Na
podlagi
Ustava Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I) in 64.
člena
Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, 72/93, 6/94 – odl. US
RS, U-I-13/94-95, 45/94 – odl. US RS, U-I-144-18, št. 57/94, 14/95,
20/95, 63/95, 73/95 – odl. US RS, št. 9/96 – odl. US, 39/96 – odl. US
RS, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98 – odl. US RS in 70/98) je Občinski svet
občine Turnišče na 9. seji dne 8. 12. 2003 sprejel čistopis |
|
S T A
T U T A
Občine Turnišče |
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE TER OBMOČJE IN DELI OBČINE |
|
1. člen |
|
Občina
Turnišče je samoupravna lokalna skupnost, v kateri njeni občani
uresničujejo in zagotavljajo pogoje za svoje življenje, uresničujejo in
usklajujejo skupne interese in potrebe ter opravljajo druge zadeve
lokalnega značaja. Občina varuje koristi svojega prebivalstva. V okviru
ustave in zakonov samostojno opravlja svoje zadeve in izvršuje naloge,
ki so nanjo prenesene s področnimi zakoni ter naloge, ki jih s soglasjem
občine prenese v občinsko pristojnost država. |
|
2. člen |
|
Občina
uresničuje lokalno samoupravo v občini neposredno in prek organov
občine.
Občani se lahko obračajo s peticijo ali drugo pobudo na katerikoli organ
občine, ki jim mora odgovoriti najkasneje v 30 dneh. |
|
3. člen |
|
Občina
Turnišče je pravna oseba javnega prava. Sedež občine je v Turnišču,
Štefana Kovača 73.
Občina Turnišče ima svoj pečat. Pečat je okrogle oblike z grbom Občine
Turnišče v sredini ter besedilom "OBČINA TURNIŠČE" na obodu pečata. |
|
4. člen |
|
Občina
Turnišče ima svoj občinski praznik, ki ga določi občinski svet z
odlokom. |
|
5. člen |
|
Občina
Turnišče ima svoj grb in zastavo, ki jo določi svet z odlokom. |
|
6. člen |
|
Občina
Turnišče lahko podeljuje naziv častnega občana ter druga priznanja in
nagrade posameznikom, kakor tudi raznim organizacijam ter društvom za
uspehe pri razvoju občine v skladu z odlokom, ki ga sprejme občinski
svet. |
|
7. člen |
|
Območje
Občine Turnišče je določeno z zakonom. Meje občine se lahko spremenijo
ob pogojih in postopku, ki jih določa zakon.
Območje Občine Turnišče obsega območja naslednjih naselij:
1. Gomilica,
2. Nedelica,
3. Renkovci,
4. Turnišče. |
|
8. člen |
|
Zaradi
uresničevanja skupnih nalog se občina po načelih prostovoljnosti in
solidarnosti lahko povezuje in sodeluje z drugimi občinami ter širšimi
lokalnimi skupnostmi ter lahko v ta namen združuje sredstva in
ustanavlja z njimi skupne organe, organizacije in službe za opravljanje
zadev skupnega pomena in za zadovoljevanje skupnih potreb. |
|
9. člen |
|
V občini
so ustanovljene naslednje krajevne skupnosti, ki so pravne osebe javnega
prava:
1. Gomilica, ki obsega območje naselja Gomilica,
2. Nedelica, ki obsega območje naselja Nedelica,
3. Renkovci, ki obsega območje naselja Renkovci,
4. Turnišče, ki obsega območje naselja Turnišče. |
|
10. člen |
|
(črtan) |
|
11. člen |
|
Občinski
svet mora predhodno dobiti mnenje organov krajevne skupnosti, kadar
odloča o zadevah, ki prizadenejo interese prebivalcev samo te skupnosti. |
|
II. NALOGE OBČINE |
|
12. člen |
|
Občina
samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge),
določene s tem statutom in zakoni, zlasti pa:
1. Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena tako, da:
– sprejema statut in druge splošne akte občine,
– sprejema proračun in zaključni račun občine,
– načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte,
– predpisuje davke in prispevke iz svoje pristojnosti.
2. Upravlja občinsko premoženje tako, da:
– ureja način in pogoje upravljanja z občinskim premoženjem,
– pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja,
– sklepa pogodbe v pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin,
– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega
premoženja.
3. Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine tako, da:
– spremlja in analizira gospodarske rezultate v občini,
– sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj
gospodarstva v občini,
– oblikuje davčno politiko, ki pospešuje gospodarski razvoj,
– sodeluje z gospodarskimi subjekti in v okviru interesov in nalog
občine pomaga gospodarskim subjektom pri reševanju gospodarskih
problemov,
– z javnimi sredstvi, v skladu s predpisi, pospešuje razvoj gospodarskih
panog oziroma gospodarskih subjektov.
4. Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega
socialnega sklada stanovanj tako, da:
– v prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih objektov,
– sprejema dolgoročni in kratkoročni stanovanjski program občine,
– spremlja in analizira stanje na stanovanjskem področju občine,
– spremlja ponudbo in povpraševanja stanovanj v občini ter se vključuje
v stanovanjski trg,
– gradi stanovanja za socialno ogrožene in prenavlja objekte, ki so
primerni za gradnjo stanovanj,
– v skladu s predpisi omogoča občanom najemanje kreditov za nakup,
gradnjo in prenovo stanovanj,
– sodeluje z gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi institucijami pri
razreševanju stanovanjske problematike občanov.
5. Skrbi za lokalne javne službe tako, da:
– ustanavlja lokalne javne službe,
– sprejema splošne akte, ki urejajo način ustanovitve in delovanja
lokalnih javnih služb,
– zagotavlja sredstva za delovanje lokalnih javnih služb,
– nadzira delovanje lokalnih javnih služb,
– gradi in vzdržuje vodovodne, energetske in druge komunalne objekte in
naprave,
– zagotavlja javno službo gospodarjenja s stavbnimi zemljišči.
6. Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno
dejavnost tako, da:
– ustanovi vzgojno-izobraževalni, zdravstveni zavod in zagotavlja pogoje
za njegovo delovanje,
– v skladu z zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja sredstva za
izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih možnosti omogoča
izvajanje nadstandardnih programov,
– sodeluje z vzgojno-izobraževalnim zavodom in zdravstvenim zavodom,
– z različnimi ukrepi pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno
varstvo občanov,
– ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj
občine in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev.
7. Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega
varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele
tako, da:
– spremlja stanje na tem področju,
– pristojnim organom in institucijam predlaga določene ukrepe na tem
področju,
– sodeluje s centrom za socialno delo, javnimi zavodi in drugimi
pristojnimi organi in institucijami.
8. Pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj
športa in rekreacije tako, da:
– omogoča dostopnost kulturnih programov, skrbi za kulturno dediščino na
svojem območju,
– zagotavlja splošno izobraževalno knjižnično dejavnost,
– z dotacijami spodbuja te dejavnosti,
– sodeluje z društvi in jih vključuje v programe aktivnosti občine.
9. Skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za
zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva
okolja tako, da:
– izvaja naloge, ki jih določajo zakon, uredbe in drugi predpisi s
področja varstva okolja,
– spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih pristojnosti
sprejema ukrepe, s katerimi zagotavlja varstvo okolja,
– sprejema splošne akte, s katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo
okolja,
– sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o
ugotovljenih nepravilnostih,
– z drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini.
10. Upravlja, gradi in vzdržuje:
– lokalne javne ceste in druge javne poti,
– površine za pešce in kolesarje,
– igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča,
– javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne površine ter
– ureja promet v občini.
11. Skrbi za požarno varnost in varnost občanov v primeru elementarnih
in drugih nesreč tako, da v skladu z merili in normativi:
– organizira reševalno pomoč v požarih,
– organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere
elementarnih in drugih nesreč,
– zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne
varnosti in varstva pred naravnimi nesrečami,
– zagotavlja sredstva za odpravo posledic elementarnih in drugih
naravnih nesreč,
– sodeluje z občinskim poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno
zaščito ter spremlja njihovo delo,
– opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in
varstvu pred elementarnimi in drugimi nesrečami.
12. Ureja javni red v občini tako, da:
– sprejema ustrezne splošne akte,
– določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo
predpisi občine,
– ureja lokalni promet in določa prometno ureditev,
– organizira občinsko redarstvo,
– izvaja nadzorstvo nad javnimi prireditvami,
– upravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in
drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z
zakonom drugače določeno,
– opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti. |
|
13. člen |
|
Občina
predpisuje pod pogoji, ki jih določa zakon, naslednje davke in druge
občinske dajatve:
– davek od premoženja;
– davek na dediščine in darila;
– davek na dobitek od iger na srečo;
– davek na promet nepremičnin;
– določa najemnine in zakupnine za oddana zemljišča, stanovanja, lokale
in druge občinske objekte;
– določa pogoje za oddajo in najem objektov in drugega premoženja;
– določa takse, pristojbine in povračila;
– določa prispevek za uporabo stavbnega zemljišča. |
|
III. ORGANI OBČINE |
|
1. Skupne določbe |
|
14. člen |
|
Organi
občine so občinski svet, župan in nadzorni odbor. Organi občine lahko
imenujejo odbore, komisije ali druga delovna telesa za obravnavo
posameznih vprašanj.
Člani organov občine opravljajo svojo funkcijo neprofesionalno. |
|
15. člen |
|
Organi
občine se volijo za štiri leta.
Sveti krajevnih skupnosti se volijo za štiri leta. |
|
16. člen |
|
Delo
občinskih organov je javno.
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih
organov, z navzočnostjo občanov in predstavnikov javnih občil na sejah
občinskega sveta in občinskih odborov ter na druge načine, ki jih določa
statut in poslovnik občinskega sveta.
Občinski svet obvešča javnost o svojem delu in o delu občinskih odborov.
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in drugih občinskih
odborov, ki so zaupne narave. |
|
17. člen |
|
Občinski
organi so sklepčni, če je na njihovih sejah navzoča več kot polovica
njihovih članov. |
|
2. Občinski svet |
|
18. člen |
|
Občinski
svet je najvišji organ odločanja o vseh pravicah in dolžnostih v občini.
Občinski svet izvršuje svoje pravice in dolžnosti v skladu z ustavo,
zakoni, tem statutom ter svojimi odloki in drugimi splošnimi akti. |
|
19. člen |
|
Občinski
svet sprejema statut občine, odloke in druge splošne akte ter poslovnik
občinskega sveta.
V okviru svojih pristojnosti občinski svet predvsem:
– sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine,
– sprejema občinski proračun in zaključni račun,
– ustanavlja organe občinske uprave ter določi njihovo organizacijo in
delovno področje,
– v sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne organe
občinske uprave ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic
v javnih zavodih in javnih podjetjih,
– daje soglasje k prenosu nalog iz državne pristojnosti na občino in
odloča o na občino prenesenih zadevah iz državne pristojnosti, če po
zakonu o teh zadevah ne odloča drug občinski organ,
– nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvajanja
odločitev občinskega sveta,
– potrjuje mandate članov občinskega sveta ter ugotavlja predčasno
prenehanje mandata občinskega funkcionarja,
– imenuje člane nadzornega odbora in na predlog nadzornega odbora opravi
razrešitev člana nadzornega odbora,
– imenuje in razrešuje člane komisij in odborov občinskega sveta,
– na predlog župana imenuje in razrešuje podžupana, določi podžupana, ki
bo v primeru predčasnega prenehanja funkcije opravljal funkcijo župana
ter odloča o poklicnem opravljanju funkcije podžupana,
– odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, kolikor s
statutom občine ali z odlokom za odločanje o tem ni pooblaščen župan,
– odloča o najemu posojil in dajanju poroštev,
– razpisuje referendum,
– s svojim aktom, v skladu z zakonom, določa višino plače in dela plače
občinskih funkcionarjem ter kriterije in merila za nagrade in
nadomestila članom organov in delovnih teles, ki jih imenuje občinski
svet,
– določa vrste lokalnih javnih služb in način izvajanja lokalnih javnih
služb,
– ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe
javnega prava v skladu z zakonom,
– imenuje in razrešuje člane komisije po zakonu o nezdružljivosti
opravljanja javnih funkcij s pridobitno dejavnostjo, člane sveta občine
za varstvo uporabnikov javnih dobrin ter člane drugih organov občine
ustanovljenih na podlagi zakona,
– določi organizacijo in način izvajanja varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami za obdobje petih let, katerega sestavni del je tudi
program varstva pred požari,
– sprejme program in letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami,
– določi organizacijo občinskega sveta ter način njegovega delovanja v
vojni,
– sprejme odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in določi
varstvo pred požari, ki se opravlja kot javna služba,
– daje mnenje k imenovanju načelnika upravne enote in imenuje
predstavnike občine v sosvet načelnika upravne enote,
– odloča o drugih zadevah, ki jih določata zakon in ta statut. |
|
20. člen |
|
Občinski
svet odloča o vseh na občino prenesenih pristojnostih iz državne
pristojnosti, če zakon ne določa, da o teh zadevah odloča drug občinski
organ. |
|
21. člen |
|
Občinski
svet ima 14 članov, od teh je eden član občinskega sveta predstavnik
romske skupnosti.
Funkcija župana ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta in
podžupana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ter
z drugimi funkcijami, za katere teko določa zakon.
Funkcija člana občinskega sveta in podžupana ni združljiva s funkcijo
župana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ter z
drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon.
Funkcija člana občinskega sveta tudi ni združljiva s funkcijo načelnika
upravne enote in vodje notranje organizacijske enote v upravni enoti,
kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih mestih, na katerih
delavci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorom nad zakonitostjo
oziroma nad primerljivostjo in strokovnostjo dela organov občine. |
|
22. člen |
|
Občinski
svet se voli na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim
in tajnim glasovanjem.
Volilno pravico imajo državljani, ki imajo v občini stalno prebivališče.
Trinajst članov občinskega sveta se voli po proporcionalnem načelu.
Za volitve občinskega sveta se občina razdeli na dve volilni enoti:
1. volilna enota obsega naselji Turnišče in Renkovci,
2. volilna enota obsega naselji Gomilica in Nedelica. |
|
22.a člen |
|
Način
volitev romskega predstavnika v občinskem svetu je večinski enokrožni.
Za volitve romskega predstavnika je celotna občina ena volilna enota. |
|
23. člen |
|
Član
sveta ima pravice in dolžnosti določene z zakonom, tem statutom ter
poslovnikom sveta. |
|
24. člen |
|
Član
sveta ima dolžnost udeleževati se sej sveta. O svoji odsotnosti s seje
sveta ter o razlogih zanjo mora član sveta obvestiti župana. |
|
25. člen |
|
Član
sveta ima pravico glasovati o odločitvah sveta, dajati pobude in
predloge ter postavljati vprašanja izvršilnim organom sveta. |
|
26. člen |
|
Član
sveta ima pravico in dolžnost izreči se, v katerem odboru ali delovnem
telesu želi sodelovati. Kot član odbora ali delovnega telesa sveta ima
član dolžnost udeleževati se njihovih sej ter o morebitni odsotnosti s
seje obvestiti predsednika odbora ali delovnega telesa.
Član sveta se lahko udeležuje sej odborov ali delovnih teles tudi če ni
član tega odbora, vendar o obravnavanih vprašanjih nima pravice
glasovati. |
|
27. člen |
|
Člani
sveta imajo pravico do nadomestila stroškov za čas udeležbe na seji
sveta ter sejah odborov ali delovnih teles sveta, katerih člani so. |
|
28. člen |
|
Občinski
svet se konstituira na svoji prvi seji.
Prvo sejo občinskega sveta skliče župan. |
|
29. člen |
|
Župan
predstavlja občinski svet, sklicuje in vodi seje sveta, skrbi za delo
občinskega sveta po poslovniku sveta, lahko sodeluje pri delu odborov
ter delovnih teles sveta, sodeluje pri zadevah, ki so skupnega pomena za
delo občinskega sveta, podpisuje sklepe, odloke in druge akte, ki jih
sprejema občinski svet, ter opravlja druge naloge, ki so mu poverjene s
statutom in poslovnikom sveta.
Podžupan pomaga županu pri njegovem delu in po njegovem pooblastilu
opravlja posamezne zadeve z njegovega delovnega področja. |
|
30. člen |
|
Občinski
svet se sestaja na rednih in izrednih sejah.
Seje sveta sklicuje župan na lastno pobudo, mora pa jih sklicati na
zahtevo sveta, odbora, nadzornega odbora ali na zahtevo najmanj četrtine
članov.
Župan mora sklicati sejo sveta praviloma enkrat mesečno, najmanj pa
enkrat v treh mesecih.
Izredne seje sklicuje župan le, kadar so v zahtevi obrazloženi razlogi
za sklic te seje ter priloženo gradivo o zadevah, o katerih naj svet
odloča. |
|
31. člen |
|
Dnevni
red seje sveta predlaga župan na lastno pobudo ali na predlog vseh
tistih, ki imajo pravico zahtevati sklic sveta, skupaj z zahtevo za
sklic seje.
O sprejemu dnevnega reda odloči svet. Na vsaki seji sveta mora biti
določen čas, najmanj pa pol ure, rezerviran za vprašanja, ki jih
postavljajo člani sveta predstavnikom odborov oziroma županu, ter
odgovore nanje. |
|
32. člen |
|
Seje
občinskega sveta so javne.
Če to terja javni interes, lahko svet sklene, da se javnost izključi.
Člani občinskih odborov imajo pravico prisostvovati sejam občinskega
sveta. Predstavniki občinskih odborov so se na zahtevo občinskega sveta
dolžni udeležiti seje sveta in odgovarjati na vprašanja članov
občinskega sveta. |
|
33. člen |
|
Občinski
svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov.
Občinski svet sprejema odločitve na svoji seji z večino opredeljenih
glasov navzočih članov.
Glasovanje je javno. Tajno se glasuje le, kadar tako določa zakon ali ta
statut in kadar tako zahteva najmanj četrtina članov sveta. Način
glasovanja opredeljuje poslovnik sveta. |
|
34. člen |
|
Občinski
svet ima svoj poslovnik, s katerim podrobneje ureja način dela, postopek
odločanja in razmerja do drugih občinskih organov.
Svet sprejema poslovnik z dvotretjinsko večino navzočih članov.
Odločitve občinskega sveta izvršujeta župan in občinska uprava. Župan in
tajnik občine o izvrševanju odločitev poročata občinskemu svetu najmanj
enkrat letno. |
|
34.a člen |
|
Članu
občinskega sveta predčasno preneha mandat:
– če izgubi volilno pravico,
– če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije,
– če je s pravnomočno odločbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo
od šest mesecev,
– če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati
dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta,
– če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s
funkcijo člana občinskega sveta,
– če odstopi.
Razlogi za prenehanje mandata občinskega sveta iz prve, druge in tretje
alinee prvega odstavka tega člena se ugotovijo na podlagi pravnomočne
sodne odločbe. Član občinskega sveta je dolžan občinski svet obvestiti o
svoji odločitvi v zvezi s četrto in peto alineo prvega odstavka tega
člena. Odstop člana občinskega sveta mora biti podan v pisni obliki.
Članu občinskega sveta preneha mandat z dnem, ko občinski svet na
podlagi poročila komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata.
Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na prvi seji po nastanku
razlogov iz prvega odstavka tega člena.
Za izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega člana občinskega
sveta se upoštevajo določbe zakona. |
|
3. Delovna telesa |
|
35. člen |
|
Občinski
svet lahko za širše obravnavanje posameznih vprašanj iz pristojnosti
sveta ustanovi stalna ali začasna delovna telesa. Pristojnosti in naloge
delovnih teles, ki so določena s tem statutom, določi svet s poslovnikom
sveta ali odlokom.
Pristojnosti in naloge drugih stalnih delovnih teles ali občasnih
delovnih teles določi svet z ustanovitvenim aktom. |
|
36. člen |
|
Stalna
delovna telesa občinskega sveta so:
– komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki šteje 3
člane;
– statutarno-pravna komisija, ki šteje 3 člane;
– komisija za vloge in pritožbe, ki šteje 3 člane. |
|
37. člen |
|
Komisije
delajo na svojih sejah, ki se sklicujejo po potrebi. Komisije sklicuje
in vodi predsednik komisije, ki se imenuje izmed članov komisije.
Na sejah komisije se vodi zapisnik.
Komisija lahko imenuje tudi podpredsednika komisije, ki nadomešča
predsednika v njegovi odsotnosti.
Sejam komisije lahko prisostvuje tudi župan, podžupan ter drugi člani
sveta, vendar nimajo pravice glasovanja.
Komisija lahko za strokovno razlago posameznih vprašanj povabi na sejo
tudi strokovnjake s posameznega področja. |
|
4. Odbori občinskega sveta |
|
38. člen |
|
Občinski
svet ima naslednje odbore:
1. Odbor za gospodarstvo,
2. Odbor za infrastrukturo,
3. Odbor za negospodarstvo. |
|
39. člen |
|
Odbor
občinskega sveta za gospodarstvo opravlja naloge:
– obravnava proračun in zaključni račun občine;
– spremlja in po potrebi daje mnenje k izvrševanju proračuna;
– obravnava letni gospodarski načrt občine in spremlja gospodarjenje z
občinskim premoženjem;
– na zahtevo sveta daje mnenje glede vprašanj s področja gospodarstva in
– financ iz pristojnosti občine;
– ter druga vprašanja.
Odbor občinskega sveta za gospodarstvo ima sedem članov, ki jih svet
izvoli izmed članov sveta in občanov. |
|
40. člen |
|
Odbor
občinskega sveta za infrastrukturo opravlja naslednje naloge:
– obravnava vprašanja varstva okolja;
– obravnava prostorske plane občine in prostorske izvedbene akte;
– pripravlja politiko prostorskega razvoja občine in spremlja njeno
izvrševanje;
– obravnava vprašanja glede opravljanja in urejanja lokalnih
gospodarskih javnih služb in daje mnenje k izbiri koncesionarja;
– daje soglasje k manjšim odmikom od sprejetih prostorskih planskih
aktov v zvezi s posameznim posegom v prostor lokalnega pomena;
– obravnava vprašanja ureditve lokalnega prometa;
– obravnava druga vprašanja s področja urbanizma.
Odbor občinskega sveta za infrastrukturo ima sedem članov, ki jih izvoli
svet izmed članov sveta in občanov. |
|
41. člen |
|
Odbor
občinskega sveta za negospodarstvo opravlja naslednje naloge:
– obravnava vprašanja v zvezi z izobraževanjem, kulturo, informacijsko
dokumentacijsko dejavnostjo in športom ter rekreacijo;
– daje mnenje v zvezi z ustanovitvenimi akti javnih zavodov, ki
opravljajo družbene javne službe lokalnega pomena;
– skrbi za smotrno uporabo in povečanje najemnega socialnega sklada
stanovanj v občini;
– opravlja druge zadeve s področja družbenih služb in sociale.
Odbor občinskega sveta za negospodarstvo ima sedem članov, ki jih izvoli
svet izmed članov sveta in občanov. |
|
42. člen |
|
(črtan) |
|
43. člen |
|
Odbori
občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s statutom
občine in poslovnikom občinskega sveta obravnavajo zadeve iz
pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in
predloge.
Odbori lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte
iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna
in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da
jih sprejme občinski svet na predlog župana. |
|
44. člen |
|
Na
predlog najmanj četrtine svojih članov lahko občinski svet izreče
nezaupnico odboru občinskega sveta.
Nezaupnico lahko izreče le tako, da obenem z večino glasov vseh članov
sveta izvoli nov odbor. |
|
45. člen |
|
Člane
odbora občinskega sveta izvoli občinski svet izmed svojih članov in
občanov. Predsednika odbora občinskega sveta izvolijo člani odbora izmed
sebe z večino glasov vseh članov odbora.
O izvolitvi članov odbora se glasuje javno na podlagi liste kandidatov.
Na listo se uvrstijo kandidati, ki so jih predlagali najmanj trije člani
sveta. Kandidate iz vrst občanov lahko predlagajo tudi zainteresirane
organizacije v občini in občani. |
|
46. člen |
|
Člani
odbora so izvoljeni, če je za kandidatno listo glasovala večina članov
občinskega sveta.
Če kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji
volijo člani odbora posamično na podlagi javnega glasovanja. Če na ta
način niso izvoljeni vsi člani odbora, se lahko predlagajo novi
kandidati, o katerih se opravi posamično glasovanje na isti seji
občinskega sveta.
Če tudi na način iz prejšnjega odstavka ne pride do izvolitve vseh
članov odbora, se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta, vendar samo
za manjkajoče člane odbora. |
|
5. Nadzorni odbor |
|
47. člen |
|
Nadzorni
odbor:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine;
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega
proračuna;
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
Nadzorni odbor najmanj dvakrat letno poroča občinskemu svetu o svojih
ugotovitvah. |
|
48. člen |
|
Nadzorni
odbor šteje pet članov, ki jih imenuje občinski svet izmed občanov.
Člani nadzornega odbora so imenovani na podlagi liste kandidatov z
večino glasov navzočih članov občinskega sveta. Listo kandidatov določi
župan na podlagi predlogov najmanj četrtine članov občinskega sveta,
zainteresiranih organizacij v občini in občanov.
Člani nadzornega odbora ne morejo biti župan, podžupan, člani občinskega
sveta, delavci občinske uprave ter člani poslovodstev organizacij, ki so
porabniki proračuna.
Člani nadzornega odbora opravljajo svoje naloge nepoklicno. |
|
6. Župan |
|
49. člen |
|
Župana
volijo državljani, ki imajo v občini stalno prebivališče, na neposrednih
in tajnih volitvah. Volitve župana se opravijo v skladu z zakonom.
Mandatna doba župana traja štiri leta.
Potek štirih let od nastopa mandata župana je skrajni rok, v katerem
mora nastopiti mandat novoizvoljeni župan. Novoizvoljeni župan nastopi
mandat, ko občinski svet na svoji prvi seji po izvolitvi članov
občinskega sveta na podlagi potrdila občinske volilne komisije o
izvolitvi župana odloči o morebitnih pritožbah drugih kandidatov ali
predstavnikov kandidatov za župana oziroma ugotovi, da takih pritožb ni
bilo.
Župan opravlja funkcijo nepoklicno. Župan se lahko odloči, da bo
funkcijo opravljal poklicno. O svoji odločitvi je župan dolžan obvestiti
občinski svet na prvi naslednji seji. |
|
50. člen |
|
Župan
predstavlja in zastopa občino.
Poleg tega župan predvsem:
– predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun
proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta,
– izvršuje občinski proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje
posameznih nalog izvrševanja občinskega proračuna,
– skrbi za izvajanje splošnih aktov občine in drugih odločitev
občinskega sveta,
– odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja ter o
pridobitvi nepremičnega premoženja občine,
– skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih aktov občine,
– predlaga ustanovitev organov občinske uprave, določitev njihovega
delovnega področja in notranje organizacije, določi sistemizacijo
delovnih mest v občinski upravi, odloča o imenovanju oziroma sklenitvi
delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi ter pooblašča tajnika
občine za te naloge,
– imenuje in razrešuje tajnika občine, predstojnike organov občinske
uprave ter organov skupne občinske uprave,
– usmerja in nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske
uprave,
– opravlja druge zadeve, ki jih določata zakon in ta statut.
Župan v skladu z zakonom odloča tudi o na občino prenesenih zadevah iz
državne pristojnosti. |
|
51. člen |
|
Župan
zadrži objavo splošnega akta občine, če meni, da je neustaven ali
nezakonit in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi
naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Če občinski
svet vztraja pri svoji odločitvi. se splošni akt objavi, župan pa lahko
vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo
in zakonom.
Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je
nezakonita, ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom
občine in predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno odloča na prvi
naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Ob
zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno
ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet ponovno
prejme enako odločitev, lahko začne postopek pri upravnem sodišču. |
|
52. člen |
|
Župan
opravlja z zakonom predpisane naloge na področju zaščite in reševanja,
predvsem pa:
– skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami in uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje
posledic naravnih in drugih nesreč,
– imenuje poveljnika in štab civilne zaščite občine ter poverjenike za
civilno zaščito,
– sprejme načrt zaščite in reševanja, vodi zaščito, reševanje in pomoč,
– določi organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge
zaščite, reševanja in pomoči in organizacije, ki morajo izdelati načrte
zaščite in reševanja,
– ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na
območju občine,
– sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more
sestati,
– v primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih
prebivalcev,
– predlaga pristojnemu organu razporeditev državljanom na delovno
dolžnost, dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost.
V primeru razmer v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo
življenje in premoženje občanov, pa se občinski svet ne more pravočasno
sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v
potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane. |
|
53. člen |
|
Za pomoč
pri opravljanju nalog župana ima občina podžupana. Podžupana imenuje in
razrešuje občinski svet na predlog župana izmed svojih članov.
Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge
iz pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti.
Podžupan nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti.
V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti
župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti.
V soglasju z županom se lahko tudi podžupan odloči, da bo funkcijo
opravljal poklicno. O poklicnem opravljanju funkcije podžupana odloči
občinski svet na predlog župana. |
|
54. člen |
|
V aktu o
imenovanju podžupana občinski svet določi, da bo podžupan v primeru
predčasnega prenehanja mandata opravljal funkcijo župana v času od
sprejema sklepa o predčasnem prenehanju mandata in razpisa nadomestnih
volitev do izvolitve novega župana.
Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot podžupan ne moreta opravljati
svoje funkcije, nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga določi
župan, če ga ne določi, pa najstarejši član občinskega sveta. V času
nadomeščanja opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz
pristojnosti župana. |
|
7. Neposredne oblike odločanja občanov |
|
55. člen |
|
Neposredne oblike odločanja občanov o lokalnih zadevah so zbor občanov,
referendum in ljudska iniciativa. |
|
56. člen |
|
Zbor
občanov se lahko skliče za vso občino ali pa za eno ali več krajevnih
skupnosti. |
|
57. člen |
|
Zbor
občanov v občini:
– razpravlja o spremembah statuta občine,
– razpravlja o povezovanju z drugimi občinami v širše samoupravne
lokalne skupnosti,
– razpravlja o lokalni problematiki,
– razpravlja o delu občinskega sveta, župana in drugih občinskih
organov,
– razpravlja o poročilih občinskih organov o njihovem delu,
– razpravlja o spremembah območja občine,
– daje mnenja o zadevah iz prejšnjih alinej. |
|
58. člen |
|
Zbor
občanov skliče župan na lastno pobudo, na pobudo občinskega sveta ali na
zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev v občini. |
|
59. člen |
|
Občinski
svet lahko o kakšnem svojem aktu ali drugi odločitvi razpiše referendum
na lastno pobudo, mora pa ga razpisati, če to zahteva najmanj deset
odstotkov volivcev v občini.
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico
voliti člane občinskega sveta.
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev,
ki so glasovali. |
|
60. člen |
|
Postopek
za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve.
Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanj, ki niso urejena v
tem statutu, veljajo določbe zakona o referendumu in ljudski iniciativi,
na njegovi podlagi pa se smiselno uporabljajo tudi določbe zakona o
lokalnih volitvah. |
|
61. člen |
|
Občinski
svet lahko razpiše svetovalni referendum o posameznih vprašanjih
posebnega pomena, da se ugotovi volja občanov.
Svetovalni referendum se lahko razpiše za vso občino ali za njen del.
Svetovalni referendum se mora razpisati na zahtevo najmanj pet odstotkov
volivcev v občini oziroma krajevni skupnosti.
Svetovalni referendum ne zavezuje občinskih organov.
Glede izvedbe svetovalnega referenduma se smiselno uporabljajo določbe
tega statuta, ki se nanašajo na referendum. |
|
62. člen |
|
Najmanj
pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev
splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta
oziroma drugih občinskih organov.
Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občinskega sveta,
mora ta obravnavo zahtev uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa
odločiti najkasneje v treh mesecih.
Če se zahteva nanaša na druge odločitve občinskih organov, sme pristojni
organ o njej odločati najkasneje v enem mesecu.
Glede postopka vložitve zahtev iz prvega odstavka tega člena se smiselno
uporabljajo določbe zakona o referendumu in ljudski iniciativi, ki
urejajo ljudsko iniciativo. |
|
IV. KRAJEVNE SKUPNOSTI |
|
63. člen |
|
Krajevne
skupnosti opravljajo naslednje naloge:
– vzdrževanje krajevnih cest in javnih površin;
– upravljanje premoženja, namenjenega za potrebe krajevnega
prebivalstva;
– pospešuje kulturne in druge dejavnosti.
Podrobneje se naloge, ki se prenesejo v izvajanje ožjim delom občine
določijo z odlokom. |
|
64. člen |
|
Organi
krajevne skupnosti so predvsem:
– svet KS. |
|
65. člen |
|
Svet KS
je najvišji organ v krajevni skupnosti, ki odloča o vseh zadevah v
okviru nalog, ki jih samostojno opravlja krajevna skupnost. |
|
66. člen |
|
Svet
krajevne skupnosti volijo volivci s stalnim prebivališčem v krajevni
skupnosti za štiri leta. |
|
67. člen |
|
Svet
krajevne skupnosti izvoli izmed sebe predsednika in podpredsednika. |
|
68. člen |
|
Način
dela in naloge sveta se opredelijo v statutu KS, katerega sprejme svet
po obravnavi na zborih občanov KS. |
|
69. člen |
|
Prebivalci KS na zborih občanov v KS obravnavajo vprašanja, ki so
splošnega pomena za življenje in delo v KS in v občini ter dajejo
predloge za reševanje teh vprašanj.
KS sodelujejo z občinskim svetom s svetniki v občinskem svetu ter tudi
preko drugih oblik medsebojnega dogovarjanja o interesih KS.
Občinski upravni organi nudijo KS vso strokovno, finančno-servisno in
administrativno-tehnično pomoč pri opravljanju njihovega dela. |
|
V. OBČINSKA UPRAVA |
|
1. Organizacija občinske uprave |
|
70. člen |
|
Notranjo
organizacijo in delovno področje občinske uprave določi občinski svet na
predlog župana z odlokom.
Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan. |
|
71. člen |
|
Predstojnik občinske uprave je župan.
Župan je za izvajanje občinskih predpisov in odločitev občinskega sveta
odgovoren svetu.
Za neposredno izvajanje nalog uprave skrbi tajnik občine, ki ga imenuje
in razrešuje župan.
Župan lahko pooblasti tajnika za podpisovanje določenih aktov
poslovanja. |
|
72. člen |
|
Naloge
občinske uprave opravlja enovit občinski organ »OBČINSKA UPRAVA OBČINE
TURNIŠČE«.
Občinski svet lahko na predlog župana odloči, da z drugo občino ali z
drugimi občinami ustanovijo enega ali več organov skupne uprave.
Organizaciji in delo organa skupne občinske uprave se določi s splošnim
aktom o ustanovitvi, ki ga na skupen predlog županov sprejmejo občinski
sveti občin. |
|
73. člen |
|
Za delo
urada je tajnik občine neposredno odgovoren županu. |
|
74. člen |
|
Upravne
naloge občinske uprave opravljajo višji upravni, upravni in strokovno
tehnični delavci.
Župan imenuje v skladu s pravilnikom o sistemizaciji delovnih mest v
občinski upravi Občine Turnišče, ki ga sprejme župan, višje upravne,
upravne in strokovno tehnične delavce. |
|
75. člen |
|
(črtan) |
|
76. člen |
|
Občinska
uprava izvršuje odloke, odredbe, pravilnike in navodila, ki jih izdajata
občinski svet in župan.
Uprava izvršuje tudi zakone in druge predpise države, kadar občinska
uprava v skladu z zakonom odloča o upravnih stvareh iz državne
pristojnosti. |
|
77. člen |
|
Posamične akte iz izvirne pristojnosti občine izdaja tajnik občine, ki
lahko pooblasti delavce uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za
odločanje v upravnih stvareh, za opravljanje posameznih dejanj v
postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih
stvareh.
Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih stvareh iz
prenesene državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil, če ni z
zakonom drugače določeno. |
|
78. člen |
|
V
upravnem postopku o upravnih stvareh iz občinske in prenesene državne
pristojnosti odločajo uradne osebe po zakonu o splošnem upravnem
postopku in po posebnih postopkih določenih z zakonom.
Župan mora zagotoviti vodenje evidence o upravnih stvareh v skladu s
predpisom Ministrstva za notranje zadeve. |
|
79. člen |
|
O
upravnih stvareh iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo
uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in ima višjo
ali visoko strokovno izobrazbo in opravljen preizkus strokovne
usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku, v skladu s posebnim
zakonom. Ob teh pogojih lahko na prvi stopnji v enostavnih upravnih
stvareh odloča tudi uradna oseba, ki izpolnjuje pogoje za vodenje
upravnega postopka po zakonu in tem statutom.
Administrativna dela v organih in službah občine lahko opravljajo
delavci s srednjo strokovno izobrazbo. |
|
80. člen |
|
O
pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave
odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor.
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne
pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil na prvi stopnji izdaja
občinska uprava, odloča ministrstvo, pristojno za ustrezno področje,
oziroma njegov organ v sestavi. |
|
81. člen |
|
O
izločitvi zaposlenega v občinski upravi odloča župan ali tajnik občine,
ki v primeru izločitve o taki stvari tudi odločita.
O izločitvi tajnika občine ali župana odloča občinski svet, ki v primeru
odločitve o stvari tudi odloči. |
|
2. Nadzor nad zakonitostjo dela uprave |
|
82. člen |
|
Ministrstvo, vsako na svojem področju, nadzoruje zakonitost splošnih in
posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan,
občinski svet in pooblaščeni delavci občinske uprave.
V zadevah, ki jih na organe občine prenese država, opravljajo pristojna
ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega
dela.
Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno
ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne
pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter
daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz državne pristojnosti. |
|
83. člen |
|
Občani
lahko opozorijo pristojno ministrstvo, ki nadzoruje delo občinske
uprave, naj ukrepa po zakonu o upravi, če ugotovi, da uprava, župan ali
občinski svet pri odločanju ne ravnajo v skladu z zakonom, statutom in
drugimi zakonitimi predpisi. |
|
VI. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE |
|
84. člen |
|
Občina
Turnišče organizira javne službe za opravljanje dejavnosti, ki so z
zakonom o gospodarskih javnih službah in občinskim odlokom določene kot
obvezne ter za opravljanje dejavnosti, ki so določene z občinskim
odlokom kot izbirne. |
|
85. člen |
|
Za
izvajanje nalog javnih služb ustanavlja občina javna podjetja in javne
gospodarske zavode, podeljuje koncesije in oblikuje režijske obrate v
okviru občinske uprave. |
|
86. člen |
|
Občinski
svet z odlokom o gospodarskih javnih službah določi vrste javnih služb
ter načine in oblike njihovega izvajanja.
Občinski svet z odlokom ustanovi posamezno javno podjetje ali posamezni
javni zavod. |
|
VII. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE |
|
87. člen |
|
Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti
občine, denarna sredstva in pravice.
Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
Odločitev o odtujitvi nepremičnega premoženja občine sprejme občinski
svet.
Letni program prodaje občinskega finančnega in stvarnega premoženja v
postopku sprejemanja proračuna sprejme občinski svet na predlog župana.
Med izvrševanjem proračuna lahko občinski svet na predlog župana
spremeni in dopolni letni program prodaje.
O pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja občine odloča župan.
Za brezplačno pridobitev premoženja je treba pridobiti predhodno
soglasje občinskega sveta, če bi takšna pridobitev povzročila večje
stroške ali če je lastništvo povezano s pogoji, ki bi lahko povzročili
obveznosti za občino.
Odprodaja ali zamenjava finančnega in stvarnega premoženja v lasti
občine se izvede po postopku in na način, kot ga določa zakon.
Če z zakonom to ni urejeno, se odprodaja ali zamenjava občinskega
finančnega in stvarnega premoženja izvedeta v skladu s predpisi, ki
veljajo za odprodajo in zamenjavo državnega premoženja. |
|
88. člen |
|
Občina
pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in drugih
dajatev v skladu z zakonom.
Občina je opravičena do finančne izravnave pod pogoji, določenimi z
zakonom. |
|
89. člen |
|
Prihodki
in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine so predvideni v
proračunu občine.
Proračun občine sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih
programov.
Splošni del proračuna sestavljajo skupna bilanca prihodkov in odhodkov,
račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja.
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih
uporabnikov.
Načrt razvojnih programov sestavljajo letni načrti oziroma plani
razvojnih programov neposrednih uporabnikov, ki so opredeljeni z
dokumenti dolgoročnega načrtovanja. |
|
90. člen |
|
Za
pripravo in izvrševanje proračuna je odgovoren župan.
Župan mora predložiti občinskemu svetu predlog proračuna v roku, ki ga
določa zakon.
Župan mora predložiti občinskemu svetu:
– predlog proračuna z obrazložitvami,
– predlog prodaje občinskega finančnega in stvarnega premoženja z
obrazložitvami,
– predloge finančnih načrtov javnih skladov in agencij, katerih
ustanovitelj je občina z obrazložitvami,
– predlog predpisov občine, ki so potrebni za izvršitev proračuna.
Sestavni del obrazložitev predloga proračuna so načrti delovnih mest in
načrt nabav z obrazložitvami. |
|
91. člen |
|
Postopek
sprejemanja proračuna se določi s poslovnikom občinskega sveta.
Občinski svet mora sprejeti proračun v roku, ki omogoča uveljavitev
proračuna s prvim januarjem leta, za katerega se sprejema. |
|
92. člen |
|
Predlogi
za povečanje izdatkov proračuna morajo obsegati predloge za povečanje
prejemkov proračuna ali za zmanjšanje drugih izdatkov proračuna v isti
višini, pri čemer ti ne smejo biti v breme proračunske rezerve ali
splošne proračunske rezervacije ali breme dodatnega zadolževanja. |
|
93. člen |
|
Če
proračun ni sprejet pred začetkom leta, na katero se nanaša, se
financiranje funkcij občine ter njenih nalog začasno nadaljuje na
podlagi proračuna za preteklo leto in za iste programe kot v preteklem
letu.
Če proračun ni pred začetkom leta, na katerega se nanaša, sprejme župan
sklep o začasnem financiranju, ki traja največ tri mesece. Če tudi v tem
roku ni sprejet proračun občine, se začasno financiranje lahko podaljša
na predlog župana s sklepom občinskega sveta. |
|
94. člen |
|
Občinski
svet sprejme proračun z odlokom o proračunu občine.
Odlok o proračunu občine določa ukrepe za zagotavljanje likvidnosti
proračuna, prerazporejanje sredstev, začasno zadržanje izvrševanja
proračuna, ukrepe za zagotavljanje proračunskega ravnovesja ter druge
ukrepe za izvrševanje proračuna.
V odloku o proračunu se določijo tudi obseg zadolževanja in vseh
predvidenih poroštev občine in drugi elementi, ki jih določa zakon, ter
posebna pooblastila županu pri izvrševanju proračuna. |
|
95. člen |
|
Sredstva
proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s
proračunom.
V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki
so v proračunu predvidena za posamezne namene.
Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi z zakonom
ali drugim aktom predpisani pogoji.
Župan je odredbodajalec za sredstva proračuna.
Za izvrševanje proračuna občine lahko župan pooblasti tudi posamezne
delavce v občinski upravi ali podžupana. |
|
96. člen |
|
Če se
med letom spremeni delovno področje proračunskega uporabnika, župan
sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za delovanje uporabnika.
Če se proračunski uporabnik med letom ukine in njegovih nalog ne
prevzame drug uporabnik, se neporabljena sredstva prenesejo v
proračunsko rezervo ali se prerazporedijo med druge porabnike.
Proračunskih sredstev ni mogoče prerazporejati, razen pod pogoji in na
način, ki jih določa zakon in odlok o proračunu občine.
Župan mora o izvršenih prerazporeditvah šestmesečno poročati občinskemu
svetu. |
|
97. člen |
|
Če se
med izvajanjem ukrepov za izvrševanje proračuna le ta ne more
uravnovesiti, mora župan predlagati občinskemu svetu rebalans proračuna.
Rebalans proračuna sprejme občinski svet z odlokom. |
|
98. člen |
|
Župan je
dolžan v mesecu juliju predložiti v obravnavo občinskemu svetu poročilo
o izvrševanju proračuna. Poročilo mora vsebovati podatke in informacije,
ki jih določa zakon. |
|
99. člen |
|
V
proračunu se v skladu z zakonom zagotovijo sredstva za proračunsko
rezervo, ki deluje kot proračunski sklad.
O uporabi sredstev proračunske rezerve v posameznem primeru do višine,
ki jo določa odlok o proračunu, odloča župan, v drugih primerih pa
občinski svet z odlokom.
Zaradi ločenega vodenja določenih prejemkov in izdatkov in uresničevanje
posebnega namena lahko občina z odlokom ustanovi poseben proračunski
sklad kot evidenčni račun v okviru računa proračuna. |
|
100. člen |
|
Župan
zagotavlja posebno obliko finančnega nadzora proračuna v skladu z
merili, ki jih predpiše minister za finance.
Župan pripravi predlog zaključnega računa proračuna za preteklo leto in
ga predloži občinskemu svetu v sprejem.
O sprejetju zaključnega računa proračuna obvesti župan ministrstvo,
pristojno za financiranje v 30 dneh po sprejemu. |
|
101. člen |
|
Občina
se lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme občinski svet
v skladu s pogoji, ki jih določa zakon.
Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, smejo
zadolževati ob soglasju občine.
O soglasju določa župan.
Župan odloča tudi o dajanju poroštev za izpolnitev obveznosti javnih
podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina, pod
pogoji, ki jih določa zakon. |
|
102. člen |
|
Finančno
poslovanje občine izvršuje finančna služba občine, občina pa si lahko
zagotovi izvrševanje teh opravil v ustrezni skupni službi z drugimi
občinami ali pa pri specializirani organizaciji.
Nabavo blaga, naročanje storitev ter izvedbo gradenj izvaja župan občine
v skladu s predpisi javno naročanje. |
|
VIII. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE |
|
1. Splošni akti občine |
|
103. člen |
|
Splošni
akti, s katerimi občina ureja zadeve iz svoje pristojnosti so statut,
odloki, odredbe, pravilniki, navodila, prostorski in drugi plani razvoja
občine, občinski proračun in zaključni račun.
Postopek in način sprejemanja splošnih aktov predpiše občinski svet s
poslovnikom občinskega sveta. |
|
104. člen |
|
Statut
je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme svet z dvotretjinsko
večino glasov vseh članov občinskega sveta. |
|
105. člen |
|
S
poslovnikom, ki ga sprejme svet z dvotretjinsko večino navzočih članov,
se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje
pravic in dolžnosti članov občinskega sveta. |
|
106. člen |
|
Z
odlokom ureja občina na splošni način zadeve iz svoje pristojnosti,
ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter
ustanavlja javne službe.
Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je
tako določeno z zakonom. |
|
107. člen |
|
Z
odredbo občina uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja
način ravnanja v takih razmerah. |
|
108. člen |
|
S
pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu
njunega izvrševanja. |
|
109. člen |
|
Z
navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske
uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka. |
|
110. člen |
|
S
proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne
namene financiranja javne porabe v občini.
Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča
hkrati s proračunskim letom za državni proračun.
Občinski proračun je sprejet, če zanj glasuje najmanj večina navzočih
članov občinskega sveta. |
|
111. člen |
|
Statut,
odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v Uradnem listu
RS in začnejo veljati 15. dan po objavi (če ni v njih drugače določeno). |
|
2. Posamični akti občine |
|
112. člen |
|
Posamični akti občine so odločbe in sklepi.
S posamičnimi akti – sklepom ali odločbo – odloča občina o upravnih
stvareh iz lastne pristojnosti, iz prenesene pristojnosti ter na podlagi
javnih pooblastil. |
|
113. člen |
|
Organi
občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb
ter o njihovih pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku.
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v
upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan.
O pritožbah zoper posamične akte izdane v upravnih stvareh iz prenesene
pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi zakon.
O zakonitostih dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v
upravnem sporu pristojno sodišče. |
|
IX. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI |
|
114. člen |
|
Občinski
svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti
predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice
občine oziroma, če se s predpisi pokrajine, brez pooblastila oziroma
soglasja občine, posega v njene pravice. |
|
115. člen |
|
Občinski
svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti,
če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po
ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če
pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost. |
|
116. člen |
|
Župan po
pooblastilu občinskega sveta lahko kot stranka v upravnem sporu
spodbijata konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi
izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sprožita tudi, če osebe
javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo
pravice na škodo javnih koristi občine. |
|
117. člen |
|
Župan
lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski
intervient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma, če so z že
izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in
zakoni. |
|
118. člen |
|
Občinski
odbori so dolžni za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenja glede
pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine in pokrajine.
Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje
državnemu zboru.
Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh in to:
– o upravnih stvareh iz svoje izvirne pristojnosti;
– o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti;
– o upravnih stvareh na podlagi javnih pooblastil. |
|
X. POVEZOVANJE OBČINE V POKRAJINO IN DRUGO SODELOVANJE |
|
119. člen |
|
Občina
Turnišče se lahko poveže z drugimi sosednjimi občinami v širšo lokalno
skupnost zaradi uresničevanja skupnih koristi svojega prebivalstva.
Odločitev o vključitvi občine v pokrajino sprejme občinski svet z
dvotretjinsko večino vseh članov sveta.
O odločitvi občinskega sveta se v občini lahko izvede referendum.
S statutarnim sklepom o vključitvi občine v pokrajino se določijo
okvirne naloge, ki jih bo občina prenesla na pokrajino. S potrditvijo
statusa pokrajine občinski svet dokončno določi prenesene občinske
pristojnosti pokrajine. |
|
120. člen |
|
Na
pokrajino prenesene lokalne zadeve širšega pomena, za katere občina daje
soglasja pokrajini in so določena s pokrajinskim statutom so:
– določitev skupne lokacije odlagališča odpadkov na svojem območju,
– gradnja medobčinskih komunalnih objektov in naprav,
– gradnja in financiranje medobčinskih cest. |
|
121. člen |
|
Člane
pokrajinskega sveta izvoli občinski svet izmed svojih članov in župana
na tajnem glasovanju. Izvoljeni so tisti predlagani kandidati, ki so
dobili največ glasov. Med kandidati, ki so dobili enako število glasov,
se glasovanje ponovi. |
|
122. člen |
|
Občinski
svet lahko z dvotretjinsko večino navzočih članov sklene, da se občina
poveže v skupnost ali zvezo dveh ali več občin, če je to koristno za
urejanje in opravljanje zadev širšega pomena, pomembnih za občino. Če to
zahteva večina navzočih članov občinskega sveta, se lahko o takem
povezovanju izvede razprava med občani in ugotovi njihova volja. |
|
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
123. člen |
|
Odloki
in drugi predpisi ali splošni akti, ki so bili sprejeti na podlagi
statuta Občine Lendava iz leta 1981 (Uradne objave Pomurja, št. 37/81,
29/83 in 9/86) ter statuta Občine Turnišče iz leta 1995 (Uradni list RS,
št. 38/95) ostanejo v veljavi, kolikor niso v nasprotju z ustavo, zakoni
ali tem statutom.
Odloki in drugi predpisi ali splošni akti, ki so predvideni s tem
statutom morajo biti usklajeni najkasneje v enem letu po uveljavitvi
tega statuta. |
|
124. člen |
|
Ta
statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS. Z
veljavnostjo tega statuta preneha veljati statut Občine Turnišče,
sprejet na 6. seji dne 9. 5. 1998 in objavljen v Uradnem listu RS, št.
38/95. |
|
Št.
93/09-2003 |
Turnišče, dne 8. decembra 2003. |
|
Župan
Občine Turnišče
Jožef Kocet l. r. |
|