dolžan voditi v skladu s predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje, graditev objektov in geodetsko dejavnost ter ga stalno dopolnjevati. V skladu s Pravilnikom se stroški krijejo iz proračunskih sredstev občine.

V katastru javnega vodovoda, se vodijo podatki o:

-        objektih in napravah sekundarnega, primarnega in transportnega vodovoda,

-        hidrantnih omrežjih in hidrantih, če so oskrbovani iz javnega vodovoda in

-        priključkih na javni vodovod.

Med objekte, naprave in opremo javnega vodovoda, ki se evidentirajo v katastru javnega vodovoda spadajo:

-        vodovodna cev,

-        vodohran,

-        črpališče,

-        vodnjak ali zajetje,

-        objekti in naprave za črpanje, filtriranje ali zajem vode,

-        razbremenilnik,

-        jašek,

-        objekti in naprave za obdelavo pitne vode,

-        zajetje,

-        objekti za bogatenje ali aktivno zaščito vodonosnika,

-        drugi objekti, naprave in oprema javnega vodovoda.

V katastru javnega vodovoda morajo biti evidentirana območja objektov javnega vodovoda. Lokacija objektov, naprav in opreme se v katastru javnega vodovoda vodi v skladu s predpisom, ki ureja vodenje zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture. V katastru javnega vodovoda morajo biti evidentirana tudi mesta priključitve na javni vodovod.

Kataster se vodi usklajeno s standardi in normativi geografskega informacijskega sistema ter Tehničnega pravilnika. Vodi se v obliki elektronske baze podatkov.

Upravljavec je dolžan  posredovati informacije iz katastra osebam, ki za to izkažejo upravičen interes, in sicer v obsegu izkazanega upravičenega interesa.

Skladno z določili zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, je upravljavec prosilcem dolžan posredovati vse informacije iz katastra, razen tistih informacij, za katere isti zakon določa, da prosilcem ne smejo biti posredovane. Informacije javnega značaja, ki se nanašajo na prosilca, je izvajalec slednjemu posredovati brezplačno, za posredovanje ostalih informacij javnega značaja pa je izvajalec upravičen zaračunati stroške skladno z uredbo, ki ureja posredovanje informacij javnega značaja.

34. člen

(uporaba hidrantov)

Hidranti na javnem omrežju so objekti in naprave kolektivne rabe, namenjeni zagotavljanju požarne varnosti, zato morajo biti vedno dostopni in v brezhibnem stanju. Stroške vzdrževanja, obratovanja hidrantnega omrežja in porabljene pitne vode upravljavcu javnega vodovoda v skladu s Pravilnikom zagotavlja Občina iz proračunskih sredstev.

Hidranti se smejo uporabljati za gašenje požarov, za druge intervencije ob naravnih in drugih nesrečah ter gasilske vaje brez poprejšnjega soglasja upravljavca. V tem primeru mora uporabnik naknadno  - najkasneje v roku petih dni - obvestiti upravljavca vodovoda o uporabi, trajanju in količini odvzete vode.

Gasilska društva izvajajo nadzor nad uporabo hidrantov in upravljavcu sprotno sporočajo vsak odvzem in količino odvzete vode ter morebitne tehnične pomanjkljivosti in nepravilnosti pri uporabi hidrantov. Podatke o hidrantih vodi upravljavec v registru hidrantov. Povzročitelj odgovarja za škodo, ki je nastala na hidrantu po njegovi krivdi.

V primeru suše se smejo za odvzem vode izjemoma uporabljati tudi hidranti. Gasilska društva in enote za zaščito in reševanje morajo pri odvzemu vode iz hidrantov uporabljati predpisano tehnično opremo in izpolnjevati pogoje za odvzem zdravstveno ustrezne vode in upravljavcu javiti mesto in količino odvzema. Mesto pogoje odvzema in način plačila odvzete vode jim predpiše upravljavec v posebnem soglasju.

Odvzem vode iz hidrantov za druge potrebe je dovoljen le na podlagi dogovora, sklenjenega z lastnikom infrastrukture javne službe in upravljavcem. V dogovoru se opredelijo podrobnosti glede uporabe vode in poravnavi stroškov za porabljeno vodo.

Interni hidranti so del internega vodovoda objekta in morajo biti priključeni na vodovodno omrežje za odjemnim mestom. Vzdržuje jih uporabnik vode. Ob vsaki uporabi vode iz hidranta je uporabnik dolžan nemudoma poročati upravljavcu vodovoda in sicer o vzroku uporabe, času uporabe, in porabljeni količini vode.

35. člen

(varovanje obstoječe infrastrukture)

Kdor gradi, opravlja vzdrževalna dela, rekonstrukcije in druga dela ob vodovodnem omrežju, mora pred opravljanjem teh del pridobiti predhodno soglasje upravljavca.

Vsakdo, ki na območju javnega in zasebnega vodovoda, oziroma vodovodnega priključka izvaja dela, ki lahko škodno vplivajo na vodovodne objekte in naprave, je dolžan pred začetkom del pri upravljavcu naročiti podatke o poteku vodovoda s pogoji za izvedbo del.

V primeru nastalih poškodb je povzročitelj škode dolžan nemudoma obvestiti upravljavca o kraju, času in vrsti poškodbe, ter upravljavcu naročiti popravilo in poravnati stroške popravila nastale poškodbe in stroške odtečene vode.

Na vodovodnih napravah se ne sme graditi, postavljati objektov ali nasipati materiala, ki lahko povzroči poškodbe na vodovodu ali ovira njegovo delovanje in vzdrževanje.

Sprememba nivelete terena nad vodovodom je možna le s soglasjem upravljavca vodovoda in pod pogoji, ki jih le-ta določi. Pri trajni spremembi okolice mora investitor poskrbeti, da se prilagodijo elementi oziroma globina vodovodnega omrežja novi niveleti terena.

VIII. PRENOS ZASEBNIH VODOVODOV V LAST OBČINE

36. člen

(prenos novozgrajenih vodovodov)

Kadar je s pogodbo o opremljanju določeno, da bo novozgrajeno vodovodno omrežje s pripadajočimi objekti obravnavano kot javni vodovod, je investitor novozgrajenega vodovodnega omrežja in objektov dolžan po končani gradnji le-te predati v last občini.

Za prevzem omrežja javnega vodovoda in objektov iz prvega odstavka tega člena v upravljanje izvajalcu javne službe, mora biti predložena naslednja dokumentacija:

–       gradbeno dovoljenje,

–       projekt izvedenih del,

–       elaborat geodetskega posnetka za vpis v kataster in potrdilo o vpisu v kataster gospodarske javne infrastrukture (GJI),

–       zapisnik o opravljenih preskusih vodovodov,

–       meritve  o ustreznosti hidrantnega omrežja,

–       poročilo o skladnosti in zdravstveni ustreznosti vodovodnega omrežja in objektov ter pitne vode, 

–       zapisnik o uspešnem tehničnem pregledu,

–       uporabno dovoljenje,

–       garancijske izjave za odpravo napak v garancijski dobi,

–       vrednost vodovodnega omrežja in objektov v skladu z slovenskimi računovodskimi standardi,

–       overjene služnostne pogodbe ali pogodbe o pravici dostopa do omrežja in objektov javnega vodovoda.

37. člen

(prenos zasebnih ali lokalnih obstoječih vodovodov)

Obstoječi vodovod (zasebni, lokalni ali vaški vodovod, ipd.), ki ni last občine, se lahko prenese v lastništvo Občine z medsebojno pogodbo med dosedanjim lastnikom  ter Občino. V pogodbi se določijo vse obveznosti dosedanjega lastnika ter obveznosti Občine.

Za prenos vodovodnega sistema v last Občine morajo biti praviloma izpolnjeni naslednji pogoji:

–       vodovod, ki se predaja, mora imeti vso potrebno dokumentacijo, praviloma uporabno dovoljenje (razen če je zgrajen pred letom 1967), elaborat geodetskega posnetka in popis omrežja, objektov in naprav, evidenco priključkov uporabnikov,

–       vodovod, ki se predaja, mora ustrezati določilom tega odloka in navodilom o tehnični izvedbi in uporabi omrežja, objektov in naprav,

–       izdelana mora biti evidenca osnovnih sredstev s finančnim ovrednotenjem,

–       izračunani morajo biti stroški vzdrževanja vodovoda, ki se predaja,

–       sprejet in ocenjen mora biti program sanacije, avtomatizacije in razvoja vodovoda in zanj izdelan predračun ter zagotovljena sredstva za potrebno sanacijo vodovoda,

–       izračunana in sprejeta mora biti enotna ali diferencirana cena, ki upravljavcu omogoča nemoteno upravljanje prevzetega vodovoda,

–       vodomerni jaški morajo biti dostopni in grajeni skladno s Tehničnim pravilnikom.

–       pred postopkom o prevzemu se mora izvršiti terenski pregled obstoječega vodovoda in narediti zapisnik o pomanjkljivostih na vodovodnem sistemu,

–       urejene in pridobljene služnostne pogodbe ali lastništvo za zemljišča, na katerih se nahajajo objekti in naprave.

Postopek prevzema vodovoda mora biti izpeljan dokumentirano z zapisnikom o primopredaji, ki vsebuje dokumentacijo, evidence, knjigovodske podatke, listine o lastništvu, podatke o terjatvah in dolgovih ter ostale poslovne zadeve, navedene v prejšnjem odstavku tega člena.

Občina nato prenese vodovodni sistem upravljavcu v najem skladno z določili pogodbe o poslovnem najemu.

Po prevzemu v poslovni najem upravljavec na vseh odjemnih mestih vodovoda v roku 4 mesecev od prevzema vodovoda vgradi obračunske vodomere, ki morajo biti pregledani in žigosani, skladno z veljavnimi predpisi o meroslovnih zahtevah za vodomere.

IX. MERITVE KOLIČIN PORABLJENE PITNE VODE IN OBRAČUNAVANJE STORITEV JAVNE SLUŽBE OSKRBE S PITNO VODO

38. člen

(uporabnik in plačnik)

Uporabnik je fizična ali pravna oseba, ki je lastnik ali solastnik stavbe, oziroma inženirskega objekta ali dela stavbe ali inženirskega objekta ali zemljišča na območju občine, priključenega na javno vodovodno omrežje oziroma koristnik storitve javne službe oskrbe s pitno vodo. Solastniki sporazumno določijo plačnika storitev, v nasprotnem plačnika določi upravljavec.

V primeru, da uporabnik stavbo, oziroma inženirski objekt ali del stavbe ali inženirskega objekta ali zemljišča preda v najem, ob tem pa želi, da najemnik plačuje storitve javne službe, je potrebno skleniti dogovor. Dogovor sklenejo najemodajalec, najemnik in upravljavec. V dogovoru se opredeli način plačevanja stroškov javne storitve in morebitna poroštva.

39. člen

(oblikovanje cene storitve javne službe)

Cena storitve javne službe oskrbe s pitno vodo se določi v skladu z vsakokrat veljavnim Pravilnikom o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja  (v nadaljevanju: Pravilnikom o metodologiji za oblikovanje cen) oziroma drugim predpisom, ki opredeljuje oblikovanje cen storitev oskrbe s pitno vodo. Enako velja za ugotavljanje cen in obračun porabe vode, ki se ne ugotavlja z vodomeri ter za določanje višine cene in obračun prekomerne porabe.

Cena storitve javne službe oskrbe s pitno vodo mora biti oblikovana tako, da pokriva vse upravičene stroške izvajanja javne službe, obračunane skladno s Pravilnikom o metodologiji za oblikovanje cen oziroma drugim predpisom.

Ceno oblikuje upravljavec in jo predloži v obravnavo skupnemu organu občin za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnem podjetju - Svetu ustanoviteljev. Po potrditvi na Svetu ustanoviteljev o ceni storitve javne službe oskrbe s pitno vodo odloči Občinski svet Občine Cerklje na Gorenjskem. V primeru, da potrdi ceno, ki ne krije vseh upravičenih stroškov, se Občinski svet lahko odloči za subvencioniranje cene največ v višini, določeni s pravilnikom, ki opredeljuje oblikovanje cen storitev oskrbe s pitno vodo. Subvencioniranje cene storitve javne službe je dopustno samo za tiste uporabnike, ki ne opravljajo pridobitne dejavnosti.

40. člen

(elementi cene storitve javne službe)

Cena storitve javne službe oskrbe s pitno vodo je sestavljena iz omrežnine, vodarine in stroškov vodnih povračil, ki se v kalkulaciji cene in na računu prikazujejo ločeno.

Omrežnina je del cene, ki pokriva letne stroške javne infrastrukture, namenjene  oskrbi s pitno vodo na območju občine. Uporabnikom se skladno z določili Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen zaračunava mesečno glede na zmogljivosti priključkov, določenih z velikostjo obračunskega vodomera.

Vodarina je del cene, ki pokriva stroške izvajanja javne službe in se uporabnikom obračunava mesečno glede na dobavljeno količino vode.

Stroški vodnih povračil se določajo na podlagi predpisa o vodnih povračilih in se uporabnikom zaračunavajo mesečno glede na dobavljeno količino vode.

41. člen

(števnina)

Poleg storitev javne službe je upravljavec upravičen uporabnikom mesečno zaračunavati tudi števnino.

Števnina je plačilo storitve, ki jo mesečno plačujejo uporabniki, uporablja pa se za vzdrževanje, overjanje, zamenjavo vodomerov. V števnino je vključeno tudi opremljanje vodomerov za daljinsko odčitavanje.

42. člen

(izračun števnine)

Mesečni znesek za števnino (Š) se izračuna kot zmnožek števila točk (C) nazivnega premera vgrajenega vodomera DN (mm) in vrednosti točke (K).

Enačba za izračun mesečnega zneska števnine: Š=   C  x  K

Število točk - C po vrstah vodomerov je prikazano v tabeli:

Vrednost točke – K je 0,0418 EUR.

Vrednost točke za izračun števnine se tekoče enkrat letno revalorizira z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin, objavljenim v Uradnem listu RS.

43. člen

(poraba vode)

Količina porabljene vode iz omrežja javnega vodovoda se meri z obračunskimi vodomeri. Obračunski vodomer mora praviloma imeti vsak uporabnik.

Poraba vode (m³) je na obračunskem vodomeru registrirana kot porabljena količina pitne vode v obračunskem obdobju. Obračun za porabljeno količino vode se izvede na osnovi odčitane razlike stanja vodomera na začetku in ob koncu obračunskega obdobja.

44. člen

(uporaba vodomerov)

Glavni obračunski vodomer je sestavni del vodovodnega priključka in je namenjen merjenju porabe pitne vode. Velikost in mesto vgraditve glavnega obračunskega vodomera sta razvidna iz dokumentacije za izdajo soglasja za priključitev na vodovodno omrežje. Vgrajen mora biti v jaških izven stavbe ali inženirskega objekta, pri daljših priključkih čim bližje javnemu vodovodu. Velikost in mesto vgraditve glavnega obračunskega vodomera sta razvidna iz dokumentacije za izdajo soglasja za priključitev na vodovodno omrežje.

V večstanovanjskih, poslovnih in proizvodnih objektih so v interni instalaciji lahko nameščeni tudi interni vodomeri, ki uporabniku in upravniku služijo za merjenje porabe vode po posameznih enotah in za nadzor skupne porabe. Če meritve po internih vodomerih služijo razdeljevanju stroškov storitev, morajo biti interni vodomeri redno overjeni, kot je določeno za glavne obračunske vodomere. Prostor, v katerem so vgrajeni interni vodomeri, mora biti del skupnih površin večstanovanjske stavbe in vedno dostopen uporabnikom in pooblaščenim delavcem upravljavca vodovoda. Interni vodomeri, ki so nameščeni za obračunskim vodomerom, služijo le interni porazdelitvi stroškov. Upravljavec vodovoda teh vodomerov ne vzdržuje in tudi ne uporablja za obračun vode.

Upravljavec vodovoda lahko z uporabniki, upravnikom ali lastnikom sklene pogodbo o delitvi stroškov v večstanovanjskih, poslovnih ali proizvodnih objektih in mesečno obračuna stroške dela v zvezi z delilnikom.

Uporabnik je dolžan zgraditi in vzdrževati prostor za vodomer, ki mora biti vedno dostopen delavcem ali pooblaščenim osebam upravljavca za vzdrževanje, redne preglede in odčitke vodomera.

Vodomere namešča, zamenjuje, vzdržuje in odčitava izključno upravljavec, ki skrbi tudi za pravočasno overjanje vodomerov. Vsak vodomer mora biti pregledan in overjen po predpisih za standardizacijo in meroslovje.

Uporabnik je dolžan nadzirati vodomerna mesta ter skrbeti za zaščito vodomerov pred poškodbami in zmrzaljo. Uporabnik ne sme izvajati nikakršnih aktivnosti, ki bi kakorkoli vplivale na pravilnost delovanja vodomera. Uporabnik ne sme prestavljati, zamenjati ali popravljati vodomera niti odstraniti plombe.

Uporabnik lahko od upravljavca zahteva nadzor točnosti vodomera. Če vodomer deluje v mejah predpisane točnosti, nosi stroške kontrole uporabnik, v nasprotnem primeru pa upravljavec.

45. člen

(določanje količin porabljene vode)

Količina porabljene vode iz javnega vodovodnega omrežja se meri v m³ po stanju, odčitanem na obračunskem vodomeru. Upravljavec mesečno zaračunava gospodinjstvom za porabljeno vodo akontacijo, določeno na osnovi   povprečne mesečne porabe vode v zadnjem obračunskem obdobju. Uporabnik ima pravico zahtevati spremembo višine akontacije, če so za to podani utemeljeni razlogi.

Obračunsko obdobje je obdobje med zadnjima odčitkoma.  Najmanj enkrat letno, ob odčitku obračunskega vodomera ali ob menjavi obračunskega vodomera opravi upravljavec obračun porabljene vode za posamezno gospodinjstvo.

Upravljavec mesečno zaračunava uporabnikom v gospodarstvu in negospodarstvu ter stanovalcem v večstanovanjskih stavbah porabljeno vodo na podlagi dejanske porabe, zabeležene na obračunskemu vodomeru. Upravljavec v soglasju z uporabnikom lahko določi tudi drugače.

V primeru, da je v objektu več uporabnikov vode iz  istega priključka oziroma obračunskega vodomera, morajo uporabniki določiti z medsebojnim sporazumom pravno ali fizično osebo, ki sprejema ter plačuje račune za porabljeno vodo ter ga posredovati upravljavcu. Interna delitev in zaračunavanje vode posameznemu uporabniku v objektu ni dolžnost upravljavca.

Če so v objektu tudi uporabniki, ki opravljajo pridobitno dejavnost, si morajo vgraditi svoje obračunske vodomere, v kolikor so za to izpolnjeni tehnični pogoji. V primeru, da ti pogoji niso izpolnjeni, mora pravna ali fizična oseba iz prvega odstavka tega člena ugotoviti in upravljavcu sporočiti delež porabljene količine vode teh porabnikov.

V primeru, da upravljavec ali uporabnik ugotovi, da je vodomer v okvari in ni mogoče odčitati dejanske porabe vode, se za čas od zadnjega odčitka do ugotovitve okvare vodomera poraba pitne vode obračuna v višini uporabnikove povprečne porabe v preteklem letu. Upravljavec mora okvaro odpraviti najkasneje v roku enega meseca, uporabnik pa mu mora to omogočiti, v nasprotnem primeru se prične obračunavati dvojna cena vode. O napaki je uporabnik dolžan upravljavca obvestiti takoj, ko jo ugotovi.

Količina porabljene vode pri nedovoljenem odvzemu brez vodomera se določi na osnovi predpisane normalne porabe, ki znaša 0,6 m3 na dan za velikost priključka DN 13. Za ostale velikosti priključkov se upošteva faktorje iz preglednice za določitev omrežnine v 15. členu Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen. Pri nedovoljenem odvzemu vode se uporabniku obračuna porabljena voda za celotno obdobje obstoja nedovoljenega priključka oziroma najmanj za obdobje enega leta.

Uporabnik brez predhodnega dogovora z upravljavcem ne sme odvzemati pitne vode iz javnega hidranta. Za posamezen nedovoljen odvzem vode iz javnega hidranta se kršitelju zaračuna porabljena voda v višini predpisane količine za zagotavljanje požarne varnosti, ki znaša 72 m3.

46. člen

(uporabniki, ki nimajo vodomera)

V primeru, ko upravljavec prevzame v upravljanje vodovodni sistem (zasebni, vaški vodovodi ipd.) in postane to javni vodovod, na katerem uporabniki nimajo vodomerov, so uporabniki dolžni naročiti in omogočiti upravljavcu, da v 4 mesecih od prevzema na stroške uporabnikov vgradi obračunski vodomer. Dokler priključek ni opremljen z vodomerom, se za obračun upošteva mesečna pavšalna poraba vode:

–       6 m³ na osebo,

–       3 m³ na glavo živine (govedo, konji),

–       1 m³ na glavo drobnice.

47. člen

(objava cen)

Upravljavec je dolžan objavljati cene storitev in njihove spremembe v sredstvih javnega obveščanja.

Če se spremeni cena vode, upravljavec obračuna porabljeno vodo, vendar ne odčita vodomerov, temveč se stanje vodomera na dan uveljavitve cene vode izračuna iz povprečne porabe vode v preteklem obračunskem obdobju.

X. EVIDENCE UPORABNIKOV

48. člen

(evidence uporabnikov)

Za potrebe poslovanja upravljavec vodovoda vodi in vzdržuje evidenco uporabnikov.

Osnovna evidenca uporabnikov za fizične osebe vsebuje naslednje podatke:

–       šifro uporabnika,

–       ime, priimek in naslov stalnega ali začasnega prebivališča nosilca gospodinjstva (ulica, kraj, hišna številka, število oseb v gospodinjstvu),

–       znesek poravnanih in neporavnanih obveznosti,

–       datum vnosa podatkov.

Upravljavec lahko za posameznega uporabnika zbira tudi:

–       zaposlitev,

–       številko osebnega računa,

–       davčno številko,

–       delež lastništva,

–       EMŠO.

Evidenca uporabnikov za pravne osebe in samostojne podjetnike vsebuje naslednje podatke:

–       šifro uporabnika in plačnika,

–       naziv firme oziroma samostojnega podjetnika,

–       naslov,

–       transakcijski račun,

–       davčno številko,

–       znesek poravnanih in neporavnanih obveznosti,

–       datum vnosa podatkov.

Poleg navedenih podatkov vsebujeta evidenci za fizične in za pravne osebe tudi naslednje podatke:

–       podatke o merilnih napravah in priključnem cevovodu,

–       lastništvo nepremičnine.

Upravljavec vodovoda je dolžan voditi tudi druge evidence v skladu z veljavno zakonodajo.

49. člen

(dodatne evidence v večstanovanjskih stavbah)

Uporabniki ter upravniki večstanovanjskih stavb morajo upravljavca pravočasno pisno obveščati o:

–       statusnih in lastninskih spremembah, ki vplivajo na razmerje med dobaviteljem in odjemalcem;

–       vseh spremembah naslova za dostavo računov in drugih podatkih ter skrbeti, da tudi njihov pravni naslednik vstopi v obstoječe razmerje.

Pisno obvestilo iz predhodnega odstavka velja od prvega naslednjega obračunskega obdobja in obsega:

–       ime, priimek in novi naslov dotedanjega in novega odjemalca,

–       listino o prenosu lastninske pravice,

–       številko in naslov odjemnega mesta,

–       podpisano izjavo novega uporabnika na obrazcu upravljavca, da vstopa v že sklenjeno pogodbeno razmerje.

Do prejema popolnega obvestila je za vse obveznosti zavezan dotedanji uporabnik.

50. člen

(pridobivanje evidenc)

Upravljavec pridobiva evidence od uporabnikov, upravnikov, organov lokalne skupnosti, državnih organov in služb, nastalih na podlagi Zakona o lokalni samoupravi in Zakona o javnih gospodarskih službah.

51. člen

(plačilo računov in ugovor)

Uporabnik je dolžan plačati račun najkasneje do dneva zapadlosti računa.

Če uporabnik obveznosti ne poravna v celoti v 15 dneh po prejemu pisnega opomina, s katerim mora biti izrecno opozorjen na posledice neplačila, mu lahko upravljavec prekine dobavo vode.

Če se uporabnik s prejetim računom ne strinja, ima pravico, da v 8 (osmih) dneh od prejema računa vloži pisni ugovor pri upravljavcu. Upravljavec je dolžan na pisni ugovor uporabnika pisno odgovoriti v roku 15 (petnajstih) dni od prejema ugovora in v tem roku ne sme prekiniti dobavo vode. V kolikor uporabnik računa ne poravna niti v 15 (petnajstih) dneh po prejemu pisnega odgovora upravljavca, iz katerega je razvidno, da je bil njegov ugovor neutemeljen, se mu izda pisni opomin, v katerem se ga opozori tudi na možnost prekinitve dobave vode. Če tudi takrat uporabnik računa ne poravna, se mu sedmi dan po prejemu opomina lahko prekine dobava vode ter začne postopek izterjave po sodni poti. Dobava vode se lahko prekine samo v primeru, ko se s prekinitvijo ne posega v pravice drugih uporabnikov.

XI. PREKINITEV DOBAVE PITNE VODE

52. člen

(prekinitev dobave uporabniku po uradni dolžnosti in na zahtevo uporabnika)

Upravljavec na stroške uporabnika, po predhodnem pisnem opozorilu, prekine dobavo pitne vode v naslednjih primerih:

–       če je bil priključek na javno vodovodno omrežje izdelan brez soglasja ali v nasprotju s soglasjem upravljavca ali brez nadzora ter prevzema s strani upravljavca,

–       če interna hišna instalacija uporabnika ni tehnično ustrezna in je zaradi te instalacije ogrožena kakovost pitne vode v omrežju javnega vodovoda,

–       če uporabnik brez soglasja upravljavca dovoli priključitev drugega uporabnika na svoje interno omrežje,

–       če notranje instalacije in naprave uporabnika ovirajo redno dobavo vode drugim uporabnikom in uporabnik oviranja noče odstraniti,

–       če uporabnik brez privolitve upravljavca odstrani pečatno plombo (na vodomeru, hidrantu itd.) ali kako drugače spremeni način izvedbe priključka,

–       če uporabnik brez soglasja upravljavca opravlja posege v naprave in objekte, ki jih ima v upravljanju upravljavec,

–       če uporabnik krši navodila, priporočila in predpise o varčevanju z vodo v izrednih primerih (redukcije),

–       če uporabnik ne dopusti upravljavcu opravljati nujnih vzdrževalnih del na javnem vodovodu in priključku stavbe,

–       če uporabnik ne dovoli upravljavcu vgraditve ali zamenjave vodomera,

–       če uporabnik onemogoča upravljavcu odčitavanje in pregled vodomera ter interne instalacije in internega hidrantnega omrežja,

–       če je prostor, kjer se nahaja vodomer, nedostopen ali tako zanemarjen, da ni mogoče odčitati ali zamenjati vodomera,

–       če uporabnik ne plača računa za dobavo vode, kakor je določeno v 51. členu

–       če uporabniki v več stanovanjski stavbi ne uredijo medsebojnih razmerij in zaradi tega ne plačujejo porabljene vode,

–       če uporabniku preneha veljavnost začasnega priključka.

Dobava vode se prekine do odprave vzroka prekinitve. Za vnovično vzpostavitev dobave vode mora uporabnik plačati vse nastale stroške odklopa, priklopa ali poskusa odklopa po ceniku upravljavca.

Na zahtevo uporabnika, da se mu začasno prekine dobava vode, je upravljavec po prejemu pisnega zahtevka uporabnika to tudi dolžan storiti. Stroške prekinitve dobave in vnovične priključitve pitne vode plača uporabnik po ceniku upravljavca.

53. člen

(prekinitev dobave uporabnikom zaradi predvidenih ali nepredvidenih del upravljavca)

Upravljavec ima pravico prekiniti dobavo vode zaradi načrtovanih vzdrževalnih ali investicijskih del na omrežju, odprave okvar ali zaradi višje sile.

Za načrtovana vzdrževalna in investicijska dela mora preko lokalnih sredstev javnega obveščanja, na krajevno običajen način ali neposredno obvestiti uporabnike o prekinitvi vode vsaj 2 (dva) dni pred predvideno prekinitvijo dobave vode.

V primeru prekinitve dobave vode zaradi višje sile, kot so potres, požar, suša, onesnaženje vodnih virov, izpad energije, velike okvare in podobno, ima upravljavec pravico in dolžnost izdati navodila za racionalizacijo porabe vode ter brez povračila škode prekiniti ali zmanjšati dobavo vode. V primeru omejitev ima oskrba prebivalstva s pitno vodo prednost pred rabo vode za druge namene.

V izrednih primerih in na podlagi strokovnega mnenja pristojnih institucij je upravljavec dolžan obveščati uporabnike o izvajanju posebnih ukrepov glede uporabe vode.

XII. NADZOR

54. člen

Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka izvaja nadzorni organ, to je Medobčinski inšpektorat Kranj (v nadaljevanju: MIK),  v kolikor zakon ne določa drugače.

Nadzorni organ vodi in odloča v postopku o prekršku po določbah Zakona o prekrških kot prekrškovni organ v skladu s pooblastili.

V primeru kršitve določb tega odloka, ki jih nadzoruje MIK, lahko inšpektor zavezancu izda inšpekcijsko odločbo.  Če zavezanec ne izvrši odločbe, v roku in na način kot je določeno v odločbi, inšpektor lahko odredi prisilno izvršitev odločbe na stroške zavezanca.

Upravljavec je dolžan ugotavljati nepravilno ravnanje, to je ravnanje, ki ni v skladu s tem odlokom. V primeru neupoštevanja določil tega odloka je dolžan kršitelje prijaviti nadzornemu organu, to je Medobčinskemu inšpektoratu Kranj.

XIII. DOLOČBE O SANKCIJAH

55. člen

(globe – upravljavec javnega vodovoda)

Z globo 5.000 EUR se sankcionira za prekršek pravna oseba – upravljavec javnega vodovoda:

-        če izvede priključitev na javno vodovodno omrežje v nasprotju z določili 14., 15. in/ali 16. člena odloka,

-        če pri storitvah v zvezi s priključki stavb na sekundarni vodovod ravna v nasprotju z določili drugega in tretjega odstavka 17. člena odloka

-        če ne zagotavlja storitev javne službe na celotnem oskrbovalnem območju v skladu z določili 27. člena odloka,

-        če ne vodi evidenc v skladu z določili 31., 32., 48. in/ali 49. člena odloka,

-        če ne vodi katastra javnega vodovoda v skladu z določili 33. člena odloka,

-        če prekine dobavo vode v nasprotju z določili 52. in/ali 53. člena odloka,

-        če zaračunava uporabnikom porabo vode in druge storitve v zvezi z izvajanjem gospodarske javne službe, ki je predmet tega odloka, v nasprotju z določili tega odloka.

Z globo 1.250 EUR se sankcionira tudi odgovorna oseba upravljavca javnega vodovoda, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

56. člen

(globe – upravljavec zasebnega vodovoda)

Z globo 2.000 EUR se sankcionira za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost - upravljavec zasebnega vodovoda:

-        če ravna v nasprotju z določili 30. člena odloka,

-        če ravna v nasprotju z določili 32. člena odloka.

Z globo 400 EUR se sankcionira tudi odgovorna oseba upravljavca zasebnega vodovoda, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

Z globo 400 EUR se sankcionira fizična oseba – upravljavec zasebnega vodovoda, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

57. člen

(globe – izvajalci del)

Z globo 5.000 EUR se sankcionira za prekršek izvajalec del oziroma upravljavec drugih omrežij (elektrika, javna razsvetljava, telefon, kabelska TV, optika, plinovod, toplovod, fekalna in meteorna kanalizacija itd.) – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost:

-        če ravna v nasprotju z določili 29. in/ali 35. člena odloka.

Z globo 1.250 EUR se sankcionira tudi odgovorna oseba pravne osebe, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

Z globo 1.000 EUR se sankcionira fizična oseba, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

58. člen

(globe – upravniki večstanovanjskih stavb)

Z globo 1.400 EUR se sankcionira za prekršek upravnik večstanovanjskega ali poslovnega objekta – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost:

-        če glede vodomerov ne spoštuje določil 44. člena odloka

-        če  ravna v nasprotju z določili 49. člena odloka

Z globo 400 EUR se sankcionira tudi odgovorna oseba pravne osebe, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

Z globo 400 EUR se sankcionira fizična oseba, če kot upravnik večstanovanjske stavbe, stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

59. člen

(globe – uporabniki)

Z globo 5.000 EUR se sankcionira za prekršek uporabnik – pravna oseba:

-        če ne pridobi vodnega dovoljenja v primeru lastne oskrbe s pitno vodo oziroma ravna v nasprotju z določili 8. člena odloka,

-        če ne spoštuje prepovedi lastne oskrbe s pitno vodo oziroma ravna v nasprotju z določili 13. člena odloka

-        če se ne priključi na javni vodovod v skladu z določi 14. člena odloka

-        če pri priključitvi na javni vodovod ravna v nasprotju z določili 16. člena odloka

-        če v zvezi s priključkom stavbe na sekundarni vodovod ravna v nasprotju z določili 17. člena odloka

-        če ne izpolnjuje obveznosti oziroma ravna v nasprotju z določili 28. člena odloka

-        če pri odvzemu vode iz hidrantov ravna v nasprotju z določili 34. člena odloka

-        če glede vodomera ne izpolnjuje obveznosti iz 44., 45. in/ali 46. člena odloka oziroma ravna kakorkoli v nasprotju z določili navedenih členov odloka

Z globo 400 EUR se sankcionira tudi odgovorna oseba pravne osebe, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

Z globo 2.000 EUR se sankcionira samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

Z globo 400 EUR se sankcionira fizična oseba, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

XIV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

60. člen

(prehodni roki)

Izvajanje storitev oskrbe s pitno vodo v skladu s tem odlokom mora občina na vseh poselitvenih območjih zagotoviti najkasneje do 31. decembra 2015. Zahteve za posamezno poselitveno območje so podrobneje določene v operativnem programu v skladu s Pravilnikom. Podrobneje te zahteve občina ureja v programu opremljanja zemljišč po predpisih o urejanju prostora.

Če obstoječa poselitvena območja, kjer mora občina zagotavljati opravljanje storitev javne službe, niso opremljena ali niso v celoti opremljena z javnim vodovodom, je oskrba s pitno vodo iz zasebnih vodovodov dovoljena, dokler občina ne vzpostavi pogojev za priključitev stavb na sekundarni vodovod.

Za rabo vodnih virov za lastno oskrbo stavb s pitno vodo iz prejšnjega odstavka morajo lastniki stavb in gradbenih inženirskih objektov pridobiti vodno dovoljenje v skladu določbami Pravilnika in tega odloka.

Obratujoče zasebne vodovodne sisteme na območju občine, ki oskrbujejo več kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem in z letno povprečno zmogljivostjo oskrbe s pitno vodo, večjo od 10 m³ pitne vode na dan, morajo lastniki zasebnega vodovodnega sistema, oziroma imetniki vodnega dovoljenja za lastno oskrbo s pitno vode preko občine prenesti v upravljanje izvajalcu javne službe najkasneje do 31. 12. 2015.

Do uveljavitve predpisa, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij mora občina zagotavljati sredstva za vzdrževanje in obratovanje hidrantnega omrežja iz proračuna občine.

Do sprejetja  uredbe pristojnega ministrstva o zaščiti vodnih virov, se na območju občine uporabljajo obstoječe strokovne podlage o zaščiti vodnih virov, ki določajo 1., 2. in 3. varstveni pas.  

61. člen

(prenehanje veljavnosti)

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o oskrbi s pitno vodo, na območju Občine Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 1/05, 1/07 in 4/08).

62. člen

(veljavnost odloka)

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Cerklje na Gorenjskem.

Št.: 032-06/2010-27

V Cerkljah, dne 8.6.2011

Občina Cerklje na Gorenjskem

ŽUPAN

Franc Čebulj, l.r.