Na podlagi 29. člena
Zakona
o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno
besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 –
ZSPDSLS-1 in 30/18), 29. člena
Zakona
o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno
besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617 in
13/18) in 16. ter 92. člena
Statuta Občine Škofja Loka uradno prečiščeno besedilo - UPB-2
(Uradno glasilo slovenskih občin št. 3/2016, 35/2016 in 26/2017) je
Občinski svet Občine Škofja Loka na svoji 8. seji, dne 12. 12. 2019
sprejel |
|
ODLOK |
O PRORAČUNU OBČINE ŠKOFJA LOKA ZA LETO 2020 |
|
1. Splošna določba |
|
1. člen |
(vsebina odloka) |
S tem odlokom se za leto 2020 določajo proračun, postopki izvrševanja
proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja
na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun). |
|
2. Sestava in višina proračuna |
|
2. člen |
(Sestava proračuna in višina splošnega dela
proračuna) |
Proračun sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih
programov. |
Splošni del proračuna sestavljajo bilanca prihodkov in odhodkov, račun
finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja. |
S proračunskimi postavkami je opredeljena osnovna struktura proračuna po
namenih porabe. |
Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih
zneskih: |
A.BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV |
Proračun leta 2020 |
Skupina/Podskupina kontov/Konto |
|
I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) |
24.396.663,03 |
TEKOČI PRIHODKI (70+71) |
21.205.955,00 |
70 DAVČNI PRIHODKI |
17.645.224,00 |
700 Davki na dohodek in dobiček |
13.577.201,00 |
703 Davki na premoženje |
3.846.523,00 |
704 Domači davki na blago in storitve |
221.500,00 |
71 NEDAVČNI PRIHODKI |
3.560.731,00 |
710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja |
2.430.231,00 |
711 Takse in pristojbine |
16.000,00 |
712 Globe in druge denarne kazni |
120.000,00 |
713 Prihodki od prodaje blaga in storitev |
19.500,00 |
714 Drugi nedavčni prihodki |
975.000,00 |
72 KAPITALSKI PRIHODKI |
1.158.000,00 |
720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev |
783.000,00 |
722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih
sredstev |
375.000,00 |
73 PREJETE DONACIJE |
8.683,00 |
730 Prejete donacije iz domačih virov |
8.683,00 |
731 Prejete donacije iz tujine |
0,00 |
74 TRANSFERNI PRIHODKI |
2.024.025,03 |
740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij |
771.732,44 |
741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna
iz sredstev
proračuna Evropske unije |
1.252.292,59 |
78 PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE |
0,00 |
787 Prejeta sredstva od drugih evropskih institucij |
0,00 |
II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) |
22.947.849,55 |
40 TEKOČI ODHODKI |
7.138.984,98 |
400 Plače in drugi izdatki zaposlenim |
1.815.184,21 |
401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost |
287.429,67 |
402 Izdatki za blago in storitve |
4.391.071,10 |
403 Plačila domačih obresti |
155.300,00 |
409 Rezerve |
490.000,00 |
41 TEKOČI TRANSFERI |
8.575.793,69 |
410 Subvencije |
227.000,00 |
411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom |
5.416.737,92 |
412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam |
937.746,00 |
413 Drugi tekoči domači transferi |
1.994.309,77 |
414 Tekoči transferi v tujino |
0,00 |
42 INVESTICIJSKI ODHODKI |
6.199.060,88 |
420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev |
6.199.060,88 |
43 INVESTICIJSKI TRANSFERI |
1.034.010,00 |
431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki
niso proračunski uporabniki |
226.510,00 |
432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom |
807.500,00 |
III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK
(I.-II.)
(PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) |
1.448.813,48 |
|
|
B.RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB |
|
Skupina/Podskupina kontov/Konto |
|
IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV
(750+751+752) |
24.000,00 |
75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL |
24.000,00 |
750 Prejeta vračila danih posojil |
24.000,00 |
751 Prodaja kapitalskih deležev |
0,00 |
752 Kupnine iz naslova privatizacije |
0,00 |
V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV
(440+441+442+443) |
340.000,00 |
44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV |
340.000,00 |
440 Dana posojila |
40.000,00 |
441 Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb |
300.000,00 |
442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije |
0,00 |
443 Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in
drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti |
0,00 |
VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV
(IV.-V.) |
-316.000,00 |
|
|
C.RAČUN FINANCIRANJA |
|
Skupina/Podskupina kontov/Konto |
|
VII. ZADOLŽEVANJE
(500) |
152.959,00 |
50 ZADOLŽEVANJE |
152.959,00 |
500 Domače zadolževanje |
152.959,00 |
VIII. ODPLAČILA DOLGA
(550) |
1.350.369,66 |
55 ODPLAČILA DOLGA |
1.350.369,66 |
550 Odplačila domačega dolga |
1.350.369,66 |
IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE ) SREDSTEV NA RAČUNIH
(I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) |
-64.597,18 |
X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) |
-1.197.410,66 |
XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.-VIII.-IX.) |
-1.448.813,48 |
STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31. 12. PRETEKLEGA LETA |
64.947,87 |
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti institucionalnih
uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja
proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s
programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je
razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte,
določene s predpisanim kontnim načrtom. |
Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk - kontov in načrt
razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni
strani Občine Škofja Loka. |
Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. |
|
3. Postopki izvrševanja proračuna |
|
3. člen |
(izvrševanje proračuna) |
V proračunskem letu se izvršuje proračun tekočega leta. |
Proračun se izvršuje skladno z določbami zakona, ki ureja javne finance
in podzakonskimi predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in tega odloka. |
Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke-konta. |
|
4. člen |
(namenski prihodki in odhodki proračuna) |
Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku
prvega odstavka 43. člena Zakona o javnih financah, tudi naslednji
prihodki: |
1. prihodki od požarne takse, ki se uporabijo za namene, določene v
zakonu, |
2. prihodki od komunalnih prispevkov, |
3. prihodki lastne dejavnosti ožjih delov občine, ki se uporabijo za
financiranje izdatkov krajevnih skupnosti, predvidenih v finančnem
načrtu krajevnih skupnosti, |
4. prihodki od turistične takse, |
5. prihodki od od pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest in
koncesijske dajatve za poseke in prodajo lesa, |
6. koncesijska dajatev za trajnostno gospodarjenje z divjadjo, ki se
porablja za izvajanje ukrepov varstva in vlaganj v naravne vire, |
7. prihodki od lokacijske preveritve, ki se uporabijo za financiranje
nalog urejanja prostora, |
8. prihodki od takse za obravnavanje pobud za spremembe namenske rabe
prostora, ki se uporabijo za financiranje nalog urejanja prostora, |
9. del presežka na podlagi Zakona o fiskalnem pravilu, ugotovljenega z
Zaključnim računom občine za leto 2019, ki bo ostal po odplačilu glavnic
dolgov. |
Če se v tekočem letu v proračun vplača namenski prejemek, ki zahteva
sorazmeren namenski izdatek, ki v proračunu ni izkazan ali ni izkazan v
zadostni višini, se v višini dejanskih namenskih prejemkov povečata
obseg izdatkov finančnega načrta neposrednega uporabnika in proračuna. |
Obveznosti v breme sredstev iz prvega odstavka tega člena se lahko
prevzemajo le, če so sredstva že nakazana v proračun, ali pa je izdan
sklep ali odločba pristojnega organa in podpisana pogodba o dodelitvi
sredstev. |
O obsegu pobranih in porabljenih namenskih prihodkov se poroča v okviru
zaključnega računa proračuna. |
|
5. člen |
(prerazporejanje pravic porabe) |
Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun,
spremembe proračuna ali rebalans proračuna za leto izvrševanja. |
Proračunski uporabnik lahko samostojno razporeja proračunska sredstva
znotraj posamezne proračunske postavke, to je med konti. Med
izvrševanjem proračuna se lahko odpre nov konto, če je to potrebno
zaradi pravilne knjigovodske evidence. Nov konto se odpre v okviru že
odprte proračunske postavke in v okviru sredstev posameznega uporabnika. |
O prerazporeditvah pravic porabe med posameznimi postavkami proračuna,
na predlog proračunskega uporabnika, odloča župan, pri čemer skupno
povečanje ali zmanjšanje posameznega področja porabe ne sme presegati 25
% obsega področja proračunske porabe. |
V obseg prerazporeditev ne štejejo prerazporeditve, ki so potrebne
zaradi pravilne opredelitve odhodka po programski klasifikaciji in
prerazporeditve iz splošne proračunske rezervacije. |
Župan s polletnim poročilom o izvrševanju proračuna in konec leta z
zaključnim računom poroča občinskemu svetu o prerazporejenih sredstvih. |
|
6. člen |
(odpiranje novih proračunskih postavk) |
Med izvrševanjem proračuna se lahko odpre nova postavka ali nov konto,
če pri načrtovanju proračuna teh izdatkov ni bilo mogoče predvideti, a
je odprtje nove postavke potrebno zaradi realizacije projektov,
financiranih s strani sredstev EU, zaradi izvršitve sodb sodišča ali
zaradi drugih utemeljenih razlogov. Novo postavko se lahko odpre le v
primeru, če se sredstva na tej postavki lahko zagotovijo s
prerazporeditvijo sredstev iz drugih postavk. |
Župan s polletnim poročilom o izvrševanju proračuna in konec leta z
zaključnim računom poroča občinskemu svetu novo odprtih proračunskih
postavkah. |
|
7. člen |
(spreminjanje načrta razvojnih programov) |
Župan lahko na predlog proračunskega uporabnika spreminja vrednost
projektov v načrtu razvojnih programov ter po potrebi med letom odpre
tudi nove projekte v skupni vrednosti do 1.000.000 €. Spremembo
posameznega projekta in vključitev novega projekta, ki presega 200.000 €
mora predhodno potrditi občinski svet. |
Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek
financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt
razvojnih programov po uveljavitvi proračuna. |
Župan lahko na predlog neposrednega uporabnika spremeni načrt razvojnih
programov za projekte, ki so sofinancirani iz državnega proračuna oz. z
evropskimi sredstvi ne glede na določilo prvega odstavka tega člena.
Sprememba po tem odstavku se izvede v primeru potrebne uskladitve
načrta razvojnih programov zaradi črpanja državnih oz. evropskih
sredstev, ne glede na znesek. |
Veljavni načrt razvojnih programov tekočega leta mora biti usklajen z
veljavnim proračunom. |
|
8. člen |
(začasno zadržanje izvrševanja proračuna) |
Na predlog Oddelka za proračun, finance in gospodarstvo župan skladno z
zakonom začasno zadrži izvrševanje proračuna, če se med proračunskim
letom zaradi nastanka novih obveznosti za proračun ali spremenjenih
gospodarskih gibanj povečajo izdatki ali zmanjšajo prejemki proračuna. |
Sredstva proračuna se prednostno zagotavljajo za namene, ki so določeni
z zakoni oziroma občinskimi odloki in še omogočajo minimalni obseg
delovanja uporabnikov. |
Prioriteta v izvajanju investicij je dokončanje začetih investicij, za
katere so opredeljena tudi lastna sredstva investitorja oziroma jih
sofinancira država. |
|
9. člen |
(splošna proračunska rezervacija) |
Med odhodki proračuna je predvidena splošna proračunska rezervacija kot
nerazporejeni del proračunskih prejemkov za nepredvidene namene, za
katere v proračunu niso zagotovljena sredstva ali za namene, za katere
niso zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu. Dodeljena sredstva
proračunske rezervacije se razporedijo v finančni načrt uporabnika. |
O uporabi sredstev splošne proračunske rezervacije na predlog Oddelka za
proračun, finance in gospodarstvo odloča župan, o čemer polletno poroča
občinskemu svetu. |
Splošna proračunska rezervacija se v letu 2020 oblikuje v višini 300.000
€. |
|
10. člen |
(proračunska rezerva) |
Sredstva proračunske rezerve se uporabljajo za financiranje izdatkov za
odpravo posledic naravnih nesreč, ki jih povzročajo naravne sile in
ekološke nesreče. |
O uporabi sredstev proračunske rezerve v posameznem primeru do vključno
višine 20.000 € odloča župan na predlog Oddelka za proračun, finance in
gospodarstvo. Župan o uporabi sredstev proračunske rezerve s pisnimi
poročili obvešča občinski svet. V primerih uporabe sredstev proračunske
rezerve, ki presega zgoraj navedeni znesek, odloča občinski svet. |
Sredstva proračunske rezerve se sorazmerno izločajo vsak mesec.
Proračunska rezerva se v letu 2020 oblikuje v višini 190.000 €. |
|
11. člen |
(prevzemanje obveznosti v breme proračuna) |
Neposredni uporabniki (v nadaljevanju: uporabniki proračuna)
proračunskih sredstev smejo prevzemati obveznosti samo za namene in do
višine določene v posebnem delu proračuna. |
Sredstva za plače in prispevke, za preostale prejemke, za plačilo blaga
in storitev se praviloma dodeljujejo vsem proračunskim uporabnikom
enakomerno med letom kot mesečne akontacije. Pri tem se upošteva
zapadlost uporabnikovih obveznosti in likvidnostno stanje proračuna. |
Če se med letom znatno spremeni delovno področje ali pristojnost
proračunskega uporabnika, se mu sorazmerno zmanjša oziroma poveča obseg
sredstev. |
Sredstva za opravljanje nalog na posameznih področjih izvajanja javnih
služb se zagotavljajo v skladu s predpisi, ki urejajo posamezno
področje, ter programi dela izvajalcev javnih služb in tem proračunom. |
Drugi prejemniki proračunskih sredstev so fizične ali pravne osebe, ki
na podlagi pogodbe, odločbe ali sklepa prejmejo proračunska sredstva.
Poraba sredstev in sofinanciranje prejemnikov proračunskih sredstev za
posamezno nalogo, ki ni izrecno opredeljena z drugimi predpisi, se
opredelita s pogodbo oziroma kriteriji, ki jih določi župan, ali z
javnim razpisom. |
|
12. člen |
(prevzemanje obveznosti v breme proračunov
prihodnjih let) |
V breme proračuna se lahko prevzemajo obveznosti, ki bodo zahtevale
plačilo v naslednjih letih, če je že odprta postavka v proračunu
tekočega leta. |
Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu razpiše javno naročilo za
investicijske odhodke in investicijske transfere za celotno vrednost
projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov, če so zanj že
načrtovane pravice porabe na postavki proračuna za tekoče leto in s tem
lahko prevzema obveznosti, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih.
|
Neposredni uporabnik lahko v letu 2020 prevzame obveznosti za namene, za
katere so načrtovane pravice porabe v letu 2020 in ki zapadejo v plačilo
v letu 2021, v višini 80 % obsega pravic porabe na podskupinah kontov
znotraj podprograma neposrednega uporabnika, načrtovanih v proračunu za
leto 2020. V letu 2020 lahko neposredni uporabnik prevzame obveznosti,
ki zapadejo v plačilo v letu 2022, do višine 40 % obsega pravic porabe,
za namene, ki so načrtovani v proračunu za leto 2020 po podskupinah
kontov znotraj podprograma neposrednega uporabnika. Neposredni uporabnik
v breme proračunov prihodnjih let ne sme prevzemati obveznosti brez
odložnega pogoja, s katerim se izvajanje pogodbenih obveznosti odloži,
dokler za ta namen nima zagotovljenih pravic porabe v posebnem delu
proračuna. |
Ne glede na tretji odstavek tega člena lahko neposredni uporabnik
prevzema obveznosti za: |
1. pogodbe za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in
drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih
uporabnikov; |
2. pogodbe za nabavo blaga in storitev, ki so potrebni za izvajanje
upravnih nalog v občini (tiskovine in drugi javni dokumenti); |
3. pogodbe, ki se financirajo iz namenskih sredstev EU, namenskih
sredstev finančnih mehanizmov in sredstev drugih donatorjev ter
pripadajočih postavk slovenske udeležbe. |
|
13. člen |
(plačilni roki v breme občinskega proračuna) |
Splošni plačilni rok za plačilo dobaviteljem je 30. dan po prejemu
e-računa. |
Plačilni rok začne teči naslednji dan po prejemu listine, ki je podlaga
za izplačilo. Če zadnji dan roka sovpada z dnem, ko je po zakonu dela
prost dan, oziroma v plačilnem sistemu TARGET ni opredeljen kot plačilni
dan, se za zadnji dan roka šteje naslednji delavnik oziroma naslednji
plačilni dan v sistemu TARGET. |
|
14. člen |
(določbe, vezane na zakon, ki ureja javna
naročila) |
Neposredni in posredni uporabniki proračuna so dolžni pri porabi
proračunskih sredstev za nabavo blaga, oddajo gradenj in naročanje
storitev upoštevati določila Zakona o javnem naročanju in Uredbe o
enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije
na področju javnih financ. |
|
4. Posebnosti upravljanja in prodaje stvarnega ter finančnega
premoženja občine |
|
15. člen |
(upravljanje s premoženjem) |
O pridobitvi in odtujitvi finančnega premoženja Občine Škofja Loka,
kadar to ni opredeljeno s proračunom, odloča župan do skupne višine
100.000 €. |
|
16. člen |
(odpis dolga) |
Če so izpolnjeni pogoji iz 77. člena Zakona o javnih financah, lahko
župan v letu 2020 posameznemu dolžniku na podlagi njegove prošnje odpiše
plačilo dolga do višine 1.000 €. V skupni višini lahko župan v letu 2020
odpiše do 20.000 € zapadlih terjatev. |
|
17. člen |
(kratkoročna zadolžitev proračuna) |
Župan je pooblaščen, da v primeru neenakomernega pritekanja prejemkov
lahko odloči o kratkoročni zadolžitvi proračuna največ do 5 % zadnjega
sprejetega proračuna. |
|
18. člen |
(prosta denarna sredstva) |
S prostimi denarnimi sredstvi na računih upravlja župan. Prosta denarna
sredstva se lahko nalagajo v Banko Slovenije, poslovne banke, hranilnice
in državne vrednostne papirje ob upoštevanju načela varnosti,
likvidnosti in donosnosti naložb. |
Posredni uporabniki morajo na zahtevo Oddelka za proračun, finance in
gospodarstvo prosta denarna sredstva najprej ponuditi proračunu, če je
to potrebno za zagotavljanje likvidnosti oziroma za izvrševanje
občinskega proračuna. |
|
19. člen |
(poročanje) |
Organi in uporabniki ter drugi prejemniki proračunskih sredstev
občinskega proračuna so dolžni pristojnim organom občinske uprave
predložiti program dela in finančni načrt za leto 2020, ki je usklajen s
proračunom, v 30 dneh po sprejemu proračuna. Prav tako so dolžni
posredovati poročila o realizaciji programov in o porabi sredstev po
namenih za preteklo leto, po predpisih in metodologiji ekonomske
klasifikacije javnofinančnih tokov. |
Uporabniki so dolžni predložiti podatke za analizo poslovanja, ki jih
zahteva župan, Oddelek za proračun, finance in gospodarstvo ali nadzorni
odbor. |
Pravne osebe, v katerih ima občina najmanj 15-odstotni delež v kapitalu,
morajo v 180 dneh po koncu poslovnega leta, vendar najmanj 30 dni pred
objavo sklica seje
skupščine, predložiti
Oddelku za proračun, finance in gospodarstvo gradivo za sejo skupščine
in vsa revizijska poročila ter poročila nadzornih organov za preteklo
poslovno leto, če jih gradivo za sejo skupščine ne vsebuje. |
|
20. člen |
(pristojnosti predstojnika neposrednega in
posrednega uporabnika) |
Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan, ki skrbi, da se med letom
prejemki razporejajo skladno z njihovim pritekanjem enakomerno vsem
proračunskim porabnikom. Odredbodajalec proračuna je župan oziroma od
njega pooblaščena oseba. |
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je za zakonitost izvrševanja
finančnega načrta krajevne skupnosti odgovoren predsednik sveta
posamezne krajevne skupnosti. |
Za zakonita in namenska izplačila in uporabo sredstev iz proračuna so
odgovorni skrbniki postavk, ki so določeni na podlagi sklepa župana in
odredbodajalci po pooblastilu župana. |
Za zakonito in namensko uporabo proračunskih sredstev, ki so posrednemu
proračunskemu uporabniku razporejena iz proračuna občine, sta odgovorna
direktor posrednega uporabnika oziroma predstojnik. |
|
21. člen |
(krajevne skupnosti) |
Krajevna skupnost lahko, brez predhodnega soglasja župana, sklepa pravne
posle, ki se nanašajo na redno poslovanje krajevne skupnosti, pod
pogojem, da vrednost pravnega posla ne presega 500 € in da je odhodek
predhodno predviden v finančnem načrtu krajevne skupnosti. |
Predsednik sveta krajevne skupnosti oziroma odredbodajalec krajevne
skupnosti odloča o prerazporeditvah pravic porabe med posameznimi
postavkami v finančnem načrtu krajevne skupnosti v okviru omejitev iz 3.
odstavka 5. člena tega odloka. |
Sredstva, ki so namenjena investicijam oz. projektom, ni možno
prerazporejati na proračunske postavke delovanja ožjih delov občin.
|
Predsednik sveta krajevne skupnosti lahko spreminja vrednost projektov v
finančnem načrtu krajevne skupnosti, ki so vključeni v Načrt razvojnih
programov, do 20 % izhodiščne vrednosti projekta. |
|
22. člen |
(dolgoročno zadolževanje in poroštva) |
Zadolževanje občine je možno na način in v skladu z določbami zakona, ki
ureja javne finance, zakona, ki ureja financiranje občin ter v okvirih,
ki so določeni v splošnem delu proračuna. |
Občina lahko v letu 2020 izda poroštvo Javnemu podjetju Komunala Škofja
Loka d.o.o. za obveznosti iz naslova zadolžitve do skupne višine glavnic
500.000,00 €. |
Zavod za šport Škofja Loka lahko v letu 2020 izda poroštvo pravni osebi
STC Stari Vrh d.o.o. v višini do 30.000,00 € za obveznosti iz naslova
zadolžitve, z ročnostjo ne več kot pet let ter za primer, če ima STC
Stari Vrh d.o.o. zagotovljena sredstva za servisiranje dolga iz
neproračunskih virov. |
Drugi posredni uporabniki občinskega proračuna, katerih ustanoviteljica
je občina, ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali
posredno prevladujoč vpliv na upravljanje, se v letu 2020 dolgoročno ne
smejo zadolževati in ne smejo izdajati poroštev. |
|
5. Prehodne in končne določbe |
|
23. člen |
(poraba presežka po fiskalnem pravilu) |
V letu 2020 se presežek občine po Zakonu o fiskalnem pravilu, ki bo
ugotovljen z zaključnim računom za leto 2019, porabi za odplačilo
glavnic najetih kreditov. Preostali del presežka se naknadno, kot
namenska sredstva vključi v proračun leta 2020 in porabi za financiranje
projekta OB122-16-0007 Nakup prostorov za knjižnico - »Nama«. |
|
24. člen |
(začasno financiranje) |
V obdobju začasnega financiranja Občine Škofja Loka v letu 2021, če bo
začasno financiranje potrebno, se uporabljata ta odlok in sklep o
določitvi začasnega financiranja. |
|
25. člen |
(uveljavitev odloka) |
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu
slovenskih občin. |
|
Številka: 4100-1/2019 |
Datum: 12. 12. 2019 |
|
|
Občina Škofja Loka |
|
Tine Radinja, župan |
|