New Page 2

Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18) in 16. ter 92. člena Statuta Občine Škofja Loka uradno prečiščeno besedilo - UPB-2 (Uradno glasilo slovenskih občin št. 3/2016, 35/2016 in 26/2017) je Občinski svet Občine Škofja Loka na svoji 8. seji, dne 12. 12. 2019 sprejel

 

ODLOK

O PRORAČUNU OBČINE ŠKOFJA LOKA ZA LETO 2020

 

1.  Splošna določba

 

1. člen

(vsebina odloka)

S tem odlokom se za leto 2020 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun).

 

2.  Sestava in višina proračuna

 

2. člen

(Sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna)

Proračun sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih programov.

Splošni del proračuna sestavljajo bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja.

S proračunskimi postavkami je opredeljena osnovna struktura proračuna po namenih porabe.

Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih:

A.BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV

 Proračun leta 2020

Skupina/Podskupina kontov/Konto

 

I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74)

24.396.663,03

  TEKOČI PRIHODKI (70+71)

21.205.955,00

70 DAVČNI PRIHODKI

17.645.224,00

     700 Davki na dohodek in dobiček

13.577.201,00

     703 Davki na premoženje

3.846.523,00

     704 Domači davki na blago in storitve

221.500,00

71 NEDAVČNI PRIHODKI

3.560.731,00

     710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja

2.430.231,00

     711 Takse in pristojbine

16.000,00

     712 Globe in druge denarne kazni

120.000,00

     713 Prihodki od prodaje blaga in storitev

19.500,00

     714 Drugi nedavčni prihodki

975.000,00

72 KAPITALSKI PRIHODKI

1.158.000,00

     720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev

783.000,00

     722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih  sredstev

375.000,00

73 PREJETE DONACIJE

8.683,00

     730 Prejete donacije iz domačih virov

8.683,00

     731 Prejete donacije iz tujine

0,00

74 TRANSFERNI PRIHODKI

2.024.025,03

     740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij

771.732,44

     741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz                                                 sredstev proračuna Evropske unije

1.252.292,59

78 PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE

0,00

      787 Prejeta sredstva od drugih evropskih institucij

0,00

II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43)

22.947.849,55

 40 TEKOČI ODHODKI

7.138.984,98

     400 Plače in drugi izdatki zaposlenim

1.815.184,21

     401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost

287.429,67

     402 Izdatki za blago in storitve

4.391.071,10

     403 Plačila domačih obresti

155.300,00

     409 Rezerve

490.000,00

41 TEKOČI TRANSFERI

8.575.793,69

     410 Subvencije

227.000,00

     411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom

5.416.737,92

     412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam

937.746,00

     413 Drugi tekoči domači transferi

1.994.309,77

     414 Tekoči transferi v tujino

0,00

42 INVESTICIJSKI ODHODKI

6.199.060,88

     420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev

6.199.060,88

43 INVESTICIJSKI TRANSFERI

1.034.010,00

     431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki

226.510,00

     432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom

807.500,00

III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.)                                                                      (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ)

1.448.813,48

 

 

B.RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB

 

Skupina/Podskupina kontov/Konto

 

IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752)

24.000,00

75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL

24.000,00

     750 Prejeta vračila danih posojil

24.000,00

     751 Prodaja kapitalskih deležev

0,00

     752 Kupnine iz naslova privatizacije

0,00

V.  DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443)

340.000,00

44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV

340.000,00

     440 Dana posojila

40.000,00

     441 Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb

300.000,00

     442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije

0,00

     443 Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki   imajo premoženje v svoji lasti

0,00

VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.)

-316.000,00

 

 

C.RAČUN FINANCIRANJA

 

  Skupina/Podskupina kontov/Konto

 

VII. ZADOLŽEVANJE (500)

152.959,00

50 ZADOLŽEVANJE

152.959,00

     500 Domače zadolževanje

152.959,00

VIII. ODPLAČILA DOLGA (550)

1.350.369,66

55 ODPLAČILA DOLGA

1.350.369,66

     550 Odplačila domačega dolga

1.350.369,66

IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE ) SREDSTEV NA RAČUNIH (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.)

-64.597,18

X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.)

-1.197.410,66

XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.-VIII.-IX.)

-1.448.813,48

STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31. 12. PRETEKLEGA LETA

64.947,87

Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti institucionalnih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom.

Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk - kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Škofja Loka.

Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti.

 

3.  Postopki izvrševanja proračuna

 

3. člen

(izvrševanje proračuna)

V proračunskem letu se izvršuje proračun tekočega leta.

Proračun se izvršuje skladno z določbami zakona, ki ureja javne finance in podzakonskimi predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in tega odloka.

Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke-konta.

 

4. člen

(namenski prihodki in odhodki proračuna)

Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena Zakona o javnih financah, tudi naslednji prihodki:

1.  prihodki od požarne takse, ki se uporabijo za namene, določene v zakonu,

2.  prihodki od komunalnih prispevkov,

3.  prihodki lastne dejavnosti ožjih delov občine, ki se uporabijo za financiranje izdatkov krajevnih skupnosti, predvidenih v finančnem načrtu krajevnih skupnosti,

4.  prihodki od turistične takse,

5.  prihodki od od pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest in koncesijske dajatve za poseke in prodajo lesa,

6.  koncesijska dajatev za trajnostno gospodarjenje z divjadjo, ki se porablja za izvajanje ukrepov varstva in vlaganj v naravne vire,

7.  prihodki od lokacijske preveritve, ki se uporabijo za financiranje nalog urejanja prostora,

8.  prihodki od takse za obravnavanje pobud za spremembe namenske rabe prostora, ki se uporabijo za financiranje nalog urejanja prostora,

9.  del presežka na podlagi Zakona o fiskalnem pravilu, ugotovljenega z Zaključnim računom občine za leto 2019, ki bo ostal po odplačilu glavnic dolgov.

Če se v tekočem letu v proračun vplača namenski prejemek, ki zahteva sorazmeren namenski izdatek, ki v proračunu ni izkazan ali ni izkazan v zadostni višini, se v višini dejanskih namenskih prejemkov povečata obseg izdatkov finančnega načrta neposrednega uporabnika in proračuna.

Obveznosti v breme sredstev iz prvega odstavka tega člena se lahko prevzemajo le, če so sredstva že nakazana v proračun, ali pa je izdan sklep ali odločba pristojnega organa in podpisana pogodba o dodelitvi sredstev.

O obsegu pobranih in porabljenih namenskih prihodkov se poroča v okviru zaključnega računa proračuna.

 

5. člen

(prerazporejanje pravic porabe)

Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna za leto izvrševanja.

Proračunski uporabnik lahko samostojno razporeja proračunska sredstva znotraj posamezne proračunske postavke, to je med konti. Med izvrševanjem proračuna se lahko odpre nov konto, če je to potrebno zaradi pravilne knjigovodske evidence. Nov konto se odpre v okviru že odprte proračunske postavke in v okviru sredstev posameznega uporabnika.

O prerazporeditvah pravic porabe med posameznimi postavkami proračuna, na predlog proračunskega uporabnika, odloča župan, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega področja porabe ne sme presegati 25 % obsega področja proračunske porabe.

V obseg prerazporeditev ne štejejo prerazporeditve, ki so potrebne zaradi pravilne opredelitve odhodka po programski klasifikaciji in prerazporeditve iz splošne proračunske rezervacije.

Župan s polletnim poročilom o izvrševanju proračuna in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o prerazporejenih sredstvih.

 

6. člen

(odpiranje novih proračunskih postavk)

Med izvrševanjem proračuna se lahko odpre nova postavka ali nov konto, če pri načrtovanju proračuna teh izdatkov ni bilo mogoče predvideti, a je odprtje nove postavke potrebno zaradi realizacije projektov, financiranih s strani sredstev EU, zaradi izvršitve sodb sodišča ali zaradi drugih utemeljenih razlogov. Novo postavko se lahko odpre le v primeru, če se sredstva na tej postavki lahko zagotovijo s prerazporeditvijo sredstev iz drugih postavk.

Župan s polletnim poročilom o izvrševanju proračuna in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu novo odprtih proračunskih postavkah.

 

7. člen

(spreminjanje načrta razvojnih programov)

Župan lahko na predlog proračunskega uporabnika spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov ter po potrebi med letom odpre tudi nove projekte v skupni vrednosti do 1.000.000 €. Spremembo posameznega projekta in vključitev novega projekta, ki presega 200.000 € mora predhodno potrditi občinski svet. 

Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo  v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna.

Župan lahko na predlog neposrednega uporabnika spremeni načrt razvojnih programov za projekte, ki so sofinancirani iz državnega proračuna oz. z evropskimi sredstvi ne glede na določilo prvega odstavka tega člena. Sprememba po tem odstavku se  izvede v primeru potrebne uskladitve načrta razvojnih programov zaradi črpanja državnih oz. evropskih sredstev, ne glede na znesek.

Veljavni načrt razvojnih programov tekočega leta mora biti usklajen z veljavnim proračunom.

 

8. člen

(začasno zadržanje izvrševanja proračuna)

Na predlog Oddelka za proračun, finance in gospodarstvo župan skladno z zakonom začasno zadrži izvrševanje proračuna, če se med proračunskim letom zaradi nastanka novih obveznosti za proračun ali spremenjenih gospodarskih gibanj povečajo izdatki ali zmanjšajo prejemki proračuna.

Sredstva proračuna se prednostno zagotavljajo za namene, ki so določeni z zakoni oziroma občinskimi odloki in še omogočajo minimalni obseg delovanja uporabnikov.

Prioriteta v izvajanju investicij je dokončanje začetih investicij, za katere so opredeljena tudi lastna sredstva investitorja oziroma jih sofinancira država.

 

9. člen

(splošna proračunska rezervacija)

Med odhodki proračuna je predvidena splošna proračunska rezervacija kot nerazporejeni del proračunskih prejemkov za nepredvidene namene, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva ali za namene, za katere niso zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu. Dodeljena sredstva proračunske rezervacije se razporedijo v finančni načrt uporabnika.

O uporabi sredstev splošne proračunske rezervacije na predlog Oddelka za proračun, finance in gospodarstvo odloča župan, o čemer polletno poroča občinskemu svetu.

Splošna proračunska rezervacija se v letu 2020 oblikuje v višini 300.000 €.

 

10. člen

(proračunska rezerva)

Sredstva proračunske rezerve se uporabljajo za financiranje izdatkov za odpravo posledic naravnih nesreč, ki jih povzročajo naravne sile in ekološke nesreče.

O uporabi sredstev proračunske rezerve v posameznem primeru do vključno višine 20.000 € odloča župan na predlog Oddelka za proračun, finance in gospodarstvo. Župan o uporabi sredstev proračunske rezerve s pisnimi poročili obvešča občinski svet. V primerih uporabe sredstev proračunske rezerve, ki presega zgoraj navedeni znesek, odloča občinski svet.

Sredstva proračunske rezerve se sorazmerno izločajo vsak mesec. Proračunska rezerva se v letu 2020 oblikuje v višini 190.000 €.

 

11. člen

(prevzemanje obveznosti v breme proračuna)

Neposredni uporabniki (v nadaljevanju: uporabniki proračuna) proračunskih sredstev smejo prevzemati obveznosti samo za namene in do višine določene v posebnem delu proračuna.

Sredstva za plače in prispevke, za preostale prejemke, za plačilo blaga in storitev se praviloma dodeljujejo vsem proračunskim uporabnikom enakomerno med letom kot mesečne akontacije. Pri tem se upošteva zapadlost uporabnikovih obveznosti in likvidnostno stanje proračuna.

Če se med letom znatno spremeni delovno področje ali pristojnost proračunskega uporabnika, se mu sorazmerno zmanjša oziroma poveča obseg sredstev.

Sredstva za opravljanje nalog na posameznih področjih izvajanja javnih služb se zagotavljajo v skladu s predpisi, ki urejajo posamezno področje, ter programi dela izvajalcev javnih služb in tem proračunom.

Drugi prejemniki proračunskih sredstev so fizične ali pravne osebe, ki na podlagi pogodbe, odločbe ali sklepa prejmejo proračunska sredstva. Poraba sredstev in sofinanciranje prejemnikov proračunskih sredstev za posamezno nalogo, ki ni izrecno opredeljena z drugimi predpisi, se opredelita s pogodbo oziroma kriteriji, ki jih določi župan, ali z javnim razpisom.

 

12. člen

(prevzemanje obveznosti v breme proračunov prihodnjih let)

V breme proračuna se lahko prevzemajo obveznosti, ki bodo zahtevale plačilo v naslednjih letih, če je že odprta postavka v proračunu tekočega leta.  

Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu razpiše javno naročilo za investicijske odhodke in investicijske transfere za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov, če so zanj že načrtovane pravice porabe na postavki proračuna za tekoče leto in s tem lahko prevzema obveznosti, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih.

Neposredni uporabnik lahko v letu 2020 prevzame obveznosti za namene, za katere so načrtovane pravice porabe v letu 2020 in ki zapadejo v plačilo v letu 2021, v višini 80 % obsega pravic porabe na podskupinah kontov znotraj podprograma neposrednega uporabnika, načrtovanih v proračunu za leto 2020. V letu 2020 lahko neposredni uporabnik prevzame obveznosti, ki zapadejo v plačilo v letu 2022, do višine 40 % obsega pravic porabe, za namene, ki so načrtovani v proračunu za leto 2020 po podskupinah kontov znotraj podprograma neposrednega uporabnika. Neposredni uporabnik v breme proračunov prihodnjih let ne sme prevzemati obveznosti brez odložnega pogoja, s katerim se izvajanje pogodbenih obveznosti odloži, dokler za ta namen nima zagotovljenih pravic porabe v posebnem delu proračuna.

Ne glede na tretji odstavek tega člena lahko neposredni uporabnik prevzema obveznosti za:

1.  pogodbe za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov;

2.  pogodbe za nabavo blaga in storitev, ki so potrebni za izvajanje upravnih nalog v občini (tiskovine in drugi javni dokumenti);

3.  pogodbe, ki se financirajo iz namenskih sredstev EU, namenskih sredstev finančnih mehanizmov in sredstev drugih donatorjev ter pripadajočih postavk slovenske udeležbe.

 

13. člen

(plačilni roki v breme občinskega proračuna)

Splošni plačilni rok za plačilo dobaviteljem je 30. dan po prejemu e-računa.

Plačilni rok začne teči naslednji dan po prejemu listine, ki je podlaga za izplačilo. Če zadnji dan roka sovpada z dnem, ko je po zakonu dela prost dan, oziroma v plačilnem sistemu TARGET ni opredeljen kot plačilni dan, se za zadnji dan roka šteje naslednji delavnik oziroma naslednji plačilni dan v sistemu TARGET.

 

14. člen

(določbe, vezane na zakon, ki ureja javna naročila)

Neposredni in posredni uporabniki proračuna so dolžni pri porabi proračunskih sredstev za nabavo blaga, oddajo gradenj in naročanje storitev upoštevati določila Zakona o javnem naročanju in Uredbe o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ.

 

4.  Posebnosti upravljanja in prodaje stvarnega ter finančnega premoženja občine

 

15. člen

(upravljanje s premoženjem)

O pridobitvi in odtujitvi finančnega premoženja Občine Škofja Loka, kadar to ni opredeljeno s proračunom, odloča župan do skupne višine 100.000 €.

 

16. člen

(odpis dolga)

Če so izpolnjeni pogoji iz 77. člena Zakona o javnih financah, lahko župan v letu 2020 posameznemu dolžniku na podlagi njegove prošnje odpiše plačilo dolga do višine 1.000 €. V skupni višini lahko župan v letu 2020 odpiše do 20.000 € zapadlih terjatev.

 

17. člen

(kratkoročna zadolžitev proračuna)

Župan je pooblaščen, da v primeru neenakomernega pritekanja prejemkov lahko odloči o kratkoročni zadolžitvi proračuna največ do 5 % zadnjega sprejetega proračuna.

 

18. člen

(prosta denarna sredstva)

S prostimi denarnimi sredstvi na računih upravlja župan. Prosta denarna sredstva se lahko nalagajo v Banko Slovenije, poslovne banke, hranilnice in državne vrednostne papirje ob upoštevanju načela varnosti, likvidnosti in donosnosti naložb.

Posredni uporabniki morajo na zahtevo Oddelka za proračun, finance in gospodarstvo prosta denarna sredstva najprej ponuditi proračunu, če je to potrebno za zagotavljanje likvidnosti oziroma za izvrševanje občinskega proračuna.

 

19. člen

(poročanje)

Organi in uporabniki ter drugi prejemniki proračunskih sredstev občinskega proračuna so dolžni pristojnim organom občinske uprave predložiti program dela in finančni načrt za leto 2020, ki je usklajen s proračunom, v 30 dneh po sprejemu proračuna. Prav tako so dolžni posredovati poročila o realizaciji programov in o porabi sredstev po namenih za preteklo leto, po predpisih in metodologiji ekonomske klasifikacije javnofinančnih tokov.

Uporabniki so dolžni predložiti podatke za analizo poslovanja, ki jih zahteva župan, Oddelek za proračun, finance in gospodarstvo ali nadzorni odbor.

Pravne osebe, v katerih ima občina najmanj 15-odstotni delež v kapitalu, morajo v 180 dneh po koncu poslovnega leta, vendar najmanj 30 dni pred objavo sklica seje skupščine, predložiti Oddelku za proračun, finance in gospodarstvo gradivo za sejo skupščine in vsa revizijska poročila ter poročila nadzornih organov za preteklo poslovno leto, če jih gradivo za sejo skupščine ne vsebuje.

 

20. člen

(pristojnosti predstojnika neposrednega in posrednega uporabnika)

Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan, ki skrbi, da se med letom prejemki razporejajo skladno z njihovim pritekanjem enakomerno vsem proračunskim porabnikom. Odredbodajalec proračuna je župan oziroma od njega pooblaščena oseba.

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je za zakonitost izvrševanja finančnega načrta krajevne skupnosti odgovoren predsednik sveta posamezne krajevne skupnosti.

Za zakonita in namenska izplačila in uporabo sredstev iz proračuna so odgovorni skrbniki postavk, ki so določeni na podlagi sklepa župana in odredbodajalci po pooblastilu župana.

Za zakonito in namensko uporabo proračunskih sredstev, ki so posrednemu proračunskemu uporabniku razporejena iz proračuna občine, sta odgovorna direktor posrednega uporabnika oziroma predstojnik.

 

21. člen

(krajevne skupnosti)

Krajevna skupnost lahko, brez predhodnega soglasja župana, sklepa pravne posle, ki se nanašajo na redno poslovanje krajevne skupnosti, pod pogojem, da vrednost pravnega posla ne presega 500 € in da je odhodek predhodno predviden v finančnem načrtu krajevne skupnosti. 

Predsednik sveta krajevne skupnosti oziroma odredbodajalec krajevne skupnosti odloča o prerazporeditvah pravic porabe med posameznimi postavkami v finančnem načrtu krajevne skupnosti v okviru omejitev iz 3. odstavka 5. člena tega odloka.

Sredstva, ki so namenjena investicijam oz. projektom, ni možno prerazporejati na proračunske postavke delovanja ožjih delov občin.

Predsednik sveta krajevne skupnosti lahko spreminja vrednost projektov v finančnem načrtu krajevne skupnosti, ki so vključeni v Načrt razvojnih programov, do 20 % izhodiščne vrednosti projekta.

 

22. člen

(dolgoročno zadolževanje in poroštva)

Zadolževanje občine je možno na način in v skladu z določbami zakona, ki ureja javne finance, zakona, ki ureja financiranje občin ter v okvirih, ki so določeni v splošnem delu proračuna.

Občina lahko v letu 2020 izda poroštvo Javnemu podjetju Komunala Škofja Loka d.o.o. za obveznosti iz naslova zadolžitve do skupne višine glavnic 500.000,00 €.

Zavod za šport Škofja Loka lahko v letu 2020 izda poroštvo pravni osebi STC Stari Vrh d.o.o. v višini do 30.000,00 € za obveznosti iz naslova zadolžitve, z ročnostjo ne več kot pet let ter za primer, če ima STC Stari Vrh d.o.o. zagotovljena sredstva za servisiranje dolga iz neproračunskih virov.

Drugi posredni uporabniki občinskega proračuna, katerih ustanoviteljica je občina, ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv na upravljanje, se v letu 2020 dolgoročno ne smejo zadolževati in ne smejo izdajati poroštev.

 

5.  Prehodne in končne določbe

 

23. člen

(poraba presežka po fiskalnem pravilu)

V letu 2020 se presežek občine po Zakonu o fiskalnem pravilu, ki bo ugotovljen z zaključnim računom za leto 2019, porabi za odplačilo glavnic najetih kreditov. Preostali del presežka se naknadno, kot namenska sredstva vključi v proračun leta 2020 in porabi za financiranje projekta OB122-16-0007 Nakup prostorov za knjižnico - »Nama«.

 

24. člen

(začasno financiranje)

V obdobju začasnega financiranja Občine Škofja Loka v letu 2021, če bo začasno financiranje potrebno, se uporabljata ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja.

 

25. člen

(uveljavitev odloka)

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

 

Številka: 4100-1/2019   

Datum: 12. 12. 2019

 

 

Občina Škofja Loka

 

Tine Radinja, župan