Na podlagi 64. člena
Zakona o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 94/2007 – uradno prečiščeno besedilo, 76/2008,
79/2009, 51/2010) je Občinski svet Občine Rače–Fram na svoji 10. redni
seji, dne 12. decembra 2011, sprejel |
S T A T U T |
Občine Rače–Fram |
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
(območje, ime in
sedež občine) |
(1) Občina Rače–Fram
(v nadaljevanju: občina) je samoupravna lokalna skupnost ustanovljena z
zakonom na območju naslednjih naselij: Rače, Brezula, Podova, Sp. in Zg.
Gorica, Ješenca, |
Požeg, Fram, Morje,
Ranče, Loka pri Framu, Kopivnik, Planica. |
(2) Sedež občine je v
Račah, Grajski trg 14. |
(3) Občina je pravna
oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z
vsemi vrstami premoženja. |
(4) Občino
predstavlja in zastopa župan. |
(5) Območje, ime in
sedež občine se lahko spremeni z zakonom po postopku, ki ga določa
zakon. |
(6) Območja in imena
naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z občinskim odlokom. |
(7) V statutu
uporabljeni izrazi, zapisani v moški obliki, so uporabljeni kot
nevtralni za moške in ženske. |
2. člen |
(ožji deli občine) |
(1) Na območju občine
so ustanovljeni ožji deli občine. Naloge, organizacija in delovanje ter
pravni status ožjih delov občine so določeni s tem statutom in odlokom
občine. |
(2) Imena ožjih delov
občine so: |
• Krajevna skupnost
Rače s sedežem v Račah, Grajski trg 14, ki obsega naselja: Rače,
Brezula, Podova, Sp. in Zg. Gorica; |
• Krajevna skupnost
Fram s sedežem v Framu, Fram 47, ki obsega naselja: Ješenca, Požeg,
Fram, Morje, Loka pri Framu, Ranče, Kopivnik, Planica. |
3. člen |
(izvirne in
prenesene naloge občine) |
(1) Občina v okviru
ustave in zakona samostojno ureja in opravlja naloge, določene v zakonu,
ki ureja lokalno samoupravo ter naloge, določene s predpisi občine na
podlagi zakona. |
(2) Občine lahko
opravljajo posamezne naloge iz državne pristojnosti, če država za to
zagotovi potrebna sredstva. |
4. člen |
(občani) |
(1) Osebe, ki imajo
na območju občine stalno prebivališče, so občani. |
(2) Občani odločajo o
lokalnih javnih zadevah po organih občine, ki jih volijo na podlagi
splošne in enake volilne pravice na svobodnih volitvah s tajnim
glasovanjem ter v drugih organih v skladu s tem statutom. |
(3) Občani sodelujejo
pri upravljanju lokalnih javnih zadev tudi na zborih občanov, z
referendumom in ljudsko iniciativo. |
(4) Na osnovi
odločitve organov občine se lahko v posamezne oblike odločanja vključijo
tudi osebe, ki imajo v občini začasno prebivališče, in osebe, ki so
lastniki zemljišč in drugih nepremičnin na območju občine. |
5. člen |
(uresničevanje
skupnih nalog) |
(1) Občina pri
uresničevanju skupnih nalog sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami,
širšimi lokalnimi skupnostmi in državo. |
Občina lahko sodeluje
tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi
organizacijami lokalnih skupnosti. |
(2) Občina samostojno
odloča o povezovanju v širše lokalne samoupravne skupnosti na način in
po postopku, predpisanem v zakonu. |
(3) Občina sodeluje z
drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in solidarnosti in lahko v
ta namen ustanavlja zveze, združuje sredstva, ustanavlja skupne organe
ter organe skupne občinske uprave, javne sklade, javne zavode, javna
podjetja. |
(4) Občine se zaradi
predstavljanja in uveljavljanja lokalne samouprave ter usklajevanja in
skupnega zagotavljanja skupnih interesov združujejo v združenja. |
6. člen |
(grb, zastava in
praznik občine) |
(1) Občina ima grb,
zastavo in praznik, katerih oblika, vsebina in uporaba se določi z
odlokom. |
(2) Občina ima žig,
ki je okrogle oblike. Žig ima v zunanjem krogu na zgornji polovici
napis: Občina Rače–Fram, na spodnji polovici pa naziv organa občine -
Občinski svet; Župan; Nadzorni odbor; Občinska uprava, Volilna komisija.
V sredini žiga je grb občine. |
(3) Velikost, uporabo
in hrambo žiga občine določi župan s sklepom. |
(4) Za prispevek k
razvoju občine podeljuje občina zaslužnim občanom, organizacijam in
drugim občinska priznanja in nagrade, v skladu s posebnim odlokom. |
II. NALOGE OBČINE |
7. člen |
(naloge občine) |
Občina samostojno
opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), določene z
zakonom in s tem statutom, zlasti pa: |
• upravlja občinsko
premoženje, |
• omogoča pogoje za
gospodarski razvoj občine in v skladu z zakonom opravlja naloge s
področja gostinstva, turizma in kmetijstva, |
• načrtuje prostorski
razvoj, v skladu z zakonom opravlja naloge na področju posegov v prostor
in graditve objektov ter zagotavlja javno službo gospodarjenja s
stavbnimi zemljišči, |
• ustvarja pogoje za
gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada
stanovanj, |
• v okviru svojih
pristojnosti ureja, upravlja in skrbi za lokalne javne službe, |
• pospešuje službe
socialnega skrbstva, za predšolsko varstvo, osnovno varstvo otroka in
družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele, |
• skrbi za varstvo
zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in
odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja, |
• ureja in vzdržuje
vodovodne in energetske komunalne objekte, |
• ustvarja pogoje za
izobraževanje odraslih, |
• pospešuje vzgojno
izobraževalno, informacijsko dokumentacijsko, društveno in drugo
dejavnost na svojem območju, |
• pospešuje razvoj
športa in rekreacije, |
• pospešuje
kulturnoumetniško ustvarjalnost, omogoča dostopnost do kulturnih
programov, zagotavlja splošnoizobraževalno knjižnično dejavnost ter v
skladu z zakonom skrbi za kulturno dediščino na svojem območju, |
• gradi, vzdržuje in
ureja lokalne javne ceste, javne poti, rekreacijske in druge javne
površine, v skladu z zakonom ureja promet v občini ter opravlja naloge
občinskega redarstva, |
• organizira
komunalno-redarstveno službo in skrbi za red v občini, |
• skrbi za požarno
varnost in organizira reševalno pomoč, |
• organizira pomoč in
reševanje za primere elementarnih in drugih nesreč, |
• lahko podeljuje
denarne pomoči in simbolične nagrade ob posebnih priložnostih ali
obletnicah občanov, |
• organizira
opravljanje pokopališke in pogrebne službe, |
• določa prekrške in
denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine in
opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in
drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z
zakonom drugače določeno, |
• sprejema statut
občine in druge splošne akte, |
• organizira občinsko
upravo, |
• ureja druge lokalne
zadeve javnega pomena. |
8. člen |
(statistične,
evidenčne in analitične naloge) |
(1) Občina opravlja
statistične, evidenčne in analitične naloge za svoje potrebe. |
(2) Občina obdeluje
podatke, ki jih potrebuje za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti in
jih pridobi v skladu z zakonom. |
III. ORGANI OBČINE |
1. Skupne določbe |
9. člen |
(organi občine) |
(1) Organi občine so: |
• občinski svet, |
• župan in |
• nadzorni odbor
občine. |
(2) Občina ima tudi
druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon. |
(3) Volitve oziroma
imenovanja organov občine oziroma članov občinskih organov se izvajajo v
skladu z zakonom in tem statutom. |
(4) Člani občinskega
sveta, župan in podžupan so občinski funkcionarji. |
10. člen |
(občinska uprava) |
(1) Občina ima
občinsko upravo, ki v skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti
občine opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge ter
naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz občinske pristojnosti. |
(2) Občinska uprava
odloča o upravnih stvareh iz občinske pristojnosti na prvi stopnji ter
opravlja inšpekcijske naloge in naloge občinskega redarstva oziroma
drugih služb nadzora. |
(3) Občinska uprava
opravlja strokovna, organizacijska in administrativna opravila za
občinske organe. |
(4) Občinsko upravo
ustanovi občinski svet na predlog župana z odlokom, s katerim določi
njihovo notranjo organizacijo in delovno področje. |
(5) Občinsko upravo
lahko sestavljajo notranje organizacijske enote. |
(6) Občinsko upravo
vodi direktor občinske uprave, usmerja in nadzoruje pa jo župan. |
11. člen |
(sprejemanje
odločitev na sejah organov) |
Če ni v zakonu ali v
tem statutu drugače določeno, lahko organi občine, ki delajo na sejah,
sprejemajo odločitve, če je na seji navzoča večina članov organa občine. |
12. člen |
(javnost dela) |
(1) Delo organov
občine je javno. |
(2) Javnost dela se
zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, predvsem pa
z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine v Medobčinskem uradnem
vestniku, z objavami na spletni strani občine in na oglasni deski ter z
navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na
javnih sejah občinskih organov. |
(3) Način
zagotavljanja javnosti dela in razloge ter postopke izključitve javnosti
določajo zakoni, ta statut in poslovnik občinskega sveta. |
(4) Občani in njihovi
pravni zastopniki imajo pravico vpogleda v dokumente, ki so podlaga za
odločanje organov občine o njihovih pravicah, obveznostih in pravnih
koristih, če izkažejo pravni interes. |
2. Občinski svet |
13. člen |
(občinski svet) |
(1) Občinski svet je
najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti
občine. |
(2) Občinski svet
šteje šestnajst (16) članov. |
(3) Člani občinskega
sveta se volijo za štiri (4) leta. Mandat članov občinskega sveta se
začne s potekom mandata prejšnjih članov občinskega sveta ter traja do
prve seje na naslednjih rednih volitvah izvoljenega občinskega sveta, če
ni z zakonom drugače gače določeno. |
(4) Občinski svet se
konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica
mandatov članov občinskega sveta. |
(5) Prvo sejo
občinskega sveta skliče prejšnji župan najkasneje v dvajsetih (20) dneh
po izvolitvi članov občinskega sveta, če je za izvolitev župana potreben
drug krog volitev, pa najkasneje v desetih (10) dneh po drugem krogu
volitev. |
(6) Ko članom
občinskega sveta preneha mandat, jim preneha tudi članstvo v vseh
občinskih organih, odborih in komisijah. |
(7) Mandat članov
občinskega sveta v organih javnih zavodov, javnih podjetij ter skladov,
katerih ustanoviteljica je občina in v katere so bili imenovani kot
predstavniki občinskega sveta, traja in preneha v skladu z
ustanovitvenim aktom javnega zavoda, javnega podjetja, skladov in drugih
organizacij, razen če občinski svet ne odloči drugače. |
14. člen |
(volitve članov
občinskega sveta) |
(1) Volitve članov
občinskega sveta so neposredne in se opravijo na podlagi splošne in
enake volilne pravice s tajnim glasovanjem v skladu z zakonom. |
(2) Občinski svet se
voli po proporcionalnem volilnem sistemu. |
15. člen |
(pristojnosti
občinskega sveta) |
(1) Občinski svet
sprejema statut občine, poslovnik občinskega sveta, odloke in druge
predpise občine. |
(2) V okviru svojih
pristojnosti občinski svet predvsem: |
• sprejema prostorske
akte in druge akte razvoja občine, |
• sprejema proračun
občine in zaključni račun, |
• imenuje in
razrešuje člane nadzornega odbora ter člane komisij in odborov
občinskega sveta, |
• odloča o pridobitvi
in odtujitvi občinskega premoženja, kolikor |
z zakonom ni določeno
drugače, |
• določa vrste
lokalnih javnih služb in način izvajanja lokalnih javnih služb, |
• ustanavlja javne
zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe javnega prava v skladu z
zakonom, |
• imenuje in
razrešuje člane sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, člane
sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin in člane drugih organov
občine, |
• določi organizacijo
in način izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, |
• sprejme načrte
zaščite in reševanja pred naravnimi in drugimi nesrečami, |
• odloča o drugih
zadevah, ki jih določa zakon. |
16. člen |
(funkcija člana
občinskega sveta) |
(1) Člani občinskega
sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno. |
(2) Funkcija člana
občinskega sveta in podžupana ni združljiva s funkcijo župana, člana
nadzornega odbora, kot tudi ne z delom v občinski upravi ter z drugimi
funkcijami, za katere tako določa zakon. |
(3) Član občinskega
sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo člana občinskega
sveta in funkcijo podžupana hkrati. Podžupan, ki v primeru predčasnega
prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem času ne
opravlja funkcije člana občinskega sveta. |
17. člen |
(župan) |
(1) Župan predstavlja
občinski svet ter sklicuje in vodi njegove seje, nima pa pravice
glasovanja. |
(2) Funkcija župana
ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta in podžupana, članstvom
v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ter z drugimi
funkcijami, za katere tako določa zakon. |
(3) Za vodenje sej
občinskega sveta lahko župan pooblasti podžupana ali drugega člana
občinskega sveta. Če je župan odstoten ali zadržan, vodi sejo podžupan. |
(4) Če nastopijo
razlogi, zaradi katerih župan, podžupan oziroma pooblaščeni član
občinskega sveta, ne more voditi že sklicane seje, jo brez posebnega
pooblastila vodi najstarejši član občinskega sveta. |
(5) Župan sklicuje
seje občinskega sveta v skladu z določbami tega statuta in poslovnika
občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na občinskem svetu, mora
pa jih sklicati najmanj šestkrat (6) letno. |
(6) Župan mora
sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj četrtina članov
občinskega sveta, seja pa mora biti v petnajstih (15) dneh po tem, ko je
bila podana pisna zahteva za sklic seje, ki je vsebovala predlog
dnevnega reda in nujno potrebno gradivo oziroma utemeljeno zahtevo
občinski upravi za pripravo gradiva. Župan mora dati na dnevni red seje
predlagane točke. |
Predlagan dnevi red
pa lahko dopolni še z novimi točkami. |
(7) Če seja
občinskega sveta ni sklicana v roku sedmih (7) dni po prejemu pisne
zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali.
Župan in občinska uprava so dolžni zagotoviti pogoje za vodenje in
izvedbo seje. Zahtevi za sklic seje občinskega sveta mora biti priložen
predlog dnevnega reda in nujno potrebno gradivo oziroma utemeljena
zahteva občinski upravi za pripravo gradiva. |
18. člen |
(organizacijsko in
administrativno delo za potrebe |
občinskega sveta) |
Strokovno in
administrativno delo za potrebe občinskega sveta opravlja občinska
uprava. |
19. člen |
(seje občinskega
sveta) |
(1) Občinski svet
dela in odloča na sejah. |
(2) Dnevni red seje
občinskega sveta predlaga župan. |
(3) Vsak član
občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in
druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega
računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu
občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana. |
(4) Župan mora
predloge komisij in odborov občinskega sveta ter predloge članov
občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so
pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku občinskega sveta. |
(5) O sprejemu
dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje. |
(6) Na vsaki seji
občinskega sveta mora biti predvidena točka za vprašanja in pobude, ki
jih postavljajo člani sveta. |
(7) Za vsako sejo
občinskega sveta se pošlje vabilo županu, podžupanu, članom občinskega
sveta, predsedniku nadzornega odbora občine in direktorju občinske
uprave. |
(8) Predstavnik
nadzornega odbora občine, predsedniki komisij in odborov občinskega
sveta ter direktor občinske uprave so se dolžni udeležiti seje
občinskega sveta in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta,
kadar se obravnavajo vprašanja iz njihove pristojnosti oziroma njihovega
področja dela. |
20. člen |
(sprejemanje
odločitev občinskega sveta) |
(1) Občinski svet
veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov. Občinski
svet sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih članov,
razen če zakon določa drugačno večino. |
(2) Občinski svet
sprejema odločitve z javnim glasovanjem. |
Tajno se glasuje v
primeru, ko je tako določeno z zakonom ali če tako sklene občinski svet. |
(3) Način dela in
odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga vprašanja
delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom, ki ga sprejme
občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov. |
(4) Odločitve
občinskega sveta izvršujeta župan in občinska uprava. |
(5) Na vsaki redni
seji občinskega sveta župan ali po njegovem pooblastilu podžupan ali
direktor občinske uprave poroča o opravljenih nalogah med obema sejama
in o izvrševanju sklepov sveta. |
21. člen |
(prenehanje
mandata člana občinskega sveta) |
(1) Članu občinskega
sveta preneha mandat: |
• če izgubi volilno
pravico, |
• če postane trajno
nezmožen za opravljanje funkcije, |
• če je s pravnomočno
sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest (6) mesecev, |
• če v treh (3)
mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni
združljiva s funkcijo člana občinskega |
sveta, |
• če nastopi funkcijo
ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo člana
občinskega sveta, |
• če nastopi funkcijo
ali začne opravljati delo oziroma če v enem (1) mesecu po potrditvi
mandata ne preneha opravljati funkcije ali dela v občinski, oziroma
državni upravi, ki na podlagi Zakona o lokalni samoupravi ni združljivo
s funkcijo člana občinskega sveta, |
• v drugih primerih,
določenih z zakonom. |
(2) Članu občinskega
sveta preneha mandat z dnem, ko občinski svet ugotovi, da so nastali
razlogi za prenehanje mandata iz prejšnjega odstavka. Zoper ugotovitev
občinskega sveta lahko član občinskega sveta, ki mu je prenehal mandat,
v osmih (8) dneh od prejema sklepa vloži tožbo na upravno sodišče, ki o
njej odloči v tridesetih (30) dneh. O morebitni pritožbi odloči vrhovno
sodišče v tridesetih (30) dneh. |
(3) Če član
občinskega sveta odstopi, mu preneha mandat z dnem, ko je podal odstopno
izjavo županu. Župan mora občinski svet in občinsko volilno komisijo
obvestiti o odstopu člana občinskega sveta v roku osmih (8) dni od
prejema pisne odstopne izjave. |
(4) Postopki za
nadomestitev člana občinskega sveta se lahko začno po preteku roka za
vložitev tožbe, če tožba ni bila vložena, po preteku roka za vložitev
pritožbe zoper odločitev upravnega sodišča, če pritožba ni bila vložena,
oziroma po pravnomočni odločitvi sodišča. |
(5) Za izvolitev
oziroma potrditev mandata nadomestnega člana občinskega sveta se
upoštevajo določbe zakona. |
2.1 Odbori in
komisije občinskega sveta |
22. člen |
(stalne in občasne
komisije in odbori sveta) |
(1) Občinski svet
lahko ustanovi eno ali več komisij in odborov kot svoja stalna ali
občasna delovna telesa. |
(2) Organizacijo in
delovno področje stalnih delovnih teles občinskega sveta določa
poslovnik občinskega sveta. |
(3) Občasna delovna
telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim določi naloge
delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje. |
23. člen |
(komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja) |
(1) Občinski svet ima
komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
(2) Komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima pet (5) članov, ki jih
občinski svet imenuje izmed svojih članov. |
(3) Komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje
naloge: |
• svetu predlaga
kandidate za člane delovnih teles sveta, občinskih organov, ravnatelje,
direktorje in predstavnike ustanovitelja v organih javnih zavodov,
javnih agencij, javnih skladov in javnih podjetij, |
• opravlja naloge v
zvezi s preprečevanjem korupcije, |
• pripravlja predloge
odločitev sveta v zvezi s plačami ter drugimi prejemki občinskih
funkcionarjev, članov občinskih organov in delovnih teles, |
• obravnava druga
vprašanja, ki ji jih določi svet. |
24. člen |
(stalna delovna
telesa občinskega sveta) |
(1) Stalna delovna
telesa občinskega sveta so: |
• statutarno pravna
komisija, |
• odbor za družbene
dejavnosti, |
• odbor za komunalo, |
• odbor za
kmetijstvo, |
• odbor za
gospodarstvo, proračun in finance, |
• odbor za prostorsko
planiranje in varstvo okolja. |
(2) Odbori štejejo
osem (8) članov, komisije pa pet (5) članov. |
Delovno področje in
število članov posameznega delovnega telesa občinskega sveta se določi s
poslovnikom občinskega sveta. |
25. člen |
(imenovanje članov
odborov in komisij) |
(1) Člane odborov in
komisij imenuje občinski svet izmed svojih članov in največ polovico
članov izmed drugih občanov. |
Predlog kandidatov za
člane pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
(2) Delo delovnega
telesa občinskega sveta vodi član občinskega sveta kot predsednik. |
(3) Prvo sejo
delovnega telesa skliče župan. |
(4) Članstvo v
komisiji ali odboru občinskega sveta ni združljivo s članstvom v
nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi. |
26. člen |
(pristojnosti
komisij in odborov občinskega sveta) |
(1) Komisije in
odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja, določenega
s poslovnikom občinskega sveta, obravnavajo zadeve iz pristojnosti
občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge. |
(2) Komisije in
odbori občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem
odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in
zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali
v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog
župana. |
27. člen |
(razrešitev člana
delovnega telesa občinskega sveta) |
(1) Občinski svet
lahko razreši predsednika, posameznega člana delovnega telesa občinskega
sveta ali delovno telo v celoti na predlog predlagatelja, ki je osebo
predlagal za izvolitev ali imenovanje ali na predlog najmanj četrtine
članov občinskega sveta. |
(2) Če predlagatelj
razrešitve ni komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, se
predlog razrešitve vloži pri komisiji za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja. |
3. Župan |
28. člen |
(volitve župana) |
(1) Župana volijo
volivci na neposrednih in tajnih volitvah. |
Volitve župana se
opravijo v skladu z zakonom. |
(2) Mandatna doba
župana traja štiri (4) leta. |
(3) Novoizvoljeni
župan nastopi mandat, ko občinski svet na svoji prvi seji po izvolitvi
članov občinskega sveta na podlagi potrdila občinske volilne komisije o
izvolitvi župana odloči o morebitnih pritožbah drugih kandidatov ali
predstavnikov kandidatur za župana oziroma ugotovi, da takih pritožb ni
bilo. |
(4) Župan lahko
opravlja svojo funkcijo poklicno ali nepoklicno. |
O načinu opravljanja
funkcije obvesti občinski svet na prvi seji. |
29. člen |
(pristojnosti
župana) |
(1) Župan predstavlja
in zastopa občino. |
(2) Poleg tega župan
predvsem: |
• sklicuje seje
občinskega sveta, |
• predlaga občinskemu
svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in
druge akte iz pristojnosti občinskega sveta, |
• izvršuje občinski
proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje posameznih nalog
izvrševanja občinskega proračuna, |
• skrbi za izvajanje
splošnih aktov občine in drugih odločitev občinskega sveta, |
• odloča o pridobitvi
in odtujitvi premičnega premoženja ter o pridobitvi nepremičnega
premoženja občine, če zakon ali predpis občine ne določa drugače, |
• skrbi za objavo
statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine, |
• predlaga
ustanovitev organov občinske uprave in njihovega delovnega področja,
naloge in notranjo organizacijo občinske uprave, določa sistemizacijo
delovnih mest v občinski upravi, odloča o imenovanju javnih uslužbencev
v nazive ter o sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi
in odloča o drugih pravicah in obveznostih javnih uslužbencev iz
delovnega razmerja, |
• imenuje direktorja
občinske uprave in vodjo organa skupne občinske uprave, skupaj z drugimi
župani občin ustanoviteljic, |
• usmerja in
nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske uprave, |
• opravlja druge
naloge, ki jih določa zakon. |
30. člen |
(zadržanje objave
splošnega akta) |
(1) Župan lahko
zadrži objavo splošnega akta občine, če meni, da je neustaven ali
nezakonit in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi
naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. |
(2) Če občinski svet
vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži
pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in
zakonom. |
(3) Župan zadrži
izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita, ali je
v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine, in predlaga
občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri
čemer mora navesti razloge za zadržanje. |
(4) Ob zadržanju
izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno ministrstvo
na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako
odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču. |
(5) Če se odločitev
občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenesena v
opravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost
oziroma neprimernost take odločitve. |
31. člen |
(naloge župana na
področju zaščite in reševanja) |
Župan opravlja z
zakonom predpisane naloge na področju zaščite in reševanja, predvsem pa: |
• skrbi za izvajanje
priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in uresničevanje
zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in drugih
nesreč, |
• imenuje poveljnike
in štabe civilne zaščite občine ter poverjenike za civilno zaščito, |
• sprejme načrt
zaščite in reševanja, |
• vodi zaščito,
reševanje in pomoč, |
• določi
organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite,
reševanja in pomoči in organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite
in reševanja, |
• ugotavlja in
razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na območju
občine, |
• sprejema akte in
ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more sestati, |
• v primeru nastale
nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih prebivalcev, |
• predlaga
pristojnemu organu razporeditev državljanov na delovno dolžnost,
dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost. |
32. člen |
(nujni ukrepi) |
V primeru razmer, v
katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje
občanov, pa se občinski svet ne more pravočasno sestati, lahko župan
sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev občinskemu
svetu takoj, ko se ta lahko sestane. |
33. člen |
(podžupan občine) |
(1) Za pomoč pri
opravljanju nalog župana ima občina najmanj enega podžupana. Podžupana
izmed članov občinskega sveta imenuje in razrešuje župan. |
(2) Podžupan pomaga
županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge iz pristojnosti
župana, za katere ga župan pooblasti. |
(3) Podžupan
nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. V času
nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in
tiste naloge, za katere ga župan pooblasti. |
(4) Podžupan v
primeru predčasnega prenehanja mandata župana začasno opravlja funkcijo
župana. |
(5) Podžupan, ki
opravlja funkcijo župana, nima pravice glasovati za odločitve občinskega
sveta. |
(6) V soglasju z
županom se lahko tudi podžupan odloči, da bo funkcijo opravljal
poklicno. |
34. člen |
(nadomeščanje
župana in podžupana) |
(1) Kadar nastopijo
razlogi, da tako župan kot podžupan ne moreta opravljati svoje funkcije,
nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne
določi, pa najstarejši član občinskega sveta. |
(2) V času
nadomeščanja opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz
pristojnosti župana. |
35. člen |
(komisije in drugi
strokovni organi župana) |
(1) Če je tako
določeno v zakonu ali drugem predpisu, lahko tudi župan imenuje svoje
komisije in druge strokovne organe občine. |
(2) Župan lahko
ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna in posvetovalna
telesa za proučevanje posameznih zadev iz svoje pristojnosti. |
36. člen |
(predčasno
prenehanje mandata župana) |
(1) Županu preneha
mandat: |
• če izgubi volilno
pravico, |
• če postane trajno
nezmožen za opravljanje funkcije, |
• če je s pravnomočno
sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo kot šest (6) mesecev, |
• če nastopi funkcijo
ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva |
s funkcijo župana, |
• če v treh (3)
mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni
združljiva s funkcijo župana, |
• če nastopi funkcijo
ali začne opravljati delo oziroma če v enem (1) mesecu po potrditvi
mandata ne preneha opravljati funkcije ali dela v občinski upravi
oziroma državni upravi, ki ni združljiva s funkcijo župana, |
• če je po odločitvi
Državnega zbora razrešen, |
• v drugih primerih,
določenih z zakonom. |
(2) Županu in
podžupanu z dnem imenovanja po zakonu preneha mandat, če je imenovan: |
• na funkcijo v
organu državne uprave, ki izvaja nadzorstvo nad zakonitostjo oziroma nad
primernostjo in strokovnostjo dela občinskih organov in občinske uprave, |
• za načelnika
upravne enote ali vodjo notranje organizacijske enote v upravni enoti,
na katere območju je občina, |
• na položaj ali
uradniško mesto v državni upravi, na katerem se izvršujejo pooblastila v
zvezi z nadzorstvom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in
strokovnostjo dela občinskih organov in občinske uprave. |
(3) O imenovanju mora
župan takoj obvestiti občinski svet in občinsko volilno komisijo. |
(4) Razlogi za
prenehanje mandata iz prve, druge in tretje alineje prvega odstavka tega
člena se ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne odločbe. Župan je dolžan
občinski svet obvestiti o svoji odločitvi v zvezi s četrto, peto, šesto
in sedmo alinejo prvega odstavka tega člena. Župan mora o odstopu pisno
obvestiti občinski svet in občinsko volilno komisijo, mandat pa mu
preneha z dnem, ko je podal odstopno izjavo občinskemu svetu. |
(5) Postopki za
izvolitev novega župana se lahko začno po preteku roka za vložitev
tožbe, če tožba ni bila vložena, po preteku roka za vložitev pritožbe
zoper odločitev upravnega sodišča, če pritožba ni bila vložena, oziroma
po pravnomočni odločitvi sodišča. |
(6) Prenehanje
mandata podžupana zaradi razrešitve po drugem odstavku tega člena ne
vpliva na mandat člana občinskega sveta. Podžupanu preneha mandat
podžupana, če ga župan razreši in z izvolitvijo novega župana, če je
prejšnjemu predčasno prenehal mandat. |
(7) V primeru
predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana do
nastopa mandata novo izvoljenega župana podžupan. |
4. Nadzorni odbor |
37. člen |
(nadzorni odbor
občine) |
(1) Nadzorni odbor
občine je najvišji organ nadzora javne porabe v občini. |
(2) Nadzorni odbor
ima v skladu z zakonom naslednje pristojnosti: |
• opravlja nadzor nad
razpolaganjem s premoženjem občine, |
• nadzoruje
namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna, |
• nadzoruje finančno
poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev. |
(3) Nadzor vsebuje
ugotavljanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja pristojnih organov,
organov in organizacij porabnikov občinskega proračuna in pooblaščenih
oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim javnim premoženjem in
ocenjevanje učinkovitosti in gospodarnosti porabe občinskih proračunskih
sredstev. |
38. člen |
(imenovanje in
razrešitev članov nadzornega odbora) |
(1) Nadzorni odbor
ima pet (5) članov. Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed
občanov najkasneje v petinštiridesetih (45) dneh po svoji prvi seji.
Kandidate za člane nadzornega odbora občine predlaga občinskemu svetu
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
(2) Člani nadzornega
odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, člani odborov in komisij
občinskega sveta, župan, podžupan, člani svetov krajevne skupnosti,
direktor občinske uprave, delavci občinske uprave ter člani poslovodstev
javnih zavodov, javnih podjetij in drugih organizacij, ki so uporabniki
občinskih proračunskih sredstev. |
(3) Članstvo v
nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandata
članom občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. Za predčasno
razrešitev člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi za
predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta. |
(4) Razrešitev opravi
občinski svet na predlog nadzornega odbora. |
39. člen |
(konstituiranje
nadzornega odbora) |
(1) Prvo sejo
nadzornega odbora občine skliče župan. Nadzorni odbor se konstituira, če
je na prvi seji navzočih večina članov. |
(2) Člani nadzornega
odbora izvolijo izmed sebe predsednika nadzornega odbora in njegovega
namestnika. Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi
njegove seje. |
(3) Nadzorni odbor
dela in sprejema odločitve na seji, na kateri je navzočih večina članov
nadzornega odbora, z večino glasov navzočih članov. |
(4) Sedež nadzornega
odbora je na sedežu občine, Grajski trg 14, Rače–Fram. Nadzorni odbor za
seje uporablja prostore občine. |
(5) Nadzorni odbor za
svoja pisanja uporablja žig občine. |
40. člen |
(program dela
nadzornega odbora) |
(1) Nadzorni odbor
samostojno določa svoj program dela. |
(2) Nadzorni odbor
mora vsako proračunsko leto izvesti nadzor nad zaključnim računom
proračuna občine, v okviru programa |
dela pa predvsem
izvaja nadzor: |
• proračuna in
zaključnega računa proračuna občine, |
• finančnih načrtov
in zaključnih računov krajevnih skupnosti, |
• finančnih načrtov
in zaključnih računov uporabnikov proračunskih sredstev (javnih zavodov,
javnih podjetij in drugih). |
(3) Nadzorni odbor
lahko začne postopek nadzora le, če je tak nadzor določen v večletnem
nadzornem programu, s katerim je seznanil župana in občinski svet. Če
nadzorni odbor želi izvesti nadzor, ki ni vključen v nadzorni program,
mora najprej dopolniti nadzorni program. Dopolnitev nadzornega programa
posreduje županu in občinskemu svetu. Enako velja za spremembo nadzor
nega programa. Dopolnitev in sprememba nadzornega programa mora biti
obrazložena. |
(4) Nadzorni odbor
mora posredovati letno poročilo o svojem delu županu in občinskemu svetu
do konca meseca januarja koledarskega leta za preteklo leto. |
(5) Nadzorni odbor
mora sodelovati z županom in občinskim svetom ter drugimi organi občine,
organi uporabnikov občinskih proračunskih sredstev in drugimi osebami. |
(6) Predsednik ali od
njega pooblaščen član nadzornega odbora se mora udeležiti seje
občinskega sveta, ko obravnava predlog proračuna in druge zadeve, za
katere nadzorni odbor oceni, da so pomembne za njegovo delo. |
41. člen |
(pristojnosti
nadzornega odbora) |
(1) Nadzorni odbor
preverja finančno poslovanje porabnikov proračunskih sredstev (javnih
podjetij, javnih zavodov in drugih) na podlagi preverjanj poslovnih
poročil in zaključnih računov ter sklenjenih pogodb med občino in
uporabnikom proračunskih sredstev in po potrebi druge pridobljene
dokumentacije. |
(2) Nadzorni odbor
pred nadzorom obvesti o nadzoru župana in odgovorno osebo uporabnika
proračuna. |
(3) V postopku
nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe dolžni nadzornemu odboru
predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora,
odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila. |
42. člen |
(izločitev člana
nadzornega odbora) |
(1) Nadzorni odbor
izloči člana nadzornega odbora iz nadzora in odločanja na seji v
primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi
nepristranskosti. |
(2) Šteje se, da so
podane okoliščine iz prejšnjega odstavka če: |
• je odgovorna oseba,
zakonit zastopnik, prokurist ali pooblaščenec nadzorovane osebe s članom
nadzornega odbora v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti
do vštetega četrtega kolena ali če je z njo v zakonski ali zunajzakonski
skupnosti ali v svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska
zveza ali zunajzakonska skupnost prenehala, |
• je član nadzornega
odbora skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik odgovorne osebe,
zakonitega zastopnika, prokurista ali pooblaščenca nadzorovane osebe, |
• če je član
nadzornega odbora udeležen ali je sodeloval v postopku, ki je predmet
nadzora. |
(3) Izločitev člana
nadzornega odbora lahko zahteva tudi nadzorovana oseba in sam član
nadzornega odbora. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem
odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo
zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči nadzorni odbor z večino glasov
vseh članov. |
43. člen |
(način dela) |
Delo si člani
nadzornega odbora medsebojno razdelijo v letnem programu dela. |
44. člen |
(poročilo) |
O posameznem nadzoru
nadzorni odbor sestavi poročilo. |
45. člen |
(vsebina poročila
nadzornega odbora) |
Obvezne sestavine
poročila v skladu z 32. členom Zakona o lokalni samoupravi določi
minister, pristojen za lokalno samoupravo, v soglasju z ministrom,
pristojnim za finance. |
46. člen |
(postopanje
nadzornega odbora) |
(1) Če je nadzorni
odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju
občine, mora o teh kršitvah obvestiti pristojno ministrstvo in računsko
sodišče. |
(2) V primeru, da
nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana
oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je
dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona. |
47. člen |
(obravnava
poročila nadzornega odbora) |
(1) Nadzorovane osebe
so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora.
Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih
sredstev so dolžni obravnavati poročila nadzornega odbora in v skladu s
svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega
odbora. |
(2) Župan je dolžan
nadzorni odbor tekoče seznaniti z za poslovanje občine pomembnimi
odločitvami. |
(3) Župan je dolžan
vabiti predsednika nadzornega odbora na seje občinskega sveta ter ga
obveščati o pomembnejših odločitvah občinskega sveta. |
48. člen |
(letno poročilo o
delu in porabi sredstev nadzornega odbora) |
Nadzorni odbor mora
županu in občinskemu svetu predložiti pisno letno poročilo o delu in
porabi sredstev. |
49. člen |
(javnost dela
nadzornega odbora) |
(1) Delo nadzornega
odbora je javno. |
(2) Nadzorni odbor
lahko z večino glasov vseh svojih članov odloči, da se javnost dela
omeji ali izključi. |
(3) Za obveščanje
javnosti o delu nadzornega odbora je pristojen predsednik nadzornega
odbora oziroma oseba, ki jo on pooblasti. |
50. člen |
(strokovna in
administrativna pomoč za delo nadzornega |
odbora) |
(1) Strokovno in
administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in
občinska uprava. |
(2) Župan določi
javnega uslužbenca v občinski upravi, ki pomaga pri pripravi sej
nadzornega odbora. |
51. člen |
(sredstva za delo
nadzornega odbora) |
Sredstva za delo
nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu na posebni
proračunski postavki. |
52. člen |
(plačilo za
opravljanje dela članov nadzornega odbora) |
Predsednik in člani
nadzornega odbora imajo pravico do plačila za opravljanje dela v skladu
z aktom občinskega sveta – Pravilnikom o plačah občinskih funkcionarjev
in nagradah članov delovnih teles občinskega sveta ter članov volilnih
drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov, ki ga je sprejel
občinski svet. |
53. člen |
(poslovnik o delu
nadzornega odbora) |
Podrobneje uredi
nadzorni odbor svoje delo s poslovnikom, ki ga sprejme z večino glasov
svojih članov. |
5. Občinska uprava |
54. člen |
(občinska uprava) |
(1) Občinska uprava v
skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti občine opravlja upravne,
strokovne, pospeševalne in razvojne naloge ter naloge v zvezi z
zagotavljanjem javnih služb iz občinske pristojnosti. |
(2) Občinska uprava
odloča o upravnih stvareh iz občinske pristojnosti na prvi stopnji ter
opravlja inšpekcijske naloge in naloge občinskega redarstva oziroma
drugih služb nadzora. |
(3) Občinska uprava
opravlja strokovna, organizacijska in administrativna opravila za
občinske organe. |
(4) Notranjo
organizacijo in delovno področje občinske uprave določi občinski svet na
predlog župana z odlokom. |
(5) Sistemizacijo
delovnih mest v občinski upravi na predlog direktorja občinske uprave
določi župan. |
55. člen |
(ustanovitev
skupne občinske uprave) |
(1) Občinski svet
lahko na predlog župana odloči, da z drugo občino ali z drugimi občinami
ustanovijo enega ali več organov skupne občinske uprave. |
(2) Organizacija in
delo organa skupne občinske uprave se določi z odlokom o ustanovitvi, ki
ga na skupen predlog županov sprejmejo občinski sveti občin. |
56. člen |
(odločanje v
upravnih zadevah) |
(1) Občina odloča s
posamičnimi akti o upravnih zadevah iz lastne pristojnosti in iz
prenesene državne pristojnosti. |
(2) O upravnih
zadevah iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava,
na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače
določeno. O pritožbah zoper odločbe organa skupne občinske uprave odloča
župan občine, v katere krajevno pristojnost zadeva spada, če zakon ne
določa drugače. |
57. člen |
(pristojnost za
odločanje v upravnih zadevah) |
Posamične upravne
akte iz lastne in prenesene pristojnosti sprejema in podpisuje direktor. |
58. člen |
(izvajanje zakona
o splošnem |
upravnem postopku) |
Direktor občinske
uprave skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem
upravnem postopku in zagotavlja upravno poslovanje v skladu z uredbo
vlade. |
59. člen |
(odločanje o
upravnih zadevah |
iz izvirne
pristojnosti občine) |
Upravne postopke pred
izdajo odločbe ali sklepa lahko vodi le oseba, ki izpolnjuje pogoje
glede izobrazbe in strokovnega izpita. |
60. člen |
(odločanje o
pritožbah zoper posamične akte) |
(1) O pritožbah zoper
posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan.
Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor. |
(2) O pritožbah zoper
posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti na prvi stopnji
izdaja občinska uprava, odloča državni organ, določen z zakonom. |
61. člen |
(izločitev uradne
osebe) |
(1) O izločitvi
zaposlenega v občinski upravi odloča direktor občinske uprave, ki v
primeru izločitve uslužbenca o stvari tudi odloči. |
(2) O izločitvi
direktorja občinske uprave odloči župan, ki v primeru izločitve o stvari
tudi odloči. |
6. Drugi organi
občine |
62. člen |
(drugi organi
občine) |
Organizacijo, delovno
področje ter sestavo organov, ki jih mora občina imeti v skladu s
posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na posameznih področjih javne
uprave, določi župan oziroma občinski svet na podlagi zakona s sklepom o
ustanovitvi in imenovanju članov posameznega organa. |
63. člen |
(poveljnik in štab
civilne zaščite) |
(1) Občina ima
poveljnika in štab civilne zaščite občine, ki izvajata operativno
strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in
pomoč, v skladu s sprejetimi načrti. |
(2) Poveljnik in
poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo odgovorni županu. |
IV. OŽJI DELI
OBČINE |
64. člen |
(ožji deli občine) |
(1) Zaradi
zadovoljevanja skupnih potreb občanov na območju posameznih naselij sta
v občini kot ožja dela občine ustanovljeni Krajevna skupnost Rače in
Krajevna skupnost Fram. |
(2) Krajevne
skupnosti so del občine v teritorialnem, funkcionalnem, organizacijskem,
premoženjsko-finančnem in pravnem smislu. |
(3) Pobudo za
ustanovitev nove krajevne skupnosti, njeno ukinitev ali spremembo
njenega območja lahko da zbor občanov ožjega dela občine ali deset (10)
odstotkov volivcev s tega območja po postopku in na način, ki je določen
s tem statutom za ljudsko iniciativo. |
(4) Krajevne
skupnosti ustanovi, ukine ali spremeni njihovo območje občinski svet s
statutom po poprej ugotovljeni volji prebivalcev o imenu in območju
skupnosti. Volja prebivalcev se ugotovi na zborih občanov, ki jih skliče
župan za območje, na katerem naj bi se ustanovila skupnost. |
65. člen |
(sodelovanje pri
opravljanju javnih zadev) |
Krajevne skupnosti
sodelujejo pri opravljanju javnih zadev v občini, in sicer: |
• dajejo predloge pri
pripravi razvojnih programov občine na področju javne infrastrukture na
svojem območju, |
• sodelujejo pri
pripravi programov oskrbe s pitno vodo in zaščiti virov pitne vode, |
• dajejo predloge za
sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov in sodelujejo pri njihovi
sanaciji, |
• dajejo predloge za
ureditev in olepševanje kraja (ocvetličenja, ureditev in vzdrževanje
sprehajalnih poti ipd.) in pri tem sodelujejo, |
• dajejo pobude za
dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija, ureditev dovozov in
izvozov, omejevanje hitrosti ipd.), |
• predlagajo programe
javnih del, |
• sodelujejo in
dajejo mnenja pri javnih razgrnitvah prostorskih, |
planskih in
izvedbenih aktov, ki obravnavajo območje njihove skupnosti, |
• oblikujejo pobude
za spremembo prostorskih, planskih in izvedbenih aktov ter jih
posredujejo pristojnemu organu občine, |
• dajejo mnenja glede
spremembe namembnosti kmetijskega prostora v druge namene, predvidenih
gradenj večjih proizvodnih in drugih objektov v skupnosti, za posege v
kmetijski prostor (agromelioracije, komasacije), pri katerih bi prišlo
do spremembe režima vodnih virov, |
• seznanjajo
pristojni organ občine s problemi in potrebami prebivalcev skupnosti na
področju urejanja prostora in varstva okolja, |
• sodelujejo pri
organizaciji kulturnih, športnih in drugih prireditev, |
• spremljajo
nevarnosti na svojem območju in o tem obveščajo štab za civilno zaščito
ter po potrebi prebivalstvo in sodelujejo pri ostalih nalogah s področja
zaščite in reševanja. |
66. člen |
(naloge krajevne
skupnosti) |
Krajevne skupnosti
opravljajo naloge iz pristojnosti občine, ki se pretežno nanašajo na
prebivalce skupnosti. Krajevni skupnosti občine Rače–Fram praviloma
samostojno: |
• upravljata z
lastnim premoženjem ali s premoženjem občine, ki jim je dano v uporabo, |
• pospešujeta
kulturne, športne in druge društvene dejavnosti na svojem območju ter
organizirata kulturne, športne in druge prireditve. |
67. člen |
(status krajevne
skupnosti) |
(1) Krajevna skupnost
je pravna oseba javnega prava v okviru nalog, ki jih opravlja
samostojno, v skladu s tem statutom. Krajevna skupnost ne more biti
delodajalec. |
(2) Skupnost iz
prejšnjega odstavka nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj
račun. |
(3) Krajevna skupnost
odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem in sredstvi, s
katerimi razpolaga. Občina odgovarja za obveznosti krajevne skupnosti
subsidiarno. |
68. člen |
(organ krajevne
skupnosti) |
(1) Organ krajevne
skupnosti je svet, ki ga izvolijo krajani s stalnim prebivališčem na
območju krajevne skupnosti. Način izvolitve članov sveta določa zakon. |
(2) Volitve v svet
krajevne skupnosti razpiše župan. |
(3) Svet Krajevne
skupnosti Fram šteje enajst (11) članov, svet Krajevne skupnosti Rače pa
osem (8) članov. |
(4) Mandat članov
sveta krajevne skupnosti se začne in konča istočasno kot mandat članov
občinskega sveta. |
(5) Funkcija člana
sveta je nezdružljiva s funkcijo člana občinskega sveta, župana,
podžupana, s članstvom v nadzornem odboru občine ter z delom v občinski
upravi. Določbe zakona in tega statuta, ki urejajo predčasno prenehanje
mandata članu občinskega sveta se smiselno uporabljajo tudi za
prenehanje mandata člana sveta ožjega dela občine. |
(6) Funkcija člana
sveta je častna. |
69. člen |
(sklic prve seje) |
(1) Prvo sejo sveta
krajevne skupnosti skliče župan najkasneje dvajset (20) dni po izvolitvi
članov sveta krajevne skupnosti. |
Za potrditev mandatov
in konstituiranje sveta se uporabljajo določbe statuta, ki veljajo za
konstituiranje občinskega sveta. Svet je konstituiran, ko so potrjeni
mandati več kot polovici njegovih članov. Svet krajevne skupnosti ima
predsednika, ki ga izmed sebe izvolijo člani sveta. |
(2) Predsednik sveta
krajevne skupnosti predstavlja skupnost, sklicuje in vodi seje sveta ter
predstavlja svet krajevne skupnosti. |
(3) Svet na predlog
predsednika izvoli podpredsednika. Podpredsednik sveta nadomešča
predsednika in opravlja naloge, ki mu jih določi predsednik. |
(4) Svet krajevne
skupnosti dela ter sprejema svoje odločitve na seji, na kateri je
navzočih večina članov, z večino glasov navzočih članov. |
(5) Župan ima pravico
biti navzoč na seji sveta krajevne skupnosti in razpravljati, vendar pa
nima pravice glasovati. |
(6) Predsednik sveta
mora sklicati svet krajevne skupnosti najmanj trikrat letno oziroma
večkrat v primeru, da je to potrebno. |
Svet krajevne
skupnosti na svojih sejah razpravlja o smernicah svojega delovanja in
izvršuje druge naloge določene s tem statutom. Svet krajevne skupnosti
mora enkrat letno podati poročilo o svojem delovanju. Predsednik mora
sklicati svet krajevne skupnosti, če to zahteva župan ali najmanj
polovica članov sveta. |
(7) Za delovanje
sveta krajevne skupnosti se smiselno uporablja poslovnik občinskega
sveta. |
70. člen |
(izvrševanje nalog
krajevne skupnosti) |
Svet krajevne
skupnosti izvršuje naloge, ki so v skladu s tem statutom naloge krajevne
skupnosti. |
Svet tudi: |
• obravnava vprašanja
iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo na območje krajevne skupnosti
in njeno prebivalstvo ter oblikuje svoja stališča in mnenja, |
• daje pobude in
predloge za sprejem odlokov in drugih splošnih aktov občine, |
• sprejema odločitve
o uporabi sredstev skupnosti in razpolaganju ter gospodarjenju s
premoženjem skupnosti. |
71. člen |
(svet
predstavnikov svetov krajevnih skupnosti) |
Zaradi obravnave
določenih skupnih vprašanj in nalog ter za obravnavo zadev iz občinske
pristojnosti lahko župan oblikuje svet predsednikov svetov krajevnih
skupnosti kot svoj posvetovalni organ. |
72. člen |
(sredstva za
delovanje krajevnih skupnosti) |
(1) Za delovanje in
opravljanje nalog krajevnih skupnosti se zagotovijo sredstva v proračunu
občine. |
(2) Za uresničevanje
posebnih skupnih potreb in interesov prebivalcev krajevnih skupnosti
lahko občina pridobiva sredstva iz prostovoljnih prispevkov njihovih
prebivalcev, podjetij, zavodov in drugih organizacij ter samoprispevkov.
Tako pridobljena sredstva je občina dolžna posebej evidentirati in
porabiti v skladu z njihovim namenom. |
(3) Prostore, opremo
in materialna sredstva, ki jih potrebujejo za svoje delovanje sveti
krajevnih skupnosti zagotovi, in z njimi upravlja občina. |
(4) Izvajanje
strokovnih nalog in administrativnih opravil za potrebe krajevnih
skupnosti in njihovih svetov zagotavlja občinska uprava. |
73. člen |
(prihodki in
odhodki krajevnih skupnosti) |
(1) Delovanje
krajevnih skupnosti se financira iz občinskega proračuna, s
prostovoljnimi prispevki fizičnih in pravnih oseb, s plačili za
storitve, s samoprispevkom in s prihodki od premoženja ožjega dela
občine. |
(2) Kriteriji in
merila za financiranje nalog in delovanja krajevnih skupnosti iz
proračuna občine se določijo z odlokom. |
3) Krajevne skupnosti
se ne smejo zadolževati. |
(4) Prihodki in
odhodki krajevnih skupnosti morajo biti zajeti v finančnih načrtih, ki
jih za posamezno proračunsko leto oblikujejo in občinskemu svetu
predlagajo njihovi sveti. Finančne načrte, ki so kot sestavni del
občinskega proračuna njegova priloga, sprejme na predlog župana občinski
svet. |
(5) Občina ne
prevzema finančnih obveznosti krajevnih skupnosti, ki niso zajeti v
proračunu občine. |
(6) Za izvrševanje
finančnega načrta krajevne skupnosti je odgovoren predsednik sveta. |
(7) Krajevne
skupnosti imajo lahko svoje transakcijske račune. |
Sklep o posebnem
transakcijskem računu skupnosti izda župan. |
(8) Za izvrševanje
finančnih načrtov krajevnih skupnosti se uporabljajo določbe predpisov,
ki urejajo financiranje javne porabe in določbe odloka o proračunu
občine. |
(9) Nadzor nad
finančnim poslovanjem krajevne skupnosti opravlja nadzorni odbor občine. |
74. člen |
(razpustitev sveta
krajevnih skupnosti) |
(1) Občinski svet
lahko na predlog župana, nadzornega odbora občine ali četrtine članov
sveta krajevne skupnosti razpusti svet krajevne skupnosti in razpiše
predčasne volitve: |
• če se po najmanj
trikratnem sklicu ne sestane, |
• če ne izvršuje
nalog, ki so mu v skladu s tem statutom zaupane oziroma jih izvršuje v
nasprotju z zakonom, predpisi in splošnimi akti občine, |
• če se ugotovi, da
očitno nezakonito razpolaga s sredstvi občanov ali če se sredstva, ki so
skupnosti dodeljena iz občinskega proračuna uporabljajo nenamensko. |
(2) Občinski svet
lahko s spremembo statuta tudi ukine krajevno skupnost, če ugotovi, da
svet krajevne skupnosti ne opravlja svojih nalog, da ni kandidatov za
člane sveta oziroma da občani na njenem območju nimajo interesa za
opravljanje nalog krajevne skupnosti v skladu s tem statutom. |
V. NEPOSREDNO
SODELOVANJE OBČANOV PRI |
ODLOČANJU V OBČINI |
75. člen |
(neposredne oblike
sodelovanja občanov pri odločanju v |
občini) |
Oblike neposrednega
sodelovanja občanov pri odločanju v občini so: zbor občanov, referendum
in ljudska iniciativa. |
1. Zbor občanov |
76. člen |
(zbor občanov) |
(1) Občani na zboru
občanov: |
• obravnavajo pobude
in predloge za spremembo območja občine, njenega imena ali sedeža ter
dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja, |
• obravnavajo pobude
in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov občine oziroma za
spremembo njihovih območij, |
• predlagajo,
obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij naselij, |
• opravljajo naloge
zborov občanov v skladu z zakonom, |
• dajejo predloge
občinskim organom v zvezi z pripravo programov razvoja občine, |
• oblikujejo stališča
v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja avtocest, energetskih
objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih stvari, |
• obravnavajo in
oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, |
za katere je tako
določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine ter o zadevah, za
katere tako sklene občinski svet ali župan. |
(2) Odločitve,
predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so občinski organi, v
katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni obravnavati in pri
izvajanju svojih nalog upoštevati. |
Če pristojni občinski
organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora
občanov ni mogoče upoštevati, je občanom |
dolžan na primeren
način in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti. |
77. člen |
(sklic zbora
občanov) |
(1) Zbor občanov se
lahko skliče za vso občino ali za posamezno |
krajevno skupnost. |
(2) Zbor občanov
skliče župan na lastno pobudo, na pobudo občinskega sveta ali sveta
krajevne skupnosti. |
(3) Župan mora
sklicati zbor občanov za vso občino na zahtevo najmanj pet (5) odstotkov
volivcev v občini, zbor občanov v krajevni skupnosti pa na zahtevo
najmanj pet (5) odstotkov volivcev v tej skupnosti. |
(4) Zahteva volivcev
za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve,
ki naj jo zbor obravnava. |
Zahtevi je treba
priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. |
Seznam mora vsebovati
ime in priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča
ter njihove podpise. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi,
da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Slep z obrazložitvijo
se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. |
Župan skliče zbor
občanov najkasneje v tridesetih (30) dneh po prejemu pravilno vložene
zahteve. |
78. člen |
(območje sklica
zbora občanov) |
(1) Sklic zbora
občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor občanov,
kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda. |
(2) Sklic zbora
občanov je treba objaviti na krajevno običajen način. |
79. člen |
(vodenje zbora
občanov) |
(1) Zbor občanov vodi
župan ali od njega pooblaščeni podžupan. |
Župan lahko zboru
občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi. |
(2) Zbor občanov
veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja,
če na zboru sodeluje najmanj pet (5) odstotkov volivcev z območja
občine, za katero je zbor sklican. |
(3) Odločitev zbora
občanov je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki
sodelujejo na zboru. |
(4) Javni uslužbenec
občinske uprave, ki ga določi direktor občinske uprave, ugotovi
sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo za njegove
odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora
občanov direktor občinske uprave seznani občinski svet in župana ter ga
na krajevno običajen način objavi. |
2. Referendum o
splošnem aktu občine |
80. člen |
(referendum o
splošnem aktu občine) |
(1) Občani lahko
odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov
občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o proračunu in zaključnem
računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom
predpisujejo občinski davki in druge dajatve. |
(2) Občinski svet
lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše referendum na
predlog župana ali člana občinskega sveta. |
(3) Občinski svet
mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet (5) odstotkov
volivcev v občini in če tako določa zakon ali statut občine. |
81. člen |
(razpis
referenduma o splošnem aktu) |
(1) Predlog za razpis
referenduma je treba vložiti oziroma občinski |
svet pisno seznaniti
s pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma v petnajstih
(15) dneh po sprejemu splošnega akta. |
(2) Če je vložen
predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcem za vložitev
zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega akta do
odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu. |
82. člen |
(pobuda volivcem
za vložitev zahteve za razpis referenduma) |
(1) Pobudo volivcem
za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec,
politična stranka v občini ali svet krajevne skupnosti. Pobuda mora biti
podprta s podpisi najmanj stotih (100) volivcev v občini. Podporo pobudi
dajo volivci na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in
priimek, datum rojstva, naslov stalnega prebivališča. |
(2) Pobuda volivcem
za vložitev zahteve za razpis referenduma mora vsebovati že oblikovano
zahtevo za razpis referenduma. |
Zahteva mora
vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma in
obrazložitev. |
(3) Pobudnik o pobudi
volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno seznani
občinski svet in pobudo predloži županu. |
(4) Če župan meni, da
pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim odstavkom tega člena ali
je v nasprotju z zakonom in s statutom občine, o tem v osmih (8) dneh po
prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno
neskladnost odpravi v osmih (8) dneh. Če pobudnik tega ne stori, se
šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika
in občinski svet. |
(5) Pobudnik lahko v
osmih (8) dneh po prejemu obvestila iz predhodnega odstavka zahteva, naj
odločitev župana preizkusi upravno sodišče. |
83. člen |
(podpora volivcev
zahtevi za razpis referenduma) |
(1) Volivci dajejo
podporo zahtevi za razpis referenduma z osebnim podpisovanjem ali s
podpisovanjem na seznamu. |
(2) Župan določi
obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem, ki vsebuje jasno izraženo
zahtevo za razpis referenduma, in rok za zbiranje podpisov. O načinu
dajanja podpisov odloči župan s sklepom. Z istim sklepom določi obrazec
seznama. |
(3) Osebno
podpisovanje se izvaja pred državnim organom, pristojnim za vodenje
evidence volilne pravice. Državni organ, pristojen za vodenje evidence
volilne pravice, overi tudi podpise volivcev na seznamu. |
(4) Šteje se, da je
zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v določenem roku podprlo
s svojim podpisom zadostno število volivcev. |
84. člen |
(razpis
referenduma) |
(1) Občinski svet
razpiše referendum v petnajstih (15) dneh po sprejemu odločitve o
predlogu oziroma od vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma. |
(2) Referendum se
izvede najprej trideset (30) in najkasneje petinštirideset (45) dni od
dne razpisa, v nedeljo ali drug dela prost dan. |
(3) Z aktom o razpisu
referenduma določi občinski svet vrsto referenduma, splošni akt, o
katerem se bo odločalo oziroma njegove določbe, o katerih se bo
odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo odločalo
na referendumu tako, da se bo obkrožilo “ZA” oziroma “PROTI”, dan
razpisa in dan glasovanja. |
(4) Akt o razpisu
referenduma se objavi na način, ki je s tem statutom določen za objavo
splošnih aktov občine. |
(5) Petnajst (15) dni
pred dnem glasovanja objavi občinska volilna komisija akt o razpisu
referenduma v javnih občilih. |
85. člen |
(pravica glasovati
na referendumu) |
(1) Pravico glasovati
na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane
občinskega sveta. |
(2) Odločitev na
referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so
glasovali. |
86. člen |
(postopek za
izvedbo referenduma) |
(1) Postopek za
izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. O ugovoru
zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča občinska volilna
komisija. |
(2) Glede glasovanja
na referendumu in drugih vprašanjih izvedbe referenduma veljajo določbe
zakona, ki urejajo referendum in ljudsko iniciativo ter lokalne volitve,
v kolikor ni s tem statutom v skladu z zakonom o lokalni samoupravi
posamezno vprašanje drugače urejeno. |
(3) Poročilo o izidu
glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna komisija občinskemu
svetu ter ga objavi na način, ki je v statutu občine določen za objavo
splošnih aktov občine. |
Gospodar |
87. člen |
(naknadni
referendum) |
(1) Referendum se
opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo
sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe. |
(2) Če je splošni akt
občine ali njegove posamezne določbe na referendumu potrjen, ga mora
župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma. |
(3) Če je splošni akt
občine ali njegove posamezne določbe zavrnjen, se splošni akt ne objavi,
dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni. |
(4) Odločitev
volivcev na referendumu, s katero je bil splošni akt občine zavrnjen ali
so bile zavrnjene njegove posamezne določbe, zavezuje občinski svet, ki
je splošni akt, o katerem je bil izveden referendum, sprejel, do konca
njegovega mandata. |
3. Posvetovalni
referendum |
88. člen |
(posvetovalni
referendum) |
(1) Občinski svet
lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti
razpiše posvetovalni referendum. |
(2) Posvetovalni
referendum se razpiše za vso občino ali za njen del. |
(3) Posvetovalni
referendum se izvede v skladu z določbami tega statuta, ki urejajo
referendum o splošnem aktu občine. |
(4) Odločitev
volivcev na posvetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih organov. |
4. Drugi
referendumi |
89. člen |
(referendum o
samoprispevku in drugih vprašanjih) |
(1) Občani lahko
odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če
tako določa zakon. |
(2) Referendum iz
prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami tega statuta, če z
zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače določeno. |
5. Ljudska
iniciativa |
90. člen |
(ljudska
iniciativa) |
(1) Najmanj pet (5)
odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev
splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta
oziroma drugih občinskih organov. |
(2) Glede pobude
volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo
se primerno uporabljajo določbe zakona in tega statuta, s katerimi je
urejen postopek s pobudo volivcem za razpis referenduma o splošnem aktu
občine. |
(3) Če se zahteva
nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo odločitev
občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo
naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh (3) mesecih od dne
pravilno vložene zahteve. |
91. člen |
(sredstva za
neposredno sodelovanje občanov |
pri odločanju v
občini) |
Sredstva za
neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na zborih občanov
in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v občinskem proračunu. |
VI. OBČINSKE JAVNE
SLUŽBE |
92. člen |
(občinske javne
službe) |
(1) Občina zagotavlja
opravljanje javnih služb, ki jih sama določi, in javnih služb, za katere
je tako določeno z zakonom. |
(2) Opravljanje
javnih služb zagotavlja občina: |
• v občinski upravi –
režijski obrat, |
• v javnem zavodu, |
• v javnem podjetju, |
• s podelitvijo
koncesije, |
• z vlaganjem
lastnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava. |
93. člen |
(občinske javne
službe na področju |
družbenih
dejavnosti) |
(1) Na področju
družbenih dejavnosti zagotavlja občina javne službe za izvajanje
naslednjih dejavnosti: |
• osnovnošolsko
izobraževanje, |
• predšolska vzgoja
in varstvo otrok, |
• osnovno zdravstvo
in lekarniška dejavnost, |
• pomoč na domu in |
• knjižničarstvo. |
(2) Občina lahko
zagotavlja javne službe tudi na drugih področjih, zlasti na področju
glasbene vzgoje, izobraževanja odraslih, kulture, športa in drugih
dejavnosti s katerimi se zagotavljajo javne potrebe. |
94. člen |
(ustanovitev
skupne pravne osebe javnega prava) |
Občina lahko skupaj z
drugimi občinami zaradi gospodarnega in učinkovitejšega zagotavljanja
javnih služb ustanovi skupno pravno osebo javnega prava za izvajanje
javne službe. |
95. člen |
(gospodarske javne
službe) |
(1) Na področju
gospodarskih javnih služb občina zagotavlja: |
• oskrbo s pitno
vodo, |
• odvajanje in
čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, |
• zbiranje komunalnih
odpadkov, |
• prevoz komunalnih
odpadkov, |
• obdelavo mešanih
komunalnih odpadkov, |
• odlaganje ostankov
predelave ali odstranjevanje komunalnih |
odpadkov, |
• urejanje in
čiščenje javnih površin, |
• vzdrževanje
občinskih javnih cest, |
• upravljanje s
pokopališči. |
(2) Občina lahko
določi kot gospodarsko javno službo tudi druge dejavnosti, ki so pogoj
za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali so takšne dejavnosti
pogoj za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških funkcij
občine. |
96. člen |
(ustanovitev
pravne osebe javnega prava) |
(1) Pravne osebe
javnega prava, ki izvajajo občinske javne službe, ustanavlja občina z
odlokom ob upoštevanju pogojev določenih z zakonom. |
(2) Občina lahko
zaradi gospodarnega in učinkovitega zagotavljanja dejavnosti
gospodarskih javnih služb ustanovi v okviru zaokroženih oskrbovalnih
sistemov skupaj z drugimi občinami skupno pravno osebo javnega prava za
izvajanje občinskih javnih služb. |
97. člen |
(ustanovitev
skupnega organa za izvrševanje |
ustanoviteljskih
pravic) |
(1) Za izvrševanje
ustanoviteljskih pravic v skupnih pravnih osebah javnega prava, ki so
ustanovljene za območje dveh ali več občin, občinski sveti občin
ustanoviteljic ustanovijo skupni organ, ki ga sestavljajo župani občin
ustanoviteljic. |
(2) V aktu o
ustanovitvi skupnega organa se določijo njegove naloge, organizacija
dela in način sprejemanja odločitev, način financiranja in delitve
stroškov za delo skupnega organa. |
98. člen |
(izvajanje
obveznih javnih služb) |
Občina mora
zagotoviti izvajanje tistih javnih služb, ki so po zakonu obvezne. |
VII. PREMOŽENJE IN
FINANCIRANJE OBČINE |
99. člen |
(premoženje
občine) |
(1) Premoženje občine
sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna
sredstva in pravice. |
(2) Občina mora s
premoženjem gospodariti kot dober gospodar. |
(3) Za odločanje o
odtujitvi in pridobitvi premoženja občine je pristojen občinski svet.
Občinski svet na predlog župana sprejme letni program prodaje občinskega
finančnega in stvarnega premoženja ter letni program nabav in gradenj.
Sprejeti letni program prodaje izvršujeta župan in občinska uprava. Med
izvrševanjem proračuna lahko občinski svet na predlog župana spremeni in
dopolni letni program prodaje. |
(4) Odprodaja ali
zamenjava nepremičnin in premičnin v lasti občine se izvede po postopku
in na način, ki ga določa zakon in predpisi, ki veljajo za odprodajo in
zamenjavo državnega premoženja. |
(5) Za neodplačno
pridobitev premoženja je treba predhodno pridobiti soglasje občinskega
sveta, če bi takšno premoženje povzročilo večje stroške ali če je
pridobitev povezana s pogoji, ki pomenijo obveznost občine. |
100. člen |
(prihodki občine) |
(1) Občina pridobiva
prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v
skladu z zakonom. |
(2) Občina je pod
pogoji, določenimi z zakonom upravičena do sredstev finančne izravnave
in drugih sredstev sofinanciranja iz državnega proračuna. |
101. člen |
(proračun občine) |
(1) Prihodki in drugi
prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine so zajeti v proračunu
občine, ki ga sprejme občinski svet po postopku, določenem v poslovniku
občinskega sveta. |
(2) Občinski svet
mora sprejeti proračun občine v roku, ki omogoča njegovo uveljavitev s
1. januarjem leta, za katerega se sprejema. |
(3) Za pripravo in
predložitev proračuna občine občinskemu svetu v sprejem v skladu z
zakonom je odgovoren župan. |
(4) Predlogi za
povečanje izdatkov proračuna morajo vsebovati predlog za povečanje
prejemkov proračuna ali za zmanjšanje drugih izdatkov v isti višini, pri
čemer povečani izdatki ne smejo biti v breme proračunske rezerve,
splošne proračunske rezervacije ali v breme dodatnega zadolževanja. |
102. člen |
(sestavine
proračuna občine) |
(1) Proračun občine
sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih programov. |
(2) Splošni del
proračuna sestavljajo skupna bilanca prihodkov in odhodkov, račun
finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja. |
(3) Posebni del
proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov proračuna
občine. |
(4) Načrt razvojnih
programov sestavljajo letni načrti razvojnih programov neposrednih
uporabnikov proračuna občine, ki so opredeljeni z dokumenti dolgoročnega
načrtovanja. |
103. člen |
(izvrševanje
proračuna občine) |
(1) Za izvrševanje
proračuna je odgovoren župan. |
(2) V okviru
izvrševanja proračuna ima župan pooblastila, določena z zakonom,
predpisi, izdanimi na podlagi zakona, odlokom o proračunu občine ali
drugimi splošnim aktom občine. |
(3) Župan mora
zagotoviti izvajanje nalog finančnega nadzora v skladu z zakonom in
predpisom ministra, pristojnega za finance, izdanim na podlagi zakona. |
(4) Župan je
odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje proračuna občine
lahko župan pooblasti podžupana in posamezne javne uslužbence občinske
uprave. |
(5) Župan enkrat
letno poroča občinskemu svetu o izvrševanju proračuna. Poročilo mora
vsebovati podatke in informacije, določene z zakonom. |
104. člen |
(sprejem proračuna
občine) |
(1) Proračun občine
se sprejme z odlokom o proračunu občine, rebalans proračuna pa z odlokom
o spremembi proračuna. |
(2) Odlok o proračunu
občine določa tudi ukrepe za zagotavljanje likvidnosti proračuna,
prerazporejanje sredstev, začasno zadržanje izvrševanja proračuna,
ukrepe za zagotavljanje proračunskega ravnovesja ter druge ukrepe in
posebna pooblastila za izvrševanje proračuna. |
(3) V odloku o
proračunu se določi obseg zadolževanja proračuna in obseg predvidenih
poroštev ter drugi elementi, ki jih določa zakon. |
(4) Rebalans
proračuna predlaga župan, če se med izvajanjem ne more uravnovesiti
proračuna občine. |
105. člen |
(začasno
financiranje) |
(1) Če proračun
občine ni sprejet pred začetkom leta, na katero se nanaša, se
financiranje občine začasno nadaljuje na podlagi proračuna za preteklo
leto in za iste programe kot v preteklem letu. |
(2) Župan sprejme
sklep o začasnem financiranju v skladu z zakonom. Sklep velja največ tri
(3) mesece in se lahko na županov predlog s sklepom občinskega sveta
podaljša še za tri (3) mesece. |
106. člen |
(uporaba sredstev
proračuna) |
Sredstva proračuna
občine se smejo uporabljati, če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim
aktom, določeni pogoji, le za namene in v višini, določeni s proračunom. |
107. člen |
(prerazporejanje
proračunskih sredstev) |
(1) Proračunskih
sredstev ni mogoče prerazporejati, razen pod pogoji in na način, določen
z zakonom ali odlokom o proračunu občine. |
(2) Če po sprejemu
proračuna nastanejo nove obveznosti proračuna zaradi spremenjenih določb
zakona ali drugega predpisa, določi župan obseg izdatkov in odpre nov
konto za ta namen. |
(3) Če se med letom
spremeni delovno področje proračunskega uporabnika, župan sorazmerno
poveča ali zmanjša obseg sredstev za njegovo delo oziroma, če se
uporabnik ukine in njegovega dela ne prevzame drug uporabnik proračuna,
na katerega se sredstva prerazporedijo, prenese sredstva v proračunsko
rezervo. |
108. člen |
(zaključni račun
proračuna) |
(1) Po preteku leta,
za katero je bil sprejet proračun, pripravi župan predlog zaključnega
računa proračuna in ga predloži občinskemu svetu v sprejem. |
(2) O sprejetju
zaključnega računa proračuna obvesti župan ministrstvo, pristojno za
finance v 30 dneh po sprejemu. |
109. člen |
(zadolžitev
občine) |
Občina se lahko
dolgoročno zadolži za investicije v skladu s pogoji, določenimi z
zakonom. |
110. člen |
(zadolževanje
javnih podjetij in javnih zavodov) |
(1) Javna podjetja in
javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le
s soglasjem občine. Soglasje izda občinski svet na predlog župana. |
(2) O poroštvih za
izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih
ustanoviteljica je občina, odloča na Predlog župana občinski svet. |
111. člen |
(finančno
poslovanje občine) |
Finančno poslovanje
občine izvršuje knjigovodska služba občine, občina pa si lahko zagotovi
izvrševanje knjigovodskih opravil v ustrezni skupni službi z drugimi
občinami ali pri specializirani organizaciji. |
112. člen |
(izvrševanje
finančnega poslovanja občine) |
(1) Finančno
poslovanje občine izvršuje finančna služba v okviru občinske uprave ali
skupnega organa občinske uprave. |
(2) Opravljanje
posameznih nalog finančne službe ali notranjega finančnega nadzora župan
naroča pri izvajalcu, ki izpolnjuje pogoje strokovnosti oziroma pogoje,
predpisane z zakonom in podzakonskimi predpisi. |
113. člen |
(javno naročanje) |
Nabavo blaga, nabavo
storitev ter oddajo gradbenih del izvaja župan občine v skladu s
predpisi, ki urejajo javno naročanje. |
VIII. SPLOŠNI IN
POSAMIČNI AKTI OBČINE |
1. Splošni akti
občine |
114. člen |
(splošni akti
občine) |
(1) Splošni akti
občine so statut, poslovnik občinskega sveta, odloki in pravilniki. |
(2) Občinski svet
sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge načrte razvoja
občine, občinski proračun in zaključni račun, ki sta posebni vrsti
splošnih aktov. |
(3) Kadar ne odloči z
drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je lahko splošni ali
posamični akt. |
(4) Postopek za
sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega sveta. |
115. člen |
(statut občine) |
(1) Statut je
temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko
večino glasov vseh članov občinskega sveta. |
(2) Statut se sprejme
po enakem postopku, kot je predpisan za sprejem odloka. |
116. člen |
(poslovnik
občinskega sveta) |
S poslovnikom, ki ga
sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov, se
uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje
pravic in dolžnosti članov občinskega sveta. |
117. člen |
(odlok občine) |
(1) Z odlokom ureja
občina na splošen način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe
občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne
službe. |
(2) Z odlokom ureja
občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z
zakonom. |
118. člen |
(pravilnik) |
S pravilnikom se
razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njihovega
izvrševanja. |
119. člen |
(objavljanje
splošnih aktov občine) |
(1) Statut, odloki in
drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu, in sicer
v Medobčinskem uradnem vestniku, in pričnejo veljati petnajsti (15) dan
po objavi, če ni v njih drugače določeno. |
(2) V uradnem glasilu
se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi občinski svet. |
2. Posamični akti
občine |
120. člen |
(posamični akti
občine) |
(1) Posamični akti
občine so odločbe in sklepi. |
(2) S posamičnimi
akti - sklepom ali odločbo - odloča občina o upravnih stvareh iz lastne
pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. |
121. člen |
(odločanje o
pritožbah zoper posamične akte občine) |
(1) O pritožbah zoper
posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem
postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z
zakonom drugače določeno. |
(2) O pritožbah zoper
posamične akte izdane v upravnih zadevah iz prenesene državne
pristojnosti odloča državni organ, ki ga določi zakon. |
(3) O zakonitosti
dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu
pristojno sodišče. |
IX. VARSTVO OBČINE
V RAZMERJU DO DRŽAVE |
IN ŠIRŠIH LOKALNIH
SKUPNOSTI |
122. člen |
(zahteva za
presojo ustavnosti in zakonitosti |
predpisov države) |
Občinski svet ali
župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov
države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine. |
123. člen |
(spor o
pristojnosti) |
Občinski svet ali
župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če
državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po
ustavi in zakonih v pristojnosti občine. |
Enako lahko postopa,
če druga občina posega v njeno pristojnost. |
124. člen |
(upravni spor) |
Župan lahko kot
stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s
katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko
sproži tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi
akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine. Župan mora od
pristojnih državnih organov zahtevati, da je občina obveščena o vsakem
upravnem postopku, v katerem pristojni državni organ odloča na podlagi
predpisov občine. Ta organ mora občino pisno obvestiti o začetku
upravnega postopka v osmih dneh. |
125. člen |
(upravni in sodni
postopki) |
Župan lahko vstopi v
upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če
bi lahko bile v teh postopkih oziroma če so z že izdanimi akti prizadete
pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni. |
126. člen |
(mnenje delovnega
telesa) |
Delovna telesa
občinskega sveta so dolžna za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje
glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine. |
X. NADZOR NAD
ZAKONITOSTJO DELA |
127. člen |
(nadzor nad
zakonitostjo dela) |
(1) Vsako ministrstvo
na svojem področju nadzoruje zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki
jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in
pooblaščeni uslužbenci občinske uprave. |
(2) Ministrstvo mora
zaradi opravljanja nadzorstva nad zakonitostjo dela organov občin
zagotoviti ustrezno sodelovanje, medsebojno obveščanje in strokovno
pomoč organom občin. |
(3) V zadevah, ki jih
na organe občine prenese država, opravljajo pristojna ministrstva tudi
nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela. |
(4) Pri izvajanju
nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno |
ministrstvo predpiše
organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti in pogoje
za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila za
opravljanje nalog iz državne pristojnosti. |
XI.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
128. člen |
Z dnem uveljavitve
tega statuta preneha veljati Statut občine Rače–Fram (Medobčinski uradni
vestnik, št. 12/2007). |
129. člen |
Ta statut začne
veljati petnajsti dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku. |
Številka:
034/10-2011-75 |
Datum: 14. december
2011 |
Župan Občine
Rače–Fram |
Branko Ledinek, s. r. |