Na
podlagi 27., 29. in 37. člena
zakona
o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96), 46. člena
zakona
o zdravstvenem varstvu rastlin (Uradni list RS, št. 82/94), določil
uredbe o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Uradni list
RS, št. 68/96), določil uredbe o mejnih, opozorilnih in kritičnih
imisijskih vrednostih nevarnih snovi v tleh (Uradni list RS, št. 68/96),
17. člena
statuta Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 23/99) in
določil
odloka o zavarovanju vodnih virov Črnske meje, Krog in Fazanerija v
Mestni občini Murska Sobota (Uradni list RS, št. 34/00) sta Občinski
svet občine Tišina na 11. seji dne 15. 10. 1999 ter Mestni svet mestne
občine Murska Sobota na 13. seji dne 21. 3. 2000 sprejela |
|
P R A
V I L N I K |
gospodarjenja na kmetijskih zemljiščih, kmetijah in posestvih na
vodovarstvenem območju Črnske meje, Krog in Fazanerija |
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
|
Pravilnik določa: |
– režim
kmetovanja na vodovarstvenem območju, |
– mejne
vrednosti za vnos snovi v ali na kmetijska zemljišča na vodovarstvenem
območju, |
–
časovne in količinske omejitve rabe organskih in mineralnih gnojil ter
pripravkov za varstvo rastlin na vodovarstvenem območju, |
– način
in pogoje vrednotenja in upravičenosti za odškodnine za omejitev
kmetovanja, |
– način
nadzora in kontrole. |
2. člen
|
Pojmi
imajo v tem pravilniku naslednji pomen: |
1. Vnos
snovi v tla ali na tla je izpuščanje, oddajanje oziroma odlaganje
nevarnih snovi ali rastlinskih hranil pri vnašanju blata čistilnih
naprav, pri namakanju in gnojenju z živinskimi ali rudninskimi gnojili. |
2. Letni
vnos snovi v tla je vnos snovi v tla v obdobju enega koledarskega leta. |
3. Mejna
vrednost letnega vnosa nevarnih snovi v tla je količina letnega vnosa,
pri kateri so učinki ali vplivi na zdravje človeka ali okolje še
sprejemljivi. |
4. Mejna
vrednost letnega vnosa rastlinskih hranil pri gnojenju tal je količina
letnega vnosa, ki še ne presega rastlinam potrebnega krogotoka hranil. |
5.
Nevarne snovi so snovi ali skupine snovi, ki se vnašajo v tla z blati
čistilnih naprav, kompostom ali muljem ali pri namakanju rastlin in ki
zaradi svojih lastnosti, količine ali gostote negativno vplivajo na rabo
tal ali na kakovost podtalnice. |
6.
Rastlinska hranila so dušik, fosfor in kalij v živinskih in rudninskih
gnojilih, v blatu čistilnih naprav in v kompostu. |
7.
Živinsko gnojilo je hlevski gnoj, gnojevka in gnojnica. |
Hlevski
gnoj so iztrebki domačih živali, kot sta blato in seč pomešani s steljo.
Gnojevka so iztrebki domačih živali brez stelje, z večjim ali manjšim
dodatkom vode. Gnojnica je mešanica seča domačih živali z vodo in
snovmi, ki nastanejo iz seča zaradi naravne presnove. |
8. Tla
so po teksturi lahka, srednje težka in težka. Lahka tla so peščena,
peščeno- ilovnata in ilovnato-peščena. Srednje težka tla so
peščeno-glinasto-ilovnata, glinasto-ilovnata, ilovnata,
meljasto-ilovnata in meljasta. Težka tla so meljasto-glinasto-ilovnata,
meljasto-glinasta, peščeno-glinasta in glinasta. |
9.
Zelena odeja je naravno ali sejano travinje ter njive s celoletno
pokrovnostjo oziroma strnjeno rastlinsko odejo. |
10.
Začetno gnojenje je gnojenje pred setvijo ali ob setvi oziroma saditvi
rastlin. |
11.
Dognojevanje je gnojenje med rastno dobo rastlin. |
12.
Fitofarmacevtska sredstva so vsa sredstva, ki se uporabljajo: |
(a) za
varstvo rastlin pred škodljivimi organizmi in neparazitskimi dejavniki; |
(b) za
varstvo pridelkov in proizvodov pred škodljivimi organizmi; |
(c) za
odvračanje škodljivih organizmov; |
(d) za
regulacijo rasti gojenih rastlin; |
(e) za
preprečevanje kaljenja rastlinskih pridelkov; |
(f) kot
dodatki sredstvom, navedenih v podtočkah (a) do (e) te točke, za
povečanje njihove učinkovitosti ali spremembo njihovih lastnosti; |
(g) za
neselektivno uničevanje rastlin; |
(h) za
povečanje odpornosti gojenih rastlin proti škodljivim organizmom, pri
čemer ne ogrožajo okolja ter zdravja ljudi in živali; |
(i)
sredstva za privabljanje in spremljanje navzočnosti in številčnosti
škodljivih organizmov. |
13.
Integralno varstvo rastlin je izvajanje vseh znanih ukrepov in postopkov
s področja biologije, biotehnologije, žlahtnjenje in pridelovanja
rastlin, ki omogočajo minimalno uporabo fitofarmacevtskih sredstev, pri
čemer so škode, ki jih povzročajo škodljivi organizmi, na ekonomsko
sprejemljivem nivoju. |
14.
Rudninska gnojila so industrijsko pridobljene anorganske spojine,
katerih glavne sestavine so eno ali več rastlinam potrebnih hranil (N,
P, K, Ca, Mg...). |
15.
Integrirana agrotehnika je celotni pristop k izvajanju ukrepov na
kmetiji, ki temelji na uravnoteženem kroženju snovi – gnojenju na
podlagi analize tal in potreb rastlin, ohranjanju in povečanju
rodovitnosti tal, kolobarju, izbiri odpornih kultivarjev in do okolja
prijaznih načinov pridelave, z minimalno uporabo kemično sintetičnih
sredstev. |
16.
Agrotehnični ukrepi so vsi ukrepi potrebni za pridelavo kulturnih
rastlin; obdelava tal, gnojenje, varstvo rastlin, namakanje in spravilo
pridelka. |
17.
Kemično sintetična sredstva so industrijsko pridobljene anorganske in
organske spojine. |
II. OMEJITVE IN PREPOVEDI
Varstvo rastlin
3. člen
|
Uporabniki fitofarmacevtskih sredstev morajo ravnati v skladu z določili
46. in 47. člena zakona o zdravstvenem varstvu rastlin (Uradni list RS,
št. 82/94) in v skladu z določili odločbe o prepovedi prometa in uporabe
strupenih substanc in iz njih izdelanih preparatov, ki se uporabljajo
kot fitofarmacevtska sredstva (Uradni list RS, št. 29/96 in 35/97). |
Preglednica 1: Prepovedi in omejitve uporabe fitofarmacevtskih sredstev
na posameznih vodovarstvenih pasovih. |
|
V širšem
varstvenem pasu je dovoljena le uporaba okolju primernejših
fitofarmacevtskih sredstev in fitofarmacevtskih sredstev, ki niso
označeni s prepovedjo ali omejitvami uporabe na vodovarstenih območjih,
katere potrdi služba za varstvo rastlin pri Ministrstvu za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano. Zagotovljena mora biti strokovna uporaba
fitofarmacevtskih sredstev, ki temelji na osnovi priporočil in prognoze
specialistov za varstvo rastlin – integralno varstvo rastlin. |
Gnojenje
4. člen
|
Letni
vnos nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla ne sme presegati mejnih
vrednosti določenih z uredbo o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih
hranil v tla (Uradni list RS, št. 68/96) in uredbe o mejnih, opozorilnih
in kritičnih imisijskih vrednostih nevarnih snovi v tleh (Uradni list
RS, št. 68/96). |
Vnos
dušika pri gnojenju z živinskimi in rudninskimi gnojili ter kompostom z
neomejeno uporabo je prepovedan v časovnih obdobjih, določenih v
preglednici 2. |
Preglednica 2: Prepovedi vnosa dušika v tla na posameznih vodovarstvenih
pasovih v posameznih časovnih obdobjih |
|
Odmerki
gnojnice, gnojevke in drugih dušičnih gnojil od žetve do začetka
prepovedi ne smejo presegati 40 kg N/ha. |
Namakanje
5. člen
|
Preglednica 3: Prepovedi in omejitve namakanja na posameznih
vodovarstvenih pasovih |
|
Na
zemljiščih na vodovarstvenih območjih se tla sme namakati le na podlagi
dovoljenja pristojnih organov. Čas in količina vode za namakanje se
določi na podlagi vlažnosti tal in poljske kapacitete tal za vodo. Norma
zalivanja ne sme biti večja od 20 mm na lahkih tleh in 30 mm na srednje
težkih tleh. |
III. VARSTVENI UKREPI
Ožji varstveni pas – Cona I.
6. člen
|
Na ožjem
varstvenem pasu znotraj zagrajenega območja je prepovedan vnos
mineralnih in organskih snovi v tla ter prepovedana uporaba
fitofarmacevtskih sredstev in namakanje. Zemljišče se vzdržuje z 2- do
3-kratno košnjo na leto. |
Ožji varstveni pas – Cona II.
7. člen
|
V coni
II je dovoljena kmetijska raba tal pod naslednjimi pogoji: |
Tla
morajo biti celo leto pokrita z zeleno odejo ali z gozdom. Uporaba
dušičnih in dušik vsebujočih mineralnih in živinskih ali drugih
organskih gnojil ni dovoljena. Dovoljeno je le PK gnojenje – v skladu z
gnojilnim načrtom in največ 10 ton zrelega hlevskega gnoja/ha/leto.
Dovoljeno je kmetovanje v skladu s smernicami (IFOAM) in pravili za
ekološko kmetovanje (Priporočila za ekološko kmetovanje v Sloveniji,
odredbe EGS 2092/91, smernice Demeter, Ernte). |
Širši varstveni pas – Cona III. A
8. člen
|
Vnos
nevarnih snovi v tla je prepovedan. Letni vnos dušika ne sme presegati
mejnih vrednosti glede na vrsto kulture, določenih v preglednici 4. |
Preglednica 4: Mejne vrednosti vnosa dušika na površine tal kmetijskih
zemljišč, v katerih je oskrbljenost z mineralnim dušikom manjša ali
enaka 30 kg/ha |
|
Gnojenje
9. člen
|
Osnovno
gnojenje se opravi na podlagi potreb glede na preskrbljenost tal s
hranili, katera se s kemično analizo tal ugotavlja enkrat v kolobarju. |
Gnojenje
z dušikom in dognojevanje opravljajo lastniki oziroma uporabniki
zemljišč na podlagi EUF ali Nmin analize tal ali talnega ali
rastlinskega nitratnega testa. |
Maksimalni enkratni odmerki ne smejo presegati 60 kg/ha čistega dušika.
Zaradi velike propustnosti tal je potrebno dognojevanje poljščin
opraviti večkrat z manjšimi odmerki dušika in na podlagi analize dušika
v tleh ali v rastlini. |
Osnovno
gnojenje ozimnih žit in drugih ozimnin z dušikom je dovoljeno le v
primeru pomanjkanja dušika (manj kot 40 kg/ha Nmin). |
Žetveni ostanki
10. člen
|
Zaoravanje žetvenih ostankov – slame in koruznice opravijo lastniki
oziroma uporabniki brez dodajanja mineralnega dušika. Živinska gnojila
lahko lastniki oziroma uporabniki vnašajo v tla skupaj s slamo do 15.
oktobra, vendar odmerek ne sme presegati 40 kg /ha dušika. |
Zelena odeja
11. člen
|
Z
njivskimi površinami je potrebno gospodariti tako, da bodo čim krajši
čas brez posevka. Njive zasejane z vmesnimi, naknadnimi in prezimnimi
dosevki, brez detelj, naj ostanejo nepreorane čez zimo. |
Sadovnjaki, vinogradi in drugi trajni nasadi morajo biti zatravljeni. |
Širši zaščitni pas – Cona III. B
12. člen
|
Za rabo
zemljišč na III. B varstvenem pasu veljajo splošni omejitveni ukrepi, ki
temeljijo na določilih Uredbe o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih
hranil v tla (Uradni list RS, št. 68/96). |
Letni
vnos nevarnih snovi v tla ne sme presegati mejnih vrednosti iz 3. člena
citirane uredbe; vnos komposta z neomejeno uporabo je dovoljen na
podlagi dovoljenja iz 11. člena iste uredbe. |
Obremenitev tal enega hektarja kmetijskih zemljišč pri gnojenju z
živinskimi gnojili ne sme presegati mejnih vrednosti letnega vnosa
rastlinskih hranil, določenih v 4. členu iste uredbe. Te mejne vrednosti
so prikazane v preglednici 5. |
Preglednica 5: Mejne vrednosti letnega vnosa rastlinskih hranil z
živinskimi gnojili |
------------------------------------------------------------- |
rastlinsko hranilo mejna vrednost letnega vnosa
|
v kg/ha |
dušik
(N) 210 |
fosfor
izražen kot P2O5 120 |
kalij
izražen kot K2O 300 |
------------------------------------------------------------- |
Kmetje
in kmetijske organizacije lahko gnojijo svoja kmetijska zemljišča z
živinskimi gnojili v skladu s 6., 7. in 8. členom iste uredbe in v
časovnem obdobju navedenem v preglednici 2 tega pravilnika. |
Za
varovanje tal in talne vode ter preprečevanje spiranja nevarnih snovi in
rastlinskih hranil v podtalje je potrebno občasno spremljati vsebnosti
nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tleh in vnos snovi z
agrotehničnimi ukrepi. |
Fitofarmacevtska sredstva se morajo uporabljati v skladu z določili 46.
in 47. člena zakona o zdravstvenem varstvu rastlin (Uradni list RS, št.
82/94). Nevarne snovi v tleh ne smejo presegati mejnih vrednosti
določenih z uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih
vrednostih nevarnih snovi v tleh (Uradni list RS, št. 68/96). |
IV. SPREMLJANJE IN KONTROLA
Ožji varstveni pas – Cona II.
Evidenca
13. člen
|
Lastniki
ali uporabniki zemljišč na vodovarstvenem območju v coni II. in coni
III. A vodijo evidenco o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v
tla. Evidenca mora vsebovati podatke o: |
–
parceli: številka in velikost parcele in k.o., |
–
agrotehničnih ukrepih: datum vnosa snovi v tla in rastline, vrsta snovi,
mineralnega in živinskega gnojila in količina na površino, vrsta in
količina fitofarmacevtskih sredstev, parametri in količina vode za
namakanje, |
– vrsta
kulture, datum setve in datum spravila. |
Evidenca
se vodi v obliki vezane knjige (zvezka) z oštevilčenimi stranmi. Knjigo
se hrani za obdobje 5 let. |
Strokovna pomoč
14. člen
|
Strokovno pomoč pri izvajanju tehnologije pridelave z omejenimi ukrepi
nudi kmetijska svetovalna služba z: |
–
nasveti, predavanji, tečaji, demonstracijskimi poskusi in prikazi ter z
individualnim svetovanjem, |
–
izdelavo gnojilnih in škropilnih načrtov, |
– pri
vzorčenju in analizah tal (Al, EUF, Nmin), |
–
opravlja terenske meritve dušika v tleh, gnojevki in rastlinah. |
Preverjanje
15. člen
|
Vsako
leto se podrobno preveri gospodarjenje v skladu s pravilnikom na najmanj
15% površin vodovarstvenega območja. |
Zaradi
kontrole gnojenja z dušikom in preprečevanja izpiranja nitratov v pitno
vodo se po potrebi opravi analiza tal na vsebnost mineralnega dušika –
Nmin analiza tal ali talni nitratni test. Vzorčenje za kontrolo dušika v
tleh se opravi izven vegetacije (1. november – 15. december). Vsebnost v
tleh ne sme presegati 50 kg čistega dušika na hektar. |
Na
kmetijskih zemljiščih vodovarstvenega območja se postavi 5 poljskih
lizimetrov za merjenje vsebnosti nevarnih snovi in rastlinskih hranil v
odcednih vodah. Lizimetri se postavijo na različnih tipih tal in načinih
rabe zemljišč in so osnova za spremljanje in preverjanje vnosa nevarnih
snovi in rastlinskih hranil v tla. |
Vzorčenje in analizo opravi pooblaščena strokovna služba po naročilu in
v skladu z dogovorom upravljavca vodovoda. |
16. člen
|
Lastniki
oziroma uporabniki zemljišč v širšem varstvenem pasu – cona III. B ne
vodijo evidence. Nadzoruje se gnojenje v skladu z določili 3. člena tega
pravilnika in z določili uredbe o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih
hranil v tla (Uradni list RS, št. 68/96). |
V. NADOMESTILA IN SPODBUDE
17. člen
|
Lastniki
oziroma uporabniki, katerih zemljišča se nahajajo na vodovarstvenem
območju v coni II. in coni III. A, so zaradi zmanjšane intenzivnosti
izrabe tal upravičeni do nadomestila izpadlega dohodka. |
Nadomestilo za izpad dohodka povrne lastnikom oziroma uporabnikom
zemljišč upravljavec vodovoda. |
18. člen
|
V
izračunu višine odškodnine je upoštevan povprečni izpad dohodka od
pridelka v klasičnem kolobarju (pšenica, koruza, sladkorna pesa in
krompir v enakih deležih), na osnovi kalkulacij iz Kataloga kalkulacij
za načrtovanje gospodarjenja na kmetijah v Sloveniji za leto 1998.
Višino odškodnine izračuna kmetijska svetovalna služba. |
19. člen
|
Za leto
1998 znaša nadomestilo: |
------------------------------------------------------------------ |
njiva travnik |
------------------------------------------------------------------ |
Ožji
varstveni pas |
cona
II 50.000,00 SIT/ha 30.000,00 SIT/ha |
širši
varstveni pas |
cona
III. A 25.000,00 SIT/ha 15.000,00 SIT/ha |
------------------------------------------------------------------ |
Vsako
leto se opravi korekcija višine nadomestila na podlagi korekcijskega
faktorja za izračun katastrskega dohodka. |
Uveljavljanje nadomestil
20. člen
|
Nadomestila za izpad proizvodnje in dohodka na zemljiščih
vodovarstvenega območja v coni II. in III. A uveljavljajo lastniki
oziroma uporabniki zemljišč. Upravičenci do nadomestil so le tisti
lastniki oziroma uporabniki zemljišč, pri katerih ob nadzoru niso bila
ugotovljena odstopanja od pravilnika in pri kontroli vsebnosti
rezidualnega dušika v tleh vsebnost 50 kg N/ha ni bila presežena. |
Izplačilo se izvrši konec koledarskega leta, vsako leto v mesecu
decembru. |
VI. NADZOR
21. člen
|
Nadzor
nad izvajanjem določb tega pravilnika opravlja upravljavec vodovoda in v
skladu z določili 16. člena uredbe o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih
hranil v tla (Uradni list RS, št. 68/96) in 57. člena zakona o
zdravstvenem varstvu rastlin (Uradni list RS, št 82/94), inšpektorji
pristojni za kmetijstvo, inšpektorji pristojni za varstvo okolja in
inšpektorji pristojni za zdravstveno varstvo prebivalstva. |
VII. KAZENSKA DOLOČBA
22. člen
|
Za
kršitve posameznih členov se uporabljajo kazenske določbe uredbe o vnosu
nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Uradni list RS, št. 68/96),
zakona o zdravstvenem varstvu rastlin (Uradni list RS, št. 82/94) in
odloka o zavarovanju vodnih virov Črnske meje, Krog in Fazanerija
(Uradni list RS, št. 34/00). |
VIII. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
23. člen
|
Ta
pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS. |
|
Št.
32001-3/99 |
Murska
Sobota, dne 21. marca 2000. |
|
Župan |
Občine Tišina |
Alojz Flegar l. r. |
|
Župan |
Mestne občine Murska Sobota |
Anton Slavic l. r. |
|