Občinski svet Občine Brda je na podlagi 2. točke 11. člena, 38. in 53. a člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO, 61/17 – ZUreP-2 in 199/21 – ZUreP-3), 273. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2) (Uradni list RS, št. 61/2017) ter v skladu s 18. členom Statuta Občine Brda (Uradno glasilo slovenskih občin 26/2017)  na 26. redni seji dne 3. 5. 2022 sprejel

ODLOK

O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA OBČINE BRDA 04

1. člen

S tem odlokom se spreminja besedilni in grafični del Odloka o občinskem prostorskem načrtu občine Brda (Uradno glasilo slovenskih občin, 9/11, 44/17, 21/19) (v nadaljevanju OPN).

2. člen

V grafičnem delu strateškega dela OPN se z novimi kartami nadomestijo vse karte.

3. člen

V grafičnem delu izvedbenega dela OPN se z novimi kartami nadomestijo vse karte.

4. člen

Besedilo OPN se v celoti nadomesti z besedilom:

»1. Uvodne določbe

1. člen

(1) S tem odlokom se sprejme Občinski prostorski načrt Občine Brda (v nadaljevanju: OPN Občine Brda).

(2) OPN Občine Brda (Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Brda, Uradno glasilo slovenskih občin 9/2011) je potrdil Minister s sklepom št. 35016-90/2008/65 z dne 9. 3. 2011.

2. člen

Občinski prostorski načrt (OPN) je prostorski akt Občine Brda, ki določa usmeritve za urejanje prostora ter prostorske izvedbene pogoje za načrtovanje posegov v prostor.

3. člen

(3) OPN Občine Brda vsebuje:

·  besedilo odloka o OPN

·  grafične prikaze strateškega dela OPN v merilu 1:50.000:

·  zasnova prostorskega razvoja, list 0-01

·  zasnova gospodarske javne infrastrukture, list 0-02

·  usmeritev za razvoj poselitve in za celovito prenovo, list 0-03

·  usmeritev za razvoj v krajini, list 0-04

·  usmeritev za določitev namenske rabe prostora, list 0-05

·  okvirna območja naselij, list 0-06

·  grafične prikaze izvedbenega dela OPN:

·  Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste, M 1:50.000,

·  Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture, M 1:50.000,

·  Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oz. podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev, M 1:5.000,

·  Prikaz območij enot urejanja prostora in prikaz gospodarske javne infrastrukture, M 1:5.000, listi.

(4) OPN Občine Brda ima naslednje priloge:

·  obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta,

·  izvleček iz državnega strateškega prostorskega načrta,

·  prikaz stanja prostora, ki vsebuje:

·  tekstualni del in

·  grafični del,

·  strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta,

·  mnenja nosilcev urejanja prostora,

·  povzetek za javnost in

·  okoljsko poročilo.

(5) Digitalna vsebina OPN Občine Brda obsega digitalne datoteke posameznih sestavin grafičnih prikazov OPN ter rastrske datoteke, ki ustrezajo analogni obliki OPN. Digitalni grafični prikazi so izdelani in prikazani na geodetski podlogi digitalnega katastrskega načrta v natančnosti merila 1:5000 in se lahko uporabljajo samo z navedeno geodetsko podlogo. Digitalni zapis je izdelan v skladu s tehničnimi pravili za pripravo prostorskih izvedbenih aktov v digitalni obliki, MOP 6.10.2008.

4. člen

Odlok OPN Občine Brda vsebuje naslednje določbe:

1.Uvodne določbe

2.Strateški del OPN Občine Brda

2.1 Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine:

2.1.1  Stanje in razmere kot izhodišče za OPN

2.1.2  Razvojne potrebe

2.1.3  Medsebojni vplivi

2.1.4  Cilji

2.2 Zasnova prostorskega razvoja občine (grafični prikaz na karti 0-01)

2.2.1  Omrežje naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij

2.2.2  Prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti

2.2.3  Temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji

2.2.4  Druga za občino pomembna območja

2.3 Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra (grafični prikaz na karti 0-02)

2.3.1  Skupne usmeritve za infrastrukturno urejanje

2.3.2  Zasnova prometnega omrežja

2.3.3  Zasnova oskrbe s pitno vodo

2.3.4  Zasnova odvajanja in čiščenja odpadnih vod 

2.3.5  Zasnova energetske oskrbe

2.3.6  Zasnova omrežja elektronskih komunikacij

2.3.7  Zasnova ravnanja z odpadki

2.4 Usmeritve za prostorski razvoj občine (grafični prikaz na karti 0-03 in 0-06)

2.4.1  Okvirna območja naselij in območij razpršene poselitve

2.4.2  Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo 

2.4.3  Pričakovani in načrtovani razvoj

2.5 Usmeritve za razvoj v krajini (grafični prikaz na karti 0-04)

2.5.1  Razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire

2.5.2  Usmeritve za območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja, območja in objekti za potrebe obrambe

2.5.3  Posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne kvalitete in vrednote prostora, pomembne z vidika krajinskih ter urbanističnih in arhitekturnih značilnosti

2.6 Usmeritve glede namenske rabe zemljišč (grafični prikaz na karti 0-05)

2.7 Usmeritve za prostorske izvedbene pogoje

2.8 Usmeritve za urejanje prostora z občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti

3.Izvedbeni del OPN Občine Brda

3.1 Splošne določbe

3.2 Prostorski izvedbeni pogoji za namensko rabo prostora (namembnost) in posege v prostor

3.2.1  Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

3.2.2  Prostorski izvedbeni pogoji za območja in površine namenske rabe prostora, ki so namenjene poselitvi

3.2.3  Prostorski izvedbeni pogoji za območja in površine, ki so namenjene gospodarski infrastrukturi

3.2.4  Prostorski izvedbeni pogoji na ostalih površinah osnovne namenske rabe

3.2.5  Tolerance za obstoječe objekte glede namenske rabe površin

3.3 Varstvena območja in rezervati

3.4 Skupni splošni prostorski izvedbeni pogoji za oblikovanje objektov in posegov v prostor

3.4.1  Skupni splošni prostorski izvedbeni pogoji za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje

3.4.2  Prostorski izvedbeni pogoji za oblikovanje drugih posegov v prostor

3.5 Prostorski izvedbeni pogoji za parcelacijo in gradbene parcele

3.6 Prostorski izvedbeni pogoji za izrabo, urbanistično in arhitekturno oblikovanje

3.7 Prostorski izvedbeni pogoji za gospodarsko javno infrastrukturo

3.7.1  Pogoji za prometno urejanje

3.7.2  Pogoji za komunalno opremljanje

3.7.3  Pogoji za energetsko opremljanje

3.7.4  Pogoji za opremljanje s telekomunikacijskimi omrežji

3.7.5  Pogoji za odstranjevanje odpadkov

3.8 Prostorski izvedbeni pogoji za grajeno javno dobro

3.9 Prostorski izvedbeni pogoji glede ohranjanja narave, varstva kulturne dediščine, varstva okolja, varstva naravnih dobrin, varstva pred nesrečami

3.9.1  Pogoji za ohranjanje narave

3.9.2  Pogoji za celostno ohranjanje kulturne dediščine

3.9.3  Pogoji za varstvo okolja

3.9.4  Pogoji za varstvo voda

3.9.5  Pogoji za varstvo pred požarom

3.9.6  Pogoji za varstvo pred plazovi in erozijo

3.9.7  Pogoji za varstvo pred poplavami

3.9.8  Pogoji iz potresne varnosti

3.9.9  Pogoji za varstvo vojnih grobišč in prikritih vojnih grobišč

3.10 Posebni prostorski izvedbeni pogoji

3.11 Prostorski izvedbeni pogoji na območjih predvidenih OPPN

4. Usmeritve za uresničevanje OPN

4.1  Geoinformacijska podpora za odločanje

4.2  Merila za odstopanje od OPN

4.3  Kriteriji za dopolnjevanje OPN

5. Prehodne in končne določbe

2.  STRATEŠKI DEL OPN OBČINE BRDA

2.1  izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine

5. člen

2.1.1  Stanje in razmere kot izhodišče za OPN

(1) Območje občine Brda s 5700 prebivalci na 72km2 sodi med manjše slovenske občine. Povprečna gostota je 98 prebivalcev/km2, z velikimi razlikami med poseljenostjo Zgornjih Brd, kjer je gostota 13,9 preb/km2 in Spodnjih Brd z 102,6 prebivalcev/km2.

(2) Nizko flišno gričevje Goriških Brd je razcepljeno v več proti jugu in Furlanski nižini nagnjenih širokih slemen, ki pod vplivom sredozemskega podnebja in rodovitne prsti nudijo dobre pogoje za vinogradništvo in sadjarstvo. Na severu preidejo Brda preko slemena med Sabotinom in Korado v flišno Kambreško hribovje, ki se strmo spušča v Spodnjo Soško dolino. Zgornja Brda so višji reliefno razgiban svet (400-450m nm) z naselji okoli Kožbane, Spodnja Brda pa prehajajo od Kojskega (249m nm), Šmartnega (262m nm), Cerovega (233m nm), preko Nebla, Medane in Kozane (160-180m nm ) v Prevalsko podolje (57m nm). Sem se stekajo dolinice rek Birše, Oblenča in Reke. Krajino zaznamujejo tudi erozijsko delovanje ostalih rečic in potokov: Korena, Kožbanjščka, Vedrijanščka, Imenjščice, Pevmice in drugih. Goriška Brda so najsevernejše submediteransko območje v Sloveniji s povprečno 1500mm padavin na leto, poletja so vroča in suha z značilnimi poletnimi nevihtami. Kar 217 dni na leto je temperatura nad 10 st.C. Zgornja Brda so pretežno gozdnata (čez 60%), s sestoji hrasta, robinije in gabra, v Spodnjih Brdih pa prevladujejo kmetijska zemljišča.

(3) Brda so kot obmejna pokrajina stoletja dolgo predstavljala del zahodne etnične meje s sosednjimi Furlani. Enotno pokrajino je po 2.svetovni vojni prizadela politična razdelitev med dve državi in šele leta 1985 zgrajena »Osimska cesta« čez Sabotin in italijansko ozemlje je odpravila prometno odrezanost Brd od bližnje Nove Gorice. S to cestno povezavo je bila odpravljena največja ovira hitrejšemu gospodarskemu razvoju Goriških Brd.

(4) Po pristopu Slovenije v Evropsko zvezo in v šengensko območje svobodnega pretoka ljudi, blaga in storitev so se Brda odprla proti Furlaniji. Prometna povezanost se je s tem za Brda bistveno izboljšala. Pričakovati je povečan promet z Italijo, kar bo vplivalo tudi na nadaljnji gospodarski razvoj Brd. Osnovne regionalne prometne povezave Brd s sosednjimi območji so: Nova Gorica po Osimski Sabotinski cesti, Kanal preko Plav, Tolmin preko Korade, Gorica iz Vipolž, Krmin iz Nebla in Čedad iz Golega brda.

(5) Občina Brda sodi med pretežno kmetijska podeželska območja, kjer so vinogradništvo z vinarstvom in sadjarstvo primarne dejavnosti. Spodnja Brda so kmetijsko razvitejša in imajo razvit učinkovit tržni pristop. Zgornja Brda so zaradi težjih pogojev za kmetovanje redkeje naseljena in so demografsko ogrožena.

(6) Tradicionalni poselitveni vzorec v Brdih so tvorile strnjene gručaste vasi na grebenih in manjši zaselki na stranskih grebenih. Po potresu leta 1976, ki je prizadel Soško dolino in Brda, se je ta vzorec znatno porušil. Graditelji pri popotresni obnovi niso upoštevali tradicionalnih oblik pozidave v strnjenih naseljih in zaselkih, kar je zidavo močno razpršilo po prostoru.

(7) Za Spodnja Brda je značilna slemenska poselitev. Poselitveni vzorec tvorijo stara jedra vasi in razširjena novejša poselitev po glavnih briških slemenih ter posamezni zaselki in razložena na manjših stranskih grebenih. V Zgornjih Brdih so značilna manjša gručasta naselja in zaselki.

6. člen

2.1.2  Razvojne potrebe

(1) Pomembnejši razvojni interesi lokalne skupnosti so zagotavljanje prostorskih možnosti za gospodarski razvoj, razvoj vinogradništva in sadjarstva ter drugih panog kmetijstva, za razvoj turizma in izboljševanje standarda bivanja.

(2) Razvoj turizma je v prihodnjem razvojnem obdobju pričakovati tudi na področju hotelskega, termalnega turizma, na rekreaciji povezani s turizmom in drugih vejah turizma, ki doslej niso bile prisotne v Brdih.

(3) Med osnovne razvojne potrebe sodi tudi urejanje in izboljšanje infrastrukturnih omrežij in naprav, predvsem kanalizacijskega omrežja s čistilnimi napravami in oskrbe s pitno vodo z novim vodnim virom.

(4) Drugi razvojni interesi občine so še zagotavljanje stavbnih zemljišč za krajevne potrebe, ter nova določitev površin za vinogradništvo kot krčitev gozdnih površin in zmanjšanje dosedanjih stavbnih zemljišč.

(5) Državni in regionalni razvojni interes na območju občine Brda je zagotavljanje prometne povezanosti s sosednjimi občinami Novo Gorico in Kanalom ob Soči ter s sosednjo državo Italijo.

7. člen

2.1.3  Medsebojni vplivi

Odprtost državne meje bo vplivala na povečanje prometnih tokov z Italijo, kasneje pa tudi na intenzivnejši gospodarski razvoj. Pričakovati je tudi povečan interes za graditev in bivanje na območju Brd. Načrtovani razvoj Brd je zmeren in ne bo imel vplivov na sosednja območja.

8. člen

2.1.4  Cilji

(1) Cilj dolgoročnega razvoja občine je uravnotežen gospodarski, prostorski in socialni razvoj z zmernim razvojem poselitve, družbene infrastrukture in ob stalnem negovanje kulturne krajine, z ustvarjanjem takšnih pogojev gospodarjenja na kmetijah, da se bo ohranjala dejavnost in demografska slika ter s tem prepoznavnost krajine Goriških Brd v širšem slovenskem in evropskem prostoru.

(2) Nadaljnji razvoj vinogradništva in vinarstva, sadjarstva, oljkarstva in s tem povezanega turizma ter zagotavljanje prostorskih pogojev za razvoj teh dejavnosti.

(3) Razvoj drugih panog turizma, ki niso vezane na posamezna kmečka gospodarstva, vendar prispevajo k celovitemu razvoju vinogradništva (hotelski in termalni turizem ...).

(4) Razvoj lokalnih oskrbnih in storitvenih dejavnosti v lokalnih oskrbnih središčih.

(5) Zagotavljanje površin za skladen in trajnosten dolgoročen prostorski razvoj naselij, za potrebe zaposlitve in bivanja.

(6) Varovanje kulturne dediščine, prenova vaških jeder in drugih kakovostnih delov naselij skladno z varstvom kulturne dediščine.

(7) Reurbanizacija opuščenih ali neustrezno izkoriščenih stavbnih zemljišč v naseljih.

(8) Razvoj rekreacije v krajini s sistemom povezovalnih poti med posameznimi območji aktivnosti (kulturnih, športno-rekreacijskih, izobraževalnih, upravnih, stanovanjskih itd.)

(9) Zagotavljanje dobrega stanja površinskih in podzemnih voda, zaradi zagotavljanja varovanja virov pitne vode in posledično zdravja ljudi.

(10)  Drugi cilji so še: izboljšanje cestne infrastrukture in skrb za razvoj javnega prometa med naselji, komunalna sanacija obstoječih območij poselitve in celovita infrastrukturna ureditev novih območij poselitve, umirjanje prometa v naseljih, urejanje javnih površin v naseljih s prednostjo za pešce in kolesarje, izboljšanje urejenosti javnih površin v naseljih in njihove opreme, omejevanje mirujočega prometa v osrednjih prostorih naselij, zagotavljanje ustreznih skupnih javnih površin za različno javno rabo, omejevanje večjih nakupovalnih središč v Brdih.

(11)  Cilji občine v urejanju prostora z vidika varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, z zaščite in reševanja ter obrambe so:

·  razmeščanje dejavnosti v prostor izven območij potencialnih žarišč,

·  ustrezno upravljanje primarnih dejavnosti v nevarnih in ogroženih območjih ter  nadzorovanje aktivnosti, ki lahko povzročajo naravne in druge nesreče,

·  zagotavljanje ustreznih prostorskih rešitev za zmanjševanje posledic morebitnih nesreč v naseljih, ki so ogrožena zaradi poplav, plazov, potresov, požarov.

2.2  zasnova prostorskega razvoja občine (grafični prikaz na karti 0-01)

9. člen

2.2.1  Omrežje naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij

Omrežje naselij v Občini Brda tvorijo naslednji funkcijski tipi naselij:

·  občinsko središče z dejavnostmi: upravne funkcije lokalne ravni, oskrbne in storitvene dejavnosti lokalnega merila, predšolsko varstvo, osnovno izobraževanje s telovadnico oz. večnamensko dvorano, glasbena šola, zdravstveno varstvo, knjižnica, prostor za kulturne prireditve in dejavnosti, banka, pošta, policija.

Občinsko središče je naselje Dobrovo, ki ima že relativno dobro razvite dejavnosti, vendar se bodo z nadaljnjim razvojem krepile in dopolnjevale. Načrtovana je razširitev rekracijskih površin in ureditev večnamenske dvorane v povezavi s šolo.

·  pomembnejše lokalno središče z dejavnostmi: oskrbne in storitvene dejavnosti gravitacijskega območja, predšolsko varstvo, osnovno izobraževanje s telovadnico, banka, pošta.

Pomembnejše lokalno središče je naselje Kojsko. Obstoječe dejavnosti so v naselju deloma že razvite, načrtovana je dopolnitev dejavnosti in krepitev obstoječih dejavnosti.

·  lokalno središče z dejavnostmi: oskrbne in storitvene dejavnosti gravitacijskega območja, predšolsko varstvo, banka, pošta.

Lokalna središča so naselja Medana, Kozana, Cerovo, Hum, Vipolže, Neblo in Golo Brdo. Obstoječe dejavnosti so v teh naseljih deloma že razvite, načrtovana je dopolnitev dejavnosti in krepitev obstoječih dejavnosti. Lokalno središče je tudi naselje Podsabotin, ki naj zaradi razvijajoče se stanovanjske gradnje, novega doma za starejše in prometne povezave proti Novi Gorici pridobi na vlogi v omrežju naselij in prevzame nekatere oskrbne in storitvene dejavnosti.

·  pomembnejše drugo naselje s turistično dejavnostjo z dejavnostmi: gostinstvo, oskrba in storitve gravitacijskega območja, kulturne dejavnosti.

Značaj turističnih središč imajo naselja Šmartno, Medana in razvojna lokacija med Medano, Fojano in Dobrovim.

10. člen

2.2.2  Prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti

(1) Nadaljnji prostorski razvoj Brd je načrtovan relativno zmerno, tako da v tem obdobju niso načrtovane večje širitve. Načrtovanje stavbnih zemljišč obsega pretežno dopolnjevanje in zaokroževanje obstoječih poselitvenih območij za krajevne potrebe ter zmanjševanje stavbnih zemljišč zaradi urejanja vinogradov.

(2) Med pomembnejša razvojna območja sodijo lokacije hotela med Fojano, Medano in Dobrovim, lokacije za širitev obšolskih površin v naseljih Dobrovo in Kojsko ter širitev površin za gospodarske dejavnosti in storitve pri Dobrovem. Površine za stanovanjsko gradnjo so v nekoliko večjem obsegu načrtovane na območju Podsabotina.

11. člen

2.2.3  Temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji

Primarno prometno omrežje na območju Brd je pretežno že razvito in urejeno. Občina si bo prizadevala za ureditev in izboljšanje prometnih razmer na lokalnih in državnih cestah.

12. člen

2.2.4  Druga za občino pomembna območja

Na območju Vriskovega Gabra se nahaja nahajališče naravnega kamna – flišnega apnenčevega peščenjaka.

13. člen

Dobrovo je edino naselje, ki ima tudi značilnosti urbanega naselja. V nadaljnjem razvojnem obdobju niso načrtovane večje širitve ali spremembe v strukturi naselja, zato za Dobrovo ni določen urbanistični načrt.

2.3  zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra (grafični prikaz na karti 0-02)

14. člen

2.3.1  Skupne usmeritve za infrastrukturno urejanje

(1) Infrastrukturna omrežja se razvijajo v skladu s potrebami prostorskega in gospodarskega razvoja naselij. Dosedanja dobra infrastrukturna opremljenost se v bodoče dopolnjuje na območjih z neustrezno ali zastarelo komunalno in energetsko opremo, prednostno pa se izboljšuje v smeri preprečevanja onesnaženja in zmanjševanja obremenitev okolja ter vpliva na naravne vrednote in kulturno dediščino.

(2) Na stavbnih zemljiščih, ki so načrtovana za bodoče - novo opremljanje ali preurejanje, je potrebna predhodna celovita ureditev prometne, komunalne, energetske infrastrukture in zvez.

(3) Obnova infrastrukturne opreme se izvaja po načelu celovitosti opreme posameznih območij. Na območjih urejanja prometnih površin ali druge infrastrukture (novogradnje ali obnovitve), se istočasno obnovijo vsi obstoječi ali na novo zgradijo potrebni vodi in naprave infrastrukture.

(4) Za obstoječe in načrtovane infrastrukturne vode in naprave je pri poseganju v prostor treba upoštevati varstvene pasove in pogoje upravljalcev.

(5) Infrastrukturna omrežja naj se načrtujejo izven varovanih območij narave ter habitatov ogroženih in zavarovanih rastlinskih vrst ter habitatnih tipov, ki se prednostno, glede na druge habitatne tipe, prisotne na območju RS, ohranjajo v ugodnem stanju.

15. člen

2.3.2  Zasnova prometnega omrežja

(1) Obstoječe prometno omrežje je dobro razvito in večinoma ustrezno, vendar pogosto omejeno z razgibanostjo reliefa in ožinami v strnjenih jedrih naselij.

(2) Prometno omrežje se bo dograjevalo z novimi povezavami. Načrtovani sta obvozni cesti za naselji Kojsko in Dobrovo. Trase načrtovanih obvoznih cest so okvirno opredeljene v grafičnih prikazih OPN in so varovane.

(3) Prometno omrežje se izboljšuje z rekonstrukcijami posameznih problematičnih odsekov.

(4) V naseljih se prometno omrežje dopolnjuje z novimi povezavami za potrebe razvojnih območij.

(5) Pri urejanju večjih območij poselitve in območij, ki se bodo urejala z OPPN, je potrebno zagotoviti prometno povezavo novega območja z obstoječim prometnim omrežjem in obstoječimi poselitvenimi območji na tak način, da se sanirajo neustrezne prometne razmere in zagotovi kakovostna ureditev za bodočo poselitev. Prometno omrežje naj bo zasnovano tako, da se zagotovi možnost komunalnih storitev, varnost in povezanost z obstoječim omrežjem praviloma najmanj na dveh mestih. Izjemoma je možen en priključek za manjše število novih objektov in za rešitve, ki zagotavljajo ustrezno komunalno oskrbo območja. V okviru območja urejanja nove poselitve naj se zagotovijo tudi površine za mirujoči promet.

(6) Načrtovana je kolesarska povezava med naselji Neblo-Dobrovo-Vipolže. Trasa povezuje osrednja turistična območja občine z navezavo na sosednjo Italijo. Kolesarski promet na drugih območjih občine se bo odvijal na površinah državnih in lokalnih cest. Občina si bo prizadevala za umirjanje prometa v naseljih in prijazno ureditev prometnih površin tudi za kolesarje.

(7) Za izboljšanje medkrajevne povezanosti za vse skupine prebivalstva si bo občina prizadevala vzpostaviti sodoben in učinkovit sistem javnega prometa (minibus, sistem na klic...).

(8) Občina si bo prizadevala kakovostno urediti postajališča in površine, ki so namenjene rekreaciji in turizmu (počivališča, razgledišča).

16. člen

2.3.3  Zasnova oskrbe s pitno vodo

(1) Usmeritve za vodne vire in za oskrbo s pitno vodo so:

·  varovanje zajetih in potencialnih vodnih virov,

·  dograditev vodovodnega omrežja na območjih brez vodovodnega omrežja,

·  izboljšanje (sanacija in obnova) obstoječega vodovodnega omrežja, tako da se zmanjšajo izgube vodnih količin v omrežju, da se zagotovi dobra razporeditev vodnih količin, povezanost omrežja in varnost v primeru nesreč.

(2) Prednostna ureditev za oskrbo s pitno vodo občine je vodno zajetje Mrzlek.

17. člen

2.3.4  Zasnova odvajanja in čiščenja odpadnih vod

(1) Usmeritve za odvajanje in čiščenje odpadnih vod so:

·  zagotovitev čiščenja odpadnih voda, prednostno za večja in strnjena naselja,

·  dograditev omrežja za odvajanje odpadnih vod, prednostno na območjih brez urejenega omrežja ter obnova obstoječega omrežja,

·  ureditev čiščenja odpadnih vod z izgradnjo malih čistilnih naprav za razpršeno poselitev in poselitvena območja, ki so oddaljena od zbiralnikov odpadnih vod,

·  sanacija obstoječega in ureditev novega odvodnjavanja meteornih vod iz utrjenih javnih površin.

(2) Osnovne naprave čiščenja odpadnih vod so čistilne naprave pri naseljih Dobrovo (ČN do 2400PE), Šmartno (ČN do 150 PE),Kozana (ČN do 150 PE), Medana (ČN do 400 PE) ter Gonjače (ČN do 100 PE).

(3) Načrtovane so čistilne naprave: ČN Vedrijan (300 PE), ČN Drnovk in Snežeče (250PE), ČN Vrhovlje pri Kojskem (250PE), sprememba lokacije ČN Dobrovo.

18. člen

2.3.5  Zasnova energetske oskrbe

Usmeritve za energetske vire, omrežje in naprave so:

·  oskrbo z električno energijo se dopolnjuje in izboljšuje v skladu z razvojem poselitve, lokalno omrežje se postopno ureja podzemno (v kabelski kanalizaciji),

·  občina si bo prizadevala za izkoriščanje obnovljivih energetskih virov in termalne energije (načrtovana poskusna vrtina v Kozani),

·  na območjih strnjenih in medsebojno povezanih poselitvenih območjih se uveljavljajo lokalni energetski sistemi, tudi z uporabo obnovljivih energetskih virov (sončna energija, fotovoltaika, lesna biomasa),

·  na območjih redkejše poselitve se uveljavljajo lokalni obnovljivi energetski viri.

19. člen

2.3.6  Zasnova omrežij elektronskih komunikacij

Občina Brda si bo v vseh naseljih prizadevala za zagotavljanje ustreznih pogojev za graditev omrežij elektronskih komunikacij najsodobnejših tehnologij.

20. člen

2.3.7  Zasnova ravnanja z odpadki

Usmeritve za ravnanje z odpadki so:

·  spodbujalo se bo selektivno zbiranje trajnih odpadkov,

·  vzpostavljen bo sistem zbiranja in odvoza odpadkov po naseljih z ekološkimi otoki oziroma sistem zbiranja in odvoza odpadkov »od vrat do vrat«,

·  v skladu s predpisi bo vzpostavljen zbirni center, 

·  spodbujalo se bo kompostiranje in dispozicija razgradljivih odpadkov manjših količin na izvoru odpadkov s hišnimi kompostniki,

·  odstranjevala se bodo nelegalna odlagališča odpadkov in izvajali ukrepi za preprečevanje novih nelegalnih odlagališč.

2.4  usmeritve za prostorski razvoj občine  (grafični prikaz na karti 0-03 in 0-06))

21. člen

2.4.1  Okvirna območja naselij in območij razpršene poselitve

(1) Avtohtoni poselitveni vzorec Brd je heterogen in ga sestavljajo gručasta naselja, slemenska poselitev, posamezne večje domačije in novejša razložena.

(2) Novejši/povojni razvoj je začel spreminjati avtohtoni poselitveni vzorec. Stopnja spreminjanja je v posameznih območjih Brd različna, na kar je vplivala politično geografska lega, oblikovanost terena, razvoj prometnega omrežja in gospodarstva ter možnosti zaposlitve.

(3) Za Brda je prav tako značilna podrejenost poselitve vinogradništvu. Kakovost in primernost zemljišč za ureditev vinogradov bistveno vpliva na poselitveni vzorec. Urejanje vinogradov pogosto vpliva na nestrnjenost naselij in zaselkov ter ustvarja presledke tam, kjer bi sicer pričakovali strnjenost poselitve.

(4) Poselitev v Brdih se prilagaja geomorfološkim razmeram in podreja primernosti zemljišč za vinogradništvo. Nadaljnji poselitveni vzorec bo še vedno menjavanje večjih in manjših zaselkov na slemenih briških gričev, v zgornjih Brdih pa dopolnjevanje gručastih naselij in zaselkov.

22. člen

2.4.2  Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo

(1) Prevladujoče usmeritve za razvoj poselitve bodo še naprej:

·  ohranjanje poselitve z manjšim obsegom zaokroževanja stavbnih zemljišč,

·  dopolnjevanje, zaokroževanje in združevanje poselitvenih površin.

(2) Usmeritve za celovito prenovo vasi:

·  ohranjanje objektov in ambientalnih značilnosti ter kakovostnih arhitektonskih detajlov, značilnih za vaška jedra (podhodi, zunanja stopnišča, portoni...)

·  ohranjanje identitete, karakteristične silhuete naselij in zaselkov,

·  z novogradnjami in dozidavami ne spreminjati značilnega sistema pozidave vaških jeder.

23. člen

Gručasta poselitev je značilna za severna Brda. Njene značilnosti so: avtohtona poselitev obsega pretežno manjša gručasta naselja in zaselke z majhnim deležem posamičnih gradenj. Poselitev novejšega (povojnega) obdobja ni bistveno spremenila avtohtonega poselitvenega vzorca. Usmeritve so: - ohranjanje poselitve z manjšim obsegom zaokroževanja.

24. člen

(1) Slemenska in razložena poselitev je značilna za osrednja Brda. Značilnosti so: avtohtona poselitev obsega gručaste zaselke, manjše zaselke in posamično gradnjo. Poselitev novejšega (povojnega) obdobja je spremenila avtohtoni poselitveni vzorec tako, da so se naselja in zaselki začeli medsebojno združevati v vzdolžno - slemensko razpotegnjena poselitvena območja, deloma se je nadaljevala razložena poselitev z zaselki in posamičnimi gradnjami, ki je pretežno pogojena z vinogradništvom.

(2) Usmeritve so: dopolnjevanje, zaokroževanje in združevanje, ohranjanje presledkov oz. zelenih cezur med posameznimi naselji.

25. člen

(1) Urbano naselje je občinsko središče Dobrovo.

(2) Značilnosti so: strnjeno urbano naselje z delom avtohtone gručaste poselitve in različnimi morfološkimi oblikami stanovanjske gradnje, centralnih in proizvodnih dejavnosti novejšega/povojnega razvojnega obdobja.

(3) Usmeritve so: širitev naselja – urbani razvoj.

2.4.3  Pričakovani in načrtovani razvoj

26. člen

Podrobnejše usmeritve so še:

·  naselje Podsabotin: širitev naselja – urbani razvoj,

·  naselje Šmartno: prenova historičnega jedra naselja,

·  območje med Medano, Fojano in Dobrovim: turistični razvoj.

27. člen

Občinsko središče Dobrovo - osnovne smeri bodočega razvoja so:

·  širitev gospodarske cone za gospodarske in storitvene dejavnosti,

·  ureditev športno rekreacijskih površin in večnamenske dvorane ob šoli,

·  izboljšanje in kvalitetno opremljanje javnih površin,

·  ureditev parka ob gradu Dobrovo in rekreacijskih poti do Kozlinka,

·  ureditev prostora med središčem naselja in gradom,

·  načrtovanje in ureditev obvozne ceste,

·  izboljšanje infrastrukturne opremljenosti.

28. člen

(1) Naselja na vzhodnem delu Brd (Podsabotin, Hum, Kojsko...) se razvijajo/širijo za lastne potrebe. Pri tem se zagotovijo tudi površine za delo (obrti, storitve..). Naselja se širijo z dopolnjevanjem vrzeli in zaokrožitvami na obrobju. Nova poselitev se načrtuje in ureja tako, da se sočasno rešuje tudi neustrezne prometne razmere.

(2) Večja načrtovana poselitvena območja za stanovanjsko gradnjo se prostorsko ureja z OPPN.

29. člen

(3) Naselja na južnem delu Brd (Gornje in Dolnje Cerovo, Vipolže, Plešivo, Medana) se razvijajo/širijo za lastne potrebe. Pri tem se zagotovijo tudi površine za delo (kmetijske gospodarske objekte, kleti, obrti, storitve..). Naselja se širijo z dopolnjevanjem vrzeli in zaokrožitvami na obrobju. Nova poselitev se načrtuje in ureja tako, da se sočasno rešuje tudi neustrezne prometne razmere.

30. člen

Naselja v osrčju Brd (Šmartno, Kozana...) se razvijajo/širijo za lastne potrebe. Pri tem se zagotovijo tudi površine za delo (obrti, storitve..). Naselja se širijo z dopolnjevanjem vrzeli in zaokrožitvami na obrobju, tako da se vzdržuje značilen vzorec poselitve. Nova poselitev se načrtuje in ureja tako, da se sočasno rešuje tudi neustrezne prometne razmere.

31. člen

Naselja v zgornjih Brdih (Golo Brdo, Kožbana...) se razvijajo/širijo za lastne potrebe. Naselja se širijo z dopolnjevanjem vrzeli in zaokrožitvami na obrobju, tako da se vzdržuje značilen gručasti vzorec poselitve. Večja načrtovana poselitvena območja za stanovanjsko gradnjo se prostorsko ureja z OPPN.

2.5  Usmeritve za razvoj v krajini (grafični prikaz na karti 0-04)

32. člen

2.5.1  Razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire

(1) Kmetijstvo, gozdarstvo: Spodbujanje kmetijske dejavnosti vinogradništva in sadjarstva ter nadaljnje urejanje vinogradov na klimatsko ugodnih pobočjih Brd bo ohranjalo značilno kulturno Briško krajino. Predvsem v spodnjem delu Brd, kjer je zaradi ugodnih razmer za kmetovanje večina gozdov že izkrčenih in spremenjenih v kmetijska zemljišča, je potrebno ohranjati še obstoječe gozdove, ki skupaj s kmetijskimi zemljišči tvorijo značilno kulturno krajino. Nasprotno pa je v zgornjem delu Brd, kjer so pogoji za kmetovanje slabši, z ohranjanjem prebivalstva v tem demografsko že ogroženem območju zagotoviti preprečevanje zaraščanja kmetijskih zemljišč. Kmetijstvo kot prevladujoča dejavnost v občini vezana na naravne vire naj se izvaja ob upoštevanju vseh okoljevarstvenih predpisov s poudarkom na ohranjanju biotske raznovrstnosti.

(2) Turizem in rekreacija: Rekreacija se usmerja, poleg območij, določenih za rekreacijo in šport, tudi v naravno okolje, kjer za te namene niso potrebne zahtevne prostorske ureditve. Za športne dejavnosti v Brdih se izgradi športni center Vipolže z igrišči, tribunami in drugimi ureditvami za igro in sprostitev.

(3) V zgornjih Brdih se za športne dejavnosti nameni površine za rekreacijo in šport pred naseljem Hlevnik in pred naseljem Nozno.

(4) Mineralne surovine: Raziskovanje mineralnih surovin je dopustno na celotnem območju občine. V primeru izkazanega interesa za izkoriščanje mineralnih surovin na novih lokacijah bo občina pretehtala smotrnost le tega in območju določila ustrezno namensko rabo prostora – območje mineralnih surovin. Za namen izkoriščanja mineralnih surovin je treba izdelati OPPN.

33. člen

2.5.2  Usmeritve za območja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja, območja in objekte za potrebe obrambe

(1) Občina si bo prizadevala za take oblike poselitve in kakovostne prometne koridorje, ki

zagotavljajo večje možnosti za varnost pred naravnimi in drugimi nesrečami ter omogočajo intervencijo v izrednih razmerah.

(2) Občina bo varovala poplavna in erozijska območja pred posegi, ter na teh območjih načrtovala in izvajala ukrepe za sanacijo.

(3) Na območjih, ki so ogrožena zaradi dejavnosti (proizvodnja, skladiščenje in transport) je potrebno upoštevati in izvajati vse varnostne ukrepe za preprečitev in zmanjšanje morebitnih posledic ter da se omogoči zaščita, reševanje in pomoč. 

(4) Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami se izvaja v skladu z načrtom zaščite in reševanja, izdelanim na podlagi ocene ogroženosti pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(5) Območje občine Brda je ogroženo z naslednjimi naravnimi nesrečami: požari v naravi, žledom, viharji, pozebo, zemeljskimi plazovi, potresi, poledico in snegom.

(6) Pred nevarnimi snovmi ob nesrečah v cestnem prometu so ogroženi: večnamenska dvorana v Humu, Dom starejših občanov v Podsabotinu, Zdravstveni dom in Osnovna šola v Kojskem in Dobrovem, objekti v središču naselja Šmartno, objekti na Križadi naselja Neblo, območje naselja Hruševje, center vasi Medana ob cerkvi, območje bencinskega servisa v Vipolžah, območja Fojane, Gornjega in Dolnjega Cerovega, Kožbane, Golega Brda in Noznega.

(7) Poplave ogrožajo dele naselij Nebla in Dobrovega.

(8) Stacionarni viri nevarnih snovi in možnost ekološke nesreče je v objektih Vinske kleti Goriška Brda.

(9) Za potrebe zaščite in reševanja so predvidena naslednja območja:

·  za gradnjo zasilnih prebivališč: vrt OŠ Dobrovo, vrt OŠ Kojsko, zadružni dom Višnjevik, zadružni dom Hum, igrišče Vipolže.

·  za pokop ljudi: obstoječa pokopališča z bližnjo okolico,

·  za sprejemanje in skladiščenje pomoči:  večnamenska dvorana Hum, Gasilski dom Dobrovo, Osnovna šola Dobrovo, Osnovna šola Kojsko in Vinska klet Goriška Brda.

·  objekti za hranjenje kulturne dediščine: večnamenska dvorana Hum, Gasilski dom Dobrovo, Osnovna šola Dobrovo, Osnovna šola Kojsko in Vinska klet Goriška Brda in Grad Vipolže. 

·  za evakuacijo prebivalstva so predvidene javne poti in območja varnih in dostopnih delov naselij kot so športna igrišča in večje javne površine: trgi in parkirišča.

(10)  Območja za dekontaminacijo ljudi, živali, opreme in tehnike, območja evakuacijskih zbirališč, območja za urejanje začasnih bivališč, za skladiščenje opreme in sredstev za zaščito in reševanje se načrtujejo v skladu z načrtom civilne zaščite.

34. člen

2.5.3  Posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne kvalitete in vrednote prostora, pomembne z vidika krajinskih ter urbanističnih in arhitekturnih značilnosti

(1) Celotno območje osrednjih Brd sodi zaradi kulturne krajine med posebna območja, kjer se skrbno ravna pri ohranjanju in razvijanju prepoznavnih kvalitet prostora. Značilnost vinogradov ter drugih nasadov na pobočjih ter dolinah se prepleta s slemensko poselitvijo in posameznimi manjšimi zaselki na pobočjih in mestoma v dolinah. Za ohranjanje identitete in kakovostnih značilnosti je pomembno ohranjanje in razvoj primarnih dejavnosti, ki soustvarjajo kulturno krajino.

(2) Posebne lokacije, ki so pomembne z vidika urbanističnih in arhitekturnih značilnosti, so:

·  območje taborske naselbine Šmartno,

·  naselbinski spomenik Slapnik,

·  območje gradu Dobrovo,

·  območje vile Vipolže,

·  območja posameznih domačij v Brezovku 7, 8 in 10, Plešivem 7 in 8, Seniku 4,

·  območja posameznih šol Plešivo in Brdice pri Kožbani.

2.6  Usmeritve glede namenske rabe zemljišč (grafični prikaz na karti 0-05)

35. člen

(1) V OPN je v skladu z ZPNačrt določena osnovna namenska raba prostora, ki se deli na :

·  stavbna zemljišča

·  kmetijska zemljišča

·  gozdna zemljišča

·  vode

·  druga zemljišča.

(2) Razmejitve med posameznimi rabami so razvidne v grafičnih prikazih.

(3) Stavbna zemljišča obsegajo površine za poselitev in druge posege v prostor. Stavbna zemljišča so členjena na podrobnejšo namensko rabo prostora in sicer na:

·  območja stanovanj,

·  območja centralnih dejavnosti,

·  območja proizvodnih dejavnosti,

·  posebna območja,

·  območja zelenih površin,

·  območja prometnih površin,

·  območja komunikacijske infrastrukture,

·  območja energetske infrastrukture,

·  območja okoljske infrastrukture,

·  površine razpršene poselitve.

(4) Območja kmetijskih zemljišč niso namenjena poselitvi in obsegajo površine najboljših in drugih kmetijskih zemljišč.

(5) Območja gozdnih zemljišč niso namenjena poselitvi in obsegajo gozdna zemljišča.

(6) Območja voda so celinske površinske vode. Pri določitvi območij voda je treba dosledno upoštevati dejansko stanje. Ostale vodne površine, kjer je voda trajno ali začasno prisotna, se opredelijo po pretežni namenski rabi prostora in ne kot vodna zemljišča, pri čemer se pri načrtovanju v prostoru upošteva dejansko stanje na terenu in vodotoke ter stoječe celinske vode obravnava kot vodna zemljišča s pripadajočimi priobalnimi zemljišči in omejitvami, ki izhajajo iz zakonodaje s področja voda.

(7) Druga zemljišča niso namenjena poselitvi. Na območju občine Brda so to območja mineralnih surovin in ostala območja.

36. člen

Dejavnosti se usmerjajo v skladu z določeno namensko rabo površin in dopustnimi dejavnostmi v okviru posamezne pretežne podrobnejše namenske rabe. V posameznih območjih urejanja se omejujejo tiste dejavnosti, ki prekomerno in negativno vplivajo na osnovno prevladujočo rabo in lahko predstavljajo omejitev ali razvrednotenje te rabe. Na območjih varstva KD se omejuje razvoj dejavnosti, ki pomenijo degradacijo spomeniških lastnosti.

37. člen

Usmeritve za razporejanje dejavnosti so določene z načrtovano osnovno in podrobnejšo namensko rabo prostora in sicer:

I.STAVBNA ZEMLJIŠČA:

Območja in površine za poselitev:

Poselitev se usmerja v območja in na površine stavbnih zemljišč. V območja in površine za poselitev se bodo usmerjale dejavnosti v skladu s podrobnejšo namensko rabo prostora:

S  OBMOČJA STANOVANJ so namenjena bivanju in spremljajočim dejavnostim.

SS - SPLOŠNE STANOVANJSKE površine so namenjene bivanju brez ali s spremljajočimi dejavnostmi,

SB - STANOVANJSKE POVRŠINE ZA POSEBNE NAMENE so namenjene občasnemu ali stalnemu bivanju različnih skupin prebivalstva (otrok, ostarelih, študentov in drugih socialnih skupin),

SK - površine podeželskega naselja so namenjene kmetijam, dopolnilnim dejavnostim in bivanju,

SKg - površine za GOSPODARSKA POSLOPJA KMETIJ so namenjena izključno za kmečka gospodarska poslopja in pomožne objekte kmetij.

C  OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI so namenjena oskrbnim, storitvenim in družbenim dejavnostim ter bivanju:

CU - osrednja območja centralnih dejavnosti, kot so območja historičnega ali novih jeder, kjer gre pretežno za prepletanje trgovskih, oskrbnih, storitvenih, upravnih, socialnih, zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih, verskih in podobnih dejavnosti ter bivanje;

CDi - površine za IZOBRAŽEVANJE so namenjene izobraževanju ter predšolski vzgoji

CDc - površine za VERSKE DEJAVNOSTI so namenjene dejavnostim cerkve in verskemu izobraževanju

CDo - območja namenjena trgovskim, oskrbnim, poslovnim, storitvenim, družbenim, gostinskim dejavnostim in manjši obrti

I  OBMOČJA PROIZVODNIH DEJAVNOSTI so pretežno namenjena industrijskim, proizvodnim in spremljajočim storitvenim ter servisnim dejavnostim:

IG GOSPODARSKE CONE so namenjene obrtnim, skladiščnim, prometnim, trgovskim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim;

IGm  GOSPODARSKE CONE mešane s STANOVANJI so namenjene obrtnim, skladiščnim, prometnim, trgovskim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim in bivanju

B  POSEBNA OBMOČJA so namenjena posebnim dejavnostim, kot so območja za turizem, nakupovalna središča in podobno:

BT površine za TURIZEM so namenjene hotelom, bungalovom in drugim objektom za turistično ponudbo in nastanitev;

BC površine za ŠPORTNE CENTRE s površinami in objekti za športne aktivnosti in prireditve;

Z  OBMOČJA ZELENIH POVRŠIN so namenjena preživljanju prostega časa, predvsem rekreaciji in športu na prostem in izboljšavi kakovosti bivanja:

ZS površine za ŠPORT IN REKREACIJO NA PROSTEM so namenjene oddihu, rekreaciji in športom na prostem;

ZP površine PARKOV so namenjene oddihu, igri in izboljšanju bivalnega okolja ter obsegajo urejene zelene površine odprtega prostora naselja

ZK POKOPALIŠČA so namenjena pokopavanju in spominu na umrle.

A  POVRŠINE RAZPRŠENE POSELITVE kot avtohtoni poselitveni vzorec v krajini, nizke gostote

pozidave, s pojavi samotnih kmetij, zaselkov, razdrobljenih, razpršenih, raztresenih, razpostavljenih in razloženih naselij ter drugih oblik strnjenih manjših naselij (manjša gručasta naselja).

Območja in površine, ki so namenjene gospodarski infrastrukturi:

P  OBMOČJA PROMETNE INFRASTRUKTURE, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja prometa:

PC površine cest;

PO ostale prometne površine, ki so namenjene objektom transportne infrastrukture ter objektom in napravam za odvijanje prometa

T  OBMOČJA KOMUNIKACIJSKE INFRASTRUKTURE, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja telekomunikacij.

E  OBMOČJA ENERGETSKE INFRASTRUKTURE, ki so namenjena za izvajanje dejavnost gospodarskih služb s področja energetike.

·  Ee  območje za oskrbo z električno energijo

O  OBMOČJA OKOLJSKE INFRASTRUKTURE, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja oskrbe z vodo (Ov), požarne varnosti in komunale (Ok), čiščenja odpadnih voda (Oc) ter ravnanja z odpadki (Or-recikliranje).

II. OBMOČJE KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ 

K1  NAJBOLJŠA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA

K2  DRUGA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA

III. OBMOČJE GOZDNIH ZEMLJIŠČ

G  gozdna zemljišča, kot zemljišča porasla z gozdnim drevjem, zemljišča namenjena gojenju in ekonomskemu izkoriščanju gozdov ter zemljišča v zaraščanju, ki so v skladu z Zakonom o gozdovih določena kot gozd.

IV. OBMOČJE VODA

V  OBMOČJE POVRŠINSKIH VODA, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti s področja rabe voda:

VC - celinske vode;

VI - območje vodne infrastrukture, ki so namenjena vodnim zemljiščem površinskih voda in vodnim objektom, kot so pregrade, jezovi in podobno.

V. OBMOČJA DRUGIH ZEMLJIŠČ

L  OBMOČJA MINERALNIH SUROVIN so namenjena za izvajanje dejavnosti s področja izkoriščanja mineralnih surovin:

LN - površine nadzemnega pridobivalnega prostora

38. člen

(1) Zasnova poselitve z razvojem naselij v občini je opredeljena z usmeritvami za razporejanje dejavnosti in z določeno namensko rabo prostora in je razvidna v grafičnih prikazih izvedbenega dela OPN.

(2) Za posamezno namensko rabo in enote urejanja prostora so v prostorskih izvedbenih pogojih določene:

·  dopustne vrste dejavnosti,

·  dopustne vrste posegov,

·  prostorski izvedbeni pogoji za izrabo, arhitekturni in urbanistični pogoji,

·  prostorski izvedbeni pogoji za nezahtevne in enostavne objekte,

·  ter drugi in posebni pogoji urejanja prostora.

2.7  Usmeritve za prostorske izvedbene pogoje

39. člen

(1) S prostorskimi izvedbenimi pogoji se ureja celoten prostor občine, razen dveh območij, ki se urejata z veljavnima prostorskima izvedbenima načrtoma, in sicer:

·  jedro naselja Šmartno, ki se ureja z Odlokom o ureditvenem načrtu za prenovo naselja Šmartno Uradno glasilo slovenskih občin, št.7/91,

·  del naselja Podsabotin, ki se ureja z Odlokom o občinskem podrobnem prostorskem načrtu »U malnu«, Podsabotin, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 41/2010.

(2) S prostorskimi izvedbenimi pogoji (PIP) v OPN se do sprejetja načrtovanih OPPN – občinskih prostorskih podrobnih načrtov za določeno vrsto posegov začasno urejajo tudi območja predvidenih OPPN.

2.8  Usmeritve za urejanje prostora z občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti

40. člen

(1) OPPN se izdela za tista območja urejanja, kjer je načrtovano/pričakovano zahtevnejše infrastrukturno urejanje, potrebna nova delitev zemljišč (parcelacija) in je za določitev vrste posegov in njihovega oblikovanja potreben načrtovalski proces ter sodelovanje javnosti.

(2) Območja OPPN – občinskih prostorskih podrobnih načrtov so prikazana v grafičnem delu izvedbenega dela OPN.

(3) Z OPPN se lahko glede na zahtevnost in kompleksnost, ureja tudi prometna in druga gospodarska javna infrastruktura ter vodnogospodarske ureditve. Območja infrastrukturnih OPPN grafično niso prikazana. Območja urejanja z OPPN se določijo na podlagi idejnih projektov posamezne infrastrukture in vseh spremljajočih ureditev. V podrobnejše načrtovanje z OPPN je zaradi celostnega urejanja možno priključiti tudi sosednja območja ali dele EUP - enot urejanja prostora.

3  izvedbeni DEL OPN OBČINE BRDA

3.1  SPLOŠNE DOLOČBE

41. člen

 Z izvedbenim delom OPN Občine Brda so ob upoštevanju usmeritev strateškega dela OPN Občine Brda določeni prostorski izvedbeni pogoji za graditev objektov in druge posege v prostor.

42. člen

(črtan)

43. člen

(črtan)

44. člen

(črtan)

45. člen

V odloku so uporabljeni pojmi, ki imajo naslednji pomen:

1.  Namenska raba prostora je s prostorskimi akti določena raba zemljišč in objektov.

2.  Enota urejanja prostora je območje, ki obsega naselje, del naselja ali del odprtega prostora.

3.  Enote urejanja prostora za naselja so prostorsko in funkcionalno zaokrožena območja stavbnih zemljišč, namenjena poselitvi in s pretežno enotno namembnostjo površin in objektov.

4.  Enote urejanja prostora za odprti prostor obsegajo primarno namensko rabo prostora: K1, K2, G, V.

5.  Ureditvene enote vsebujejo prostorske izvedbene pogoje za arhitekturno in urbanistično oblikovanje in izrabo.

6.  Javno dostopne površine so površine, na katere ima oz. mora imeti javnost prost dostop, ne glede na lastništvo.

7.  Regulacijska linija (RL) je črta, ki omejuje površine, ki so potrebne za izvedbo in/ali rabo prometnih in drugih javnih površin in je določena v grafičnem prikazu. Površine med regulacijskima linijama morajo biti javno dostopne.

8.  Gradbena linija (GL) je črta, na katero mora biti postavljena fasada objekta in je določena v grafičnem prikazu.

9.  Gradbena meja (GM) določa skrajni zunanji rob, do katerega lahko seže tloris objekta in je določena v grafičnem prikazu. Objekt na nivoju urejenega terena ne sme segati preko gradbene meje.

10.  Faktor zazidanosti je razmerje med zazidano površino objekta (stavbiščem) in površino gradbene parcele. Zazidanost torej izraža delež stavbišča na gradbeni parceli. V faktor zazidanosti gradbene parcele po tem predpisu se ne šteje površin napuščev, balkonov, začasnih, nezahtevnih in enostavnih objektov.

11.  Zazidana površina objekta – stavbišče je površina, ki jo tvori pravokotna projekcija zunanjih zidov stavbe.

12.  Gradbena parcela je ena ali več lastniških zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerih že stoji objekt ali je ob upoštevanju meril in pogojev predvidena gradnja objekta, s pripadajočim zemljiščem za njegovo rabo.

13.  Višina objektov je določena s številom etaž, pri čemer se upošteva max. kalkulativna etažna višina 3m. Razporeditev etaž je lahko tudi drugačna, vendar skupna višina objekta ne sme presegati kalkulativne višine objekta.

14.  Etaža je del stavbe med pohodno površino in stropom ali streho.

15.  Terciarne dejavnosti so: trgovina, gostinstvo, promet in storitve.

16.  Kvartarne dejavnosti so: zdravstvo, socialno in otroško varstvo, šolstvo, šport in rekreacija, kultura, uprava, cerkev in svobodni poklici.

17.  Obrtne dejavnosti so predelovalne dejavnosti in gradbeništvo v obsegu skladnem z zakonodajo s področja obrti.

18.  Osnovna dejavnost je dejavnost, kateri je posamezna namenska raba prostora namenjena.

19.  Spremljajoča dejavnost dopolnjuje osnovno dejavnost na posamezni namenski rabi prostora, ne sme pa prevladati nad osnovno dejavnostjo. Spremljajoče dejavnosti lahko dosegajo do 50 % BTP osnovnega objekta. Izvajajo se lahko tudi v pomožnih objektih.

20.  Objekt je stavba, gradbeni inženirski objekt ali drug gradbeni poseg, narejen z gradbenimi, zaključnimi gradbenimi ali inštalacijskimi deli, sestavljen iz gradbenih proizvodov, proizvodov ali naravnih materialov, skupaj s trajno vgrajenimi inštalacijami in napravami v objektu, ki so namenjene delovanju objekta.

21.  Osnovni  objekt je tisti objekt, ki je glavni namen gradnje. Na gradbeni parceli z arhitekturno zasnovo oblikuje razmerje z zemljiščem oz. gradbeno parcelo, pomožnimi objekti, sosednjimi stavbami oz. zemljišči in z javnim prostorom. Njegov namen mora biti skladen z dopustnimi osnovnimi dejavnostmi za posamezno namensko rabo prostora.

22.  Pomožni objekt je objekt, ki dopolnjuje funkcijo obstoječega osnovnega objekta in ga po njegovem namenu in velikosti ne presega ter zaradi njega ne pride do potrebe po dodatni komunalni opremi.

23.  Nezahteven objekt je objekt manjših dimenzij, konstrukcijsko nezahteven in prostorsko zaznaven. Za gradnjo nezahtevnega objekta je potrebna pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta.

24.  Enostaven objekt je objekt tako majhnih dimenzij, da se v njem ne more zadrževati večje število oseb, konstrukcijsko enostaven in prostorsko manj zaznaven. Za njegovo gradnjo gradbeno dovoljenje ni potrebno. 

25.  Vzdrževanje objekta so dela, namenjena ohranjanju uporabnosti in vrednosti objekta ter izboljšave, ki upoštevajo napredek tehnike, zamenjava posameznih dotrajanih konstrukcijskih in drugih elementov ter inštalacijski preboji.

26.  Prefabrikat je objekt, ki je proizvod kot celotadan na trg in izpolnjuje zahteve iz predpisov, ki urejajo splošno varnost proizvodov, in se za njegovo postavitev ne uporabljajo betonska in zidarska dela ter se na mestu postavitve ne varijo konstrukcijski elementi..

27.  Gospodarsko poslopje kmetije je objekt v sklopu kmetije, ki je v celoti namenjen izvajanju kmetijske dejavnosti.

46. člen

(1) OPN določa prostorske izvedbene pogoje za EUP - enote urejanja prostora s podrobnejšo namensko rabo prostora, dopustnimi vrstami posegov in ureditveno enoto.

(2) OPN določa merila in pogoje komunalnega opremljanja.

(3) OPN določa prostorske izvedbene pogoje za območja krajine (kmetijska, gozdna, vodna in druga zemljišča).

(4) OPN določa prostorske izvedbene pogoje v območjih načrtovanih OPPN, do njihovega sprejetja.

(5) Razmejitve podrobnejše namenske rabe prostora, meje enot urejanja prostora in ureditvenih enot so določene v grafičnih prikazih izvedbenega dela OPN.

(6) Prikaz stanja prostora je priloga k temu aktu. Vsebuje predvsem varstvena, varovana, zavarovana, degradirana, ogrožena ter druga območja, na katerih je na podlagi predpisov vzpostavljen poseben pravni režim v prostoru, in prikaz dejanskega stanja v prostoru glede stavbnih, kmetijskih, vodnih, gozdnih in drugih zemljišč. Kot dejansko stanje stavbnih zemljišč se prikazuje stavbna zemljišča, določena s prostorskim aktom občine.

47. člen

(1) Merila in prostorski izvedbeni pogoji so določeni za celotno območje občine, za posamezne vrste osnovne in podrobnejše namenske rabe prostora, za posamezne enote urejanja prostora in za ureditvene enote ter za izjemne primere urejanja še s posebnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji za določene EUP.

(2) Skupni pogoji veljajo za vsa istovrstna območja urejanja, površine in ureditvene enote, razen če v posebnih pogojih ni določeno drugače.

(3) S podrobnejšo namensko rabo prostora je določena pretežna namembnost posamezne površine ali območja.

(4) Enote urejanja prostora za naselja so prostorsko in funkcionalno zaokrožena območja stavbnih zemljišč, namenjena poselitvi in s pretežno enotno namembnostjo površin in objektov.

(5) S prostorskimi izvedbenimi pogoji je določeno arhitekturno in urbanistično oblikovanje v EUP.

(6) Enote urejanja prostora za odprti prostor obsegajo površine primarne namenske rabe prostora K, G in V izven enot urejanja prostora za naselja..

3.2  prostorski izvedbeni pogoji za namensko rabo prostora (namembnost) in posege v prostor

48. člen

(1) Funkcija območij in površin je določena z dopustnimi dejavnostmi, dopustnimi vrstami posegov v prostor.

(2) V skladu z usmeritvami za razporejanje dejavnosti in namensko rabo prostora iz 37. člena tega odloka so vrste dejavnosti (namembnosti) in vrste posegov določene za posamezno osnovno oz. podrobnejšo namensko rabo prostora, ki se deli na:

·  I. območja stavbnih zemljišč: A, BC, BT, CDo, CDc, CDi, CU, Ee, IG, IGm, Oc, Or, Ov, PC, PO, SB, SK, SKg, SS, T, ZK, ZP, ZS, ZD,

·  II. območja kmetijskih zemljišč: K1 in K2,

·  III. območja gozdnih zemljišč: G,

·  IV. območja vodnih zemljišč: VC, VI,

·  V. območja drugih zemljišč: LN.

3.2.1  Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

48. a člen

Vrste dopustnih gradenj

(1) Če ta odlok ali drug predpis ne določa drugače, so na celotnem območju občine dopustne naslednje vrste gradenj:

·  novogradnja (gradnja novega objekta, prizidava)

·  rekonstrukcija,

·  odstranitev,

·  vzdrževanje objekta,

·  vzdrževalna dela v javno korist ter

·  sprememba namembnosti.

(2) Prizidava oziroma rekonstrukcija objekta je dopustna samo na zakonito zgrajenih objektih.

(3) Rekonstrukcija je dopustna na vseh vrstah namenskih rab.

(4) Prizidava je dopustna, če je njihova namembnost skladna z dopustnimi dejavnostmi na namenski rabi prostora.

(5) Spremembe namembnosti objektov so dopustne le za tiste dejavnosti, ki so skladne z namensko rabo prostora.

(6) Sprememba namembnosti obstoječih objektov razpršene gradnje je dovoljena le, če se z njo zmanjšajo negativni vplivi na okolje.

48. b člen

Dopustna gradnja objektov in naprav ter drugi dopustni posegi v prostor na celotnem območju občine

Če ta odlok ali drug predpis ne določa drugače, je na celotnem območju občine na vseh namenskih rabah dopustna gradnja naslednjih objektov oziroma naslednji posegi v prostor:

·  gradnja objektov, vodov in naprav vodovodnega omrežja, kanalizacijskega omrežja, distribucijskega plinovodnega omrežja, toplovodnega omrežja, elektroenergetskega omrežja, telekomunikacijskega omrežja ter omrežja javne razsvetljave in priključki nanje,

·  gradnja začasnih objektov za obrambo, zaščito in reševanje v naravnih in drugih nesrečah,

·  vodnogospodarske ureditve,

·  gradnja cestnega omrežja, vključno z mostovi, viadukti, predori in podhodi, vendar na nestavbnih namenskih rabah le, če je to predvideno v karti »Prikaz območij enot urejanja prostora in prikaz javne gospodarske infrastrukture«,

·  nepokrita razstavljena arheološka najdišča in ruševine, spominska obeležja, … ter

·  merilna mesta za opazovanje naravnih pojavov, naravnih virov in stanja okolja.

48. c člen

Dopustna gradnja objektov in naprav ter drugi dopustni posegi v prostor  na območju stavbnih zemljišč na vseh namenskih rabah

Če ta odlok ali drug predpis ne določa drugače, je na območju stavbnih zemljišč na vseh namenskih rabah dopustna tudi:

·  ureditve javnih površin (ureditve površin ter postavitve urbane opreme in začasnih objektov, kolesarnice, avtobusna postajališča, telefonske govorilnice, javne sanitarije, otroška igrišča, javni vrtovi in parki, ekološki otoki, objekti za oglaševanje in informacijski panoji, ipd.) ob soglasju občinske službe pristojne za prostor,

·  gradnja oziroma postavitev vkopanih rezervoarjev in cistern za vodo vizualno zakritih v smeri proti javnim površinam (npr. vkopani, zakriti z leseno palisado ali vegetacijo ipd. ter zadrževalnikov za akumulacijo vode,

·  kulturna dediščina, ki se ne uporablja v druge namene (npr. pokrita razstavljena arheološka najdišča in ruševine, …)

·  spominska obeležja,

·  oporni zidovi in objekti za zadrževanje plazov,

·  parkirišča za osebna vozila ter

·  trajno preoblikovanje terena.

48. č člen

Gradnja osnovnih in pomožnih objektov

(1) Za namen dopuščanja vrst objektov po posameznih namenskih rabah prostora se objekti na stavbnih zemljiščih, razen objektov iz 48. b in 48. c člena, delijo na osnovne in pomožne objekte.

(2) Osnovni objekti so lahko glede na razvrščanje objektov zahtevni in manj zahtevni.

(3) Osnovni objekti so lahko tudi nezahtevni objekti:

·  na namenski rabi A, SK in SKg, ki so namenjeni izvajanju kmetijske dejavnosti,

·  namenski rabi BT, BC, CDo, ZS in ZP objekti, ki so namenjeni izvajanju dejavnosti športa in rekreacije.

(4) Pomožni objekti so lahko glede na razvrščanje objektov zahtevni, manj zahtevni, nezahtevni ali enostavni objekti.

(5) Na območjih posameznih namenskih rab prostora je dopustno graditi osnovne objekte, ki služijo izvajanju osnovnih dejavnosti, ki so na posameznih namenskih rabah dopustne.

(6) Razen na namenski rabi SS je na eni gradbeni parceli dovoljeno graditi več osnovnih objektov, vendar morajo tvoriti funkcionalno in oblikovno celoto.

(7) K osnovnemu objektu je dovoljeno graditi vse pomožne objekte, ki dopolnjujejo funkcijo obstoječega osnovnega objekta. Namembnost pomožnih objektov mora biti skladna z namensko rabo prostora oziroma z dovoljenimi osnovnimi in spremljajočimi dejavnostmi.

(8) K osnovnemu objektu je dovoljeno graditi več pomožnih objektov, vendar morajo z osnovnim objektom tvoriti funkcionalno in oblikovno celoto.

(9) Na namenski rabi SS je med pomožnimi objekti dopustna gradnja dveh stavb, ki segata nad teren.

(10)  Pomožne objekte je potrebno umeščati na gradbeno parcelo osnovnega objekta.

(11)  Pomožni objekti ne smejo imeti samostojnih priključkov na omrežja GJI. 

3.2.2  Prostorski izvedbeni pogoji za območja in površine namenske rabe prostora, ki so namenjene poselitvi 

49. člen

(1) SS - STANOVANJSKE POVRŠINE so namenjene bivanju brez ali s spremljajočimi dejavnostmi.

(2) Dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti:

·  osnovna dejavnost:

·  bivanje,

·  spremljajoče dejavnosti:

·  terciarne dejavnosti kot spremljajoče dejavnosti za krajevne potrebe stanovanjskega območja, brez prekomernih vplivov na stanovanjsko okolje,

·  kvartarne dejavnosti kot spremljajoče dejavnosti za krajevne potrebe stanovanjskega območja.

49.a člen

(1) SB - STANOVANJSKE POVRŠINE ZA POSEBNE NAMENE so namenjene občasnemu ali stalnemu bivanju različnih skupin prebivalstva (otrok, ostarelih, študentov in drugih socialnih skupin).

(2) Dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti:

·  osnovna dejavnost:

·  bivanje za posebne družbene skupine (otrok, ostarelih, študentov in drugih socialnih skupin),

·  spremljajoče dejavnosti:

·  terciarne in kvartarne dejavnosti za potrebe izvajanja osnovne dejavnosti.

49.b člen

(1) SK - POVRŠINE PODEŽELSKEGA NASELJA so namenjene kmetijam z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju.

(2) Dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti:

·  osnovne dejavnosti:

·  bivanje,

·  kmetijstvo kmetije (stanovanje kmetije in kmetijska gospodarska poslopja),

·  terciarne in kvartarne dejavnosti,

·  obrtne dejavnosti, ki po površini ne presegajo 250 m2 in prekomerno ne vplivajo na okolje, locirane so lahko le v pritličju ali kleti objekta, omejitev površine ne velja za spremembo namembnosti obstoječih objektov v obrtne dejavnosti.

49.c člen

(1) SKg - POVRŠINE ZA GOSPODARSKA POSLOPJA so namenjene izključno za gospodarska poslopja in pomožne objekte kmetije. Bivanje ni dopustno.

(2) Dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti:

·  osnovna dejavnost:

·  kmetijstvo - nestanovanjske kmetijske stavbe.

49.č člen

(1) CU - OSREDNJA OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI so območja historičnega ali novih jeder, kjer gre pretežno za prepletanje trgovskih, oskrbnih, storitvenih, upravnih, socialnih, zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih, verskih in podobnih dejavnosti ter bivanje.

(2) Dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti:

·  osnovna dejavnost:

·  terciarne dejavnosti,

·  kvartarne dejavnosti,

·  bivanje,

·  obrtne dejavnosti brez prekomernih vplivov na okolje in zunanjih deponij.

49.d člen

(1) CDi – POVRŠINE ZA IZOBRAŽEVANJE so namenjene izobraževanju ter predšolski vzgoji.

(2) Dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti:

·  osnovne dejavnosti:

·  predšolsko varstvo oz. vzgoja

·  izobraževanje, znanstveno in raziskovalno delo,

·  šport in rekreacija, socialno varstvo.

·  spremljajoča dejavnost:

·  bivanje - samo stanovanje za oskrbnika stavbe v osnovnem objektu.

49.e člen

(1) CDc - POVRŠINE ZA VERSKE DEJAVNOSTI so namenjene dejavnostim cerkve in verskemu  izobraževanju.

(2) Dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti:

·  osnovne dejavnosti:

·  dejavnosti cerkve,

·  versko izobraževanje.

49.ea člen

(1) CDo - območja namenjena trgovskim, oskrbnim, poslovnim, storitvenim, družbenim, gostinskim dejavnostim in manjši obrti

(2) Dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti:

·  osnovne dejavnosti:

·  kvartarne dejavnosti,

·  terciarne dejavnosti,

·  obrtne dejavnosti, ki prekomerno ne vplivajo na okolje.

49.f člen

(1) IG - GOSPODARSKE CONE so namenjene obrtnim, skladiščnim, prometnim, trgovskim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim. Bivanje ni dopustno.

(2) Dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti:

·  osnovne dejavnosti:

·  proizvodne dejavnosti,

·  gradbeništvo,

·  terciarne dejavnosti.

49.g člen

(1) IGm - OBRTNE CONE so namenjene obrtnim, skladiščnim, prometnim, trgovskim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim in bivanju. Kmetije niso dopustne.

(2) Dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti:

·  osnovne dejavnosti:

·  obrt, proizvodne dejavnosti z manjšimi vplivi,

·  terciarne dejavnosti,

·  spremljajoča dejavnost:

·  bivanje – samo v osnovnem objektu.

49.h člen

(1) BT - POVRŠINE ZA TURIZEM so namenjene hotelom, bungalovom in drugim objektom za turistično ponudbo in nastanitev.

(2) Dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti:

·  osnovne dejavnosti:

·  terciarne in kvartarne dejavnosti za potrebe turizma,

·  spremljajoča dejavnost

·  bivanje – samo stanovanje za oskrbnika stavbe v osnovnem objektu.

49.i člen

(črtan)

49.j člen

(1) BC – ŠPORTNI CENTRI so športne površine in objekti, ki so namenjeni športnim aktivnostim in športnim prireditvam.

(2) Dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti:

·  osnovne dejavnosti:

·  šport in rekreacija,

·  terciarne dejavnosti kot dopolnitev osnovni dejavnosti,

·  spremljajoča dejavnost:

·  bivanje – samo stanovanje za oskrbnika stavbe v osnovnem objektu.

49. k člen

(1) ZS - POVRŠINE ZA ODDIH REKREACIJO IN ŠPORT so namenjene  oddihu, rekreaciji in športom na prostem.

(2) Dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti:

·  osnovna dejavnost:

·  šport in rekreacija na površinah kot so: igrišča, igralni parki, golf, kamp, počivališče za avtodome,

·  spremljajoče dejavnosti:

·  terciarne dejavnosti vezane na šport in rekreacijo.

49.l člen

(1) ZP – PARKI so namenjeni oddihu, igri in izboljšanju bivalnega okolja ter obsegajo urejene zelene površine odprtega prostora naselja.

(2) Dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti:

·  osnovna dejavnost:

·  oddih, igra in rekreacija na javnih parkovnih površinah.

49.m člen

(1) ZK – POKOPALIŠČA, ki so namenjena površinam za pokop in spominu na umrle.

(2) Dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti:

·  osnovna dejavnost:

·  površine za pokop in spomin na umrle,

·  trgovina in storitve kot dopolnilna dejavnost pokopališču (npr. kamnoseštvo, cvetličarna).

49.n člen

(1) ZD – DRUGE UREJENE ZELENE POVRŠINE, ki so namenjene zelenim pasovom z zaščitno oziroma drugo funkcijo.

(2) Dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti:

·  osnovne dejavnosti:

·  rekreacijske dejavnosti.

49.o člen

(1) A – POVRŠINE RAZPRŠENE POSELITVE, ki so namenjene kmetijam z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju.

(2) Dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti:

·  osnovne dejavnosti:

·  bivanje,

·  kmetijstvo - kmetije (stanovanje kmetije in kmetijska gospodarska poslopja),

·  obrtne dejavnosti, ki po površini ne presegajo 250 m2 in prekomerno ne vplivajo na okolje, locirane so lahko le v pritličju ali kleti objekta, omejitev površine ne velja za spremembo namembnosti obstoječih objektov v obrtne dejavnosti,

·  terciarne dejavnosti.

·  spremljajoče dejavnosti:

·  kvartarne dejavnosti kot spremljajoče dejavnosti za krajevne potrebe.

3.2.3  Prostorski izvedbeni pogoji za območja in površine, ki so namenjene gospodarski infrastrukturi

50. člen

Na območjih namenjenih gospodarski infrastrukturi (PC - površine cest, PO – ostale prometne površine, Ee - površine za oskrbo z električno energijo, Ov - površine za oskrbo z vodo, Oc - površine za čistilne naprave, Or - površine za zbiranje, sortiranje in reciklažo odpadkov, T – območja telekomunikacijske infrastrukture) so dopustne namembnosti oz. dejavnosti v zvezi s posamezno namensko rabo območja in tudi druge dejavnosti gospodarske infrastrukture.

3.2.4  Prostorski izvedbeni pogoji na ostalih površinah osnovne namenske rabe 

51. člen

(1) Na območjih kmetijskih zemljišč (K1 – najboljša kmetijska zemljišča, K2 - druga kmetijska zemljišča so dopustne naslednje namembnosti oz. dejavnosti:

·  kmetijstvo.

(2) Ob posegih iz 48. b člena, ki so dopustni na celotnem območju občine, so na območjih kmetijskih zemljišč dopustne še naslednje vrste posegov:

·  agrarne operacije, podporni zidovi v okviru agromelioracije ter vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih,

·  mala komunalna čistilna naprava in nepretočna greznica kot nezahteven oziroma enostaven objekt v primeru, ko ni možna priključitev na javno kanalizacijsko omrežje in ko gradnja ni možna na območju stavbnih zemljišč, ob soglasju pristojnega upravljavca javnega kanalizacijskega omrežja,

·  vodni zbiralnik za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč kot nezahteven oziroma enostaven objekt, ki pa mora biti v celoti vkopan,

·  vodnjak kot nezahteven oziroma enostaven objekt, kadar gradnja ni možna na območju stavbnih zemljišč in le ko gre za lasten sistem za oskrbo s pitno vodo ter vodnjak za namakanje,

·  objekti za rejo živali kot nezahtevni oziroma enostavni objekti in sicer:

·  čebelnjak, to je lesen enoetažni pritlični objekt na točkovnih temeljih, namenjen gojenju čebel, tlorisne površine do vključno 40 m2 ter

·  staja, to je lesen enoetažni pritlični objekt na točkovnih temeljih, namenjen zavetju rejnih živali na paši, tlorisne površine do vključno 100 m2,

·  pomožni kmetijsko gozdarski objekti in sicer:

·  Gradnja pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov, ki niso značilni za območje občine (kot so npr. kozolci, pastirski stani, …), ni dovoljena.

·  Gradnja enostavnih objektov (stavb in gradbenoinženirskih objektov) vendar le, kadar izvedba ni možna na stavbnih zemljiščih kmetije. Dovoljena je gradnja objektov površine do vključno 40 m2, če ima investitor v lasti oziroma zakupu:

a)  najmanj 1 ha zemljišč, ki so glede na evidenco dejanske rabe zemljišč uvrščena med njive in vrtove, travniške površine in druge kmetijske površine, ali

b)  najmanj 5.000 m2 zemljišč, ki so glede na evidenco dejanske rabe zemljišč uvrščena med trajne nasade.

·  Če ima investitor v lasti oziroma zakupu 1 ha travniških površin, je dovoljena gradnja senikov površine do vključno 150 m2.

·  Gradnja kleti in vinske kleti ni dopustna.

·  postavljanje začasnih objektov in začasni posegi, in sicer za čas dogodka oziroma v času sezone:

·  oder z nadstreškom, sestavljen iz montažnih elementov,

·  cirkus, če so šotor in drugi objekti montažni,

·  začasna tribuna za gledalce na prostem,

·  premični objekti za rejo živali v leseni izvedbi (npr. premični čebelnjak, premični kokošnjak, premični zajčnik)

·  postavljanje pomožne kmetijsko-gozdarske opreme, ki ni grajena (npr. brajda, klopotec, kol, količek, žična opora, opora za mrežo proti toči, opora za mrežo proti ptičem, obora, ograja za pašo živine, ograja ter opora za trajne nasade, ograja za zaščito kmetijskih pridelkov, premični tunel in nadkritje, zaščitna mreža)

·  opazovalnica, to je netemeljena lesena konstrukcija (npr. lovska preža, ptičja opazovalnica);

·  rekonstrukcije občinskih in državnih cest. Dopustni so tudi objekti, ki jih pogojuje načrtovana rekonstrukcija ceste (npr. nadkrita čakalnica na postajališču, kolesarska pot in pešpot, oporni in podporni zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje, pomožni cestni objekti, urbana oprema) ter objektov gospodarske javne infrastrukture, ki jih je v območju ceste treba zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukcije ceste,

·  dostopi do objektov, če gre za objekt:

·  ki ga je dopustno graditi na kmetijskih zemljiščih,

·  ki je prepoznan kot razpršena gradnja ali

·  ki ga je dopustno graditi na površinah razpršene poselitve;

·  raziskave podzemnih voda, raziskovanje mineralnih surovin in geotermičnega energetskega vira,

·  mala vetrna elektrarna do nazivne moči 1 MW, če gre za kmetijsko zemljišče z boniteto manj kot 35, razen v območjih ohranjanja narave (območja Natura 2000, ekološko pomembna območja, zavarovana območja, naravne vrednote) in njihovih območjih vpliva. Za umestitev male vetrne elektrarne do nazivne moči 1MW je potrebno izdelati OPPN. Objekte se sme umeščati le na iz regionalnih in občinskih cest vedutno neizpostavljene lokacije. OPPN mora obsegati načrt krajinske ureditve.

·  prefabrikati, ki se glede na namembnost po uredbi, ki ureja vrste objektov glede na zahtevnost, lahko uvrstijo med pomožne kmetijsko-gozdarske objekte, razen kleti ter vinske kleti, po velikosti pa ne presegajo nezahtevnih objektov, razen grajenega rastlinjaka, ki lahko presega velikost nezahtevnih objektov.

(3) Pri gradnji objektov za rejo živali oziroma pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov  je potrebno zagotoviti njihovo neizpostavljeno lego: objekte je prepovedno locirati na vidno izpostavljena mesta – npr. slemena, izpostavljene reliefne strukture. Objekte se prvenstveno locira ob gozdni rob, v bližino cest, kmetijskih ali gozdnih poti. Gradnja nezahtevnih in enostavnih kmetijsko gozdarskih objektov v odprtem prostoru ne sme povzročiti fragmentacije kmetijskih zemljišč. Merila in pogoje za oblikovanje se smiselno povzame po določilih za gradnjo zahtevnih in manj zahtevnih objektov v ureditveni enoti »v - vas (strnjena zazidava prostostoječih objektov)«. Objekti ne smejo imeti lastnih priključkov na GJI.

51.a člen

(1) Na območju gozdnih zemljišč (G – gozdna zemljišča) so dopustne naslednje namembnosti oz. dejavnosti:

·  gozdarstvo in kmetijstvo,

·  rekreacija, če ne spreminja osnovne rabe in omogoča ohranjanje gozdne funkcije zemljišča.

(2) Ob posegih, ki so dopustni na celotnem območju občine, so dopustne še naslednje vrste posegov:

·  krčitve gozdov do površine 0,5 ha za ureditev kmetijskih površin; pred izvedbo krčitve je potrebno dovoljenje Zavoda za gozdove Slovenije,

·  ograje kot enostavni objekti,

·  podporni zidovi kot nezahtevni in enostavni objekti

·  rezervoar kot nezahteven oziroma enostaven objekt, ki pa mora biti v celoti vkopan,

·  vodnjak kot nezahteven oziroma enostaven objekt, kadar gradnja ni možna na območju stavbnih zemljišč in le ko gre za lasten sistem za oskrbo s pitno vodo ali vodnjak za namakanje,

·  kolesarske poti, pešpoti, gozdne poti in podobno,

·  enostavni objekti za potreba kmetijstva, gradnja je dovoljena le s soglasjem Zavoda za gozdove in skladno z gozdnogospodarskim načrtom in funkcijami gozdov. Gradnja mora biti načrtovana tako, da še naprej omogoča lastnikom gozdov dostop do gozdnih zemljišč. 

·  prefabrikati namenjeni gozdarski ali kmetijski dejavnosti.

(3) Objekti ne smejo imeti lastnih priključkov na GJI.

51.b člen

(1) Na območju voda (VC – celinske vode) so dopustne naslednje namembnosti oz. dejavnosti:

·  ribištvo, ribogojstvo,

·  rekreacija.

(2) Na območjih vodne infrastrukture (VI) so dopustni le posegi v skladu s predpisi s področja upravljanja z vodami in pod pogoji upravljavca vodne infrastrukture.

51.c člen

Na območjih mineralnih surovin (LN- površine nadzemnega pridobivalnega prostora) so dopustne naslednje namembnosti oz. dejavnosti:

·  raziskovanje, izkoriščanje in sanacija nelegalnih kopov brez možnost nadaljnjega izkoriščanja mineralnih surovin.

3.2.5  Tolerance za obstoječe objekte glede namenske rabe površin

52. člen

(1) Namembnost posameznega obstoječega objekta lahko odstopa od v OPN določene dejavnosti na območju s podrobnejšo namensko rabo, če ima obstoječi objekt pridobljeno namembnost z veljavnim gradbenim ali drugim upravnim dovoljenjem. V tem primeru je dopustna nadaljnja raba – oz. namembnost objekta v skladu s pridobljenim dovoljenjem tudi ob rekonstrukciji oz. novogradnji kot nadomestni gradnji tega objekta.

(2) Nadaljnja raba – oz. namembnost objekta, rekonstrukcija, rušitev in novogradnja kot nadomestitev obstoječega, je dopustna tudi za vse obstoječe objekte zgrajene z gradbenim dovoljenjem oz. za obstoječe objekte zgrajene pred letom 1967, kakor tudi za infrastrukturne objekte, trase infrastrukturnih omrežij in naprave, ki zaradi pomanjkljivih geodetskih podatkov niso prikazani v grafičnih prikazih OPN, ne glede na grafično določeno namensko rabo v OPN.

3.3  VARSTVENA OBMOČJA IN REZERVATI

53. člen

Na varovanih in zavarovanih površinah kmetijskih zemljišč in gozdov, na vodovarstvenih območjih, v območjih ohranjanja narave, varstva kulturne dediščine ter v območjih rezervatov in varstvenih pasov infrastrukturnih omrežij in naprav, ki so določeni v grafičnih prikazih ali v področnih predpisih in zakonih, so posegi in graditev objektov omejeni skladno z veljavnimi predpisi.

3.4  skupnI splošni prostorski izvedbeni POGOJI ZA OBLIKOVANJE objektov in POSEGOV V PROSTOR

54. člen

Prostorski izvedbeni pogoji za oblikovanje so določeni:

·  s skupnimi splošnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje ter

·  s prostorskimi izvedbenimi pogoji za oblikovanje drugih posegov v prostor.

3.4.1  Skupni splošni prostorski izvedbeni pogoji za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje

55. člen

Odmiki

(1) Odmiki od meje gradbene parcele oziroma od meje zemljiške parcele v primeru, ko gradbena parcela ni določena, naj na ulični strani sledijo obstoječi gradbeni liniji, če je ta enovita oz. razpoznavna.

(2) Odmiki od meje gradbene parcele oziroma od meje zemljiške parcele v primeru, ko gradbena parcela ni določena, so ob ulici lahko večji od predpisanih v primeru rekonstrukcije ceste in nadomestne gradnje objekta, ko je treba zagotoviti razširitev uličnega profila za izboljšavo varnosti.

(3) Pri lociranju objektov na strmih terasah je s povečanjem odmika od meje gradbene parcele oziroma od meje zemljiške parcele v primeru, ko gradbena parcela ni določena, zagotoviti minimalno osončenost bivalnih prostorov v nižje ležečih stanovanjskih objektih.

56. člen

Višina objektov

(1) Pri določanju višine objektov je potrebno, poleg predpisanih dopustnih višin za posamezne vrste objektov, upoštevati tudi vertikalni gabarit naselja, dela naselja oz. zaselka tako, da novi objekti po višini ne odstopajo iz celotne podobe naselja, dela naselja oz. zaselka.

(2) Dozidani ali nadzidani obstoječi objekti ter novi objekti morajo biti oblikovani v takšnih razmerjih in velikosti, da so skladni s sosednjimi objekti v naselju ali gruči. Tloris, višina in razmerja novega stavbnega volumna ne smejo bistveno odstopati od razmerij in velikosti sosednjih objektov. Bistveno preseganje skladnega merila ni dopustno.

(3) Odstopanja od določene kalkulativne višine objektov so možna samo v primeru, da se upoštevajo določila 1. in 2. odstavka tega člena ter ob pogoju, da se s tem ne povzroča negativnih vplivov na sosednje gradbene parcele, kar je potrebno utemeljiti v projektni dokumentaciji.

57. člen

Etažnost objektov

(1) Etažnost objektov je določena za posamezne vrste objektov v določbah za ureditvene enote.

(2) Objekti so lahko podkleteni z eno ali več kletnimi etažami.

(3) Površina kleti je lahko večja od zazidane površine pritličja stavbe.

58. člen

Strehe

Oblika strehe z naklonom strešin je določena za posamezne ureditvene enote in vrste objektov.

59. člen

Vzdrževanje objekta, rekonstrukcije, prizidave

(1) Za vzdrževanje objekta, rekonstrukcije, prizidave veljajo enaki pogoji za oblikovanje objektov kot za novogradnje.

(2) Prizidave objektov morajo biti skladne s stavbno maso, oblikovanjem in gradbenimi materiali osnovnega objekta.

(3) V primeru vzdrževanja objekta, rekonstrukcij, prizidav na spomenikih in objektih kulturne dediščine oziroma v območjih spomenikov in kulturne dediščine je potrebno kulturnovarstveno soglasje.

(4) Sončnih zbiralnikov in fotovoltaičnih panelov ni dopustno postavljati nad slemena streh. V ureditvenih enotah »d« in »x« na objektih z ravnimi strehami morajo biti od venca odmaknjeni najmanj za višino elementov, ki se nameščajo. Sončni zbiralniki in fotovoltaični paneli morajo biti v največji možni meri postavljeni tako, da so poravnani s strešino.

(5) Klimatskih naprav in zunanjih enot toplotnih črpalk ni dopustno nameščati na ulične fasade objektov, razen če so te fasade izvedene tako, da deli fasad zakrivajo instalacije in zunanjo enoto naprave.

(6) Utrditve dvorišč so dovoljene na vseh vrstah stavbnih namenskih rab. Na vseh vrstah nestavbnih namenskih rab utrditve niso dovoljene.

59. a člen

Osnovni in pomožni objekti

(1) Osnovne in pomožne objekte je potrebno oblikovati poenoteno.

(2) Iz oblikovanja osnovnega objekta mora biti prepoznavno, da je ta glavni namen gradnje (orientacija glavne fasade, dostopi, umestitev zelenih površin in podobno).

(3) Oblikovanje pomožnih objektov mora biti takšno, da ne konkurirajo osnovnemu objektu, ampak z njim tvorijo oblikovno in funkcionalno celoto. V prostoru naj ne izstopajo. Uporaba oblikovnih principov (material, velikosti, nakloni in orientacije strešin, oblikovanje fasade in podobno) naj bo znotraj gradbene parcele smiselno poenotena. Z oblikovnimi značilnostmi naj pomožni objekti ne odstopajo od že zgrajenih objektov oziroma naj sledijo kvalitetnim lastnostim zgrajenih objektov. Pomožni objekti se praviloma ne umeščajo ob najpomembnejše javne prostore. Pri umeščanju pomožnih objektov naj se upošteva stavbno tipologijo.

60. člen

Nezahtevni in enostavni objekti

(1) Nezahtevni in enostavni objekti, ki se postavljajo na stavbnih namenskih rabah, morajo biti odmaknjeni najmanj 4 m od javne površine, oziroma najmanj 2 m od ostalih sosednjih parcel, manjši odmik je izjemoma dopusten ob soglasju soseda oz. upravljalca javne površine.

(2) Nezahtevni in enostavni objekti, ki se postavljajo na nestavbnih namenskih rabah, morajo biti odmaknjeni najmanj 4 m od sosedske parcelne meje, manjši odmik je dopusten s soglasjem soseda.

(3) Enostavni in nezahtevni objeti brez volumna (tudi ograje, oporni zidovi in portoni z zidovi) se tako na stavbnih kot na nestavbnih namenskih rabah lahko gradijo na parcelno mejo s soglasjem soseda oz. upravljalca javne površine ter izkazano pravico graditi na obeh straneh parcelne meje. V primeru, ko lastnika sosednjih zemljišč o postavitvi objekta na parcelno mejo ne soglašata, je objekt lahko postavljen največ do parcelne meje, na kateri se lahko gradi, vendar tako, da se z nezahtevnim oz. enostavnim objektom ne posega na sosednje zemljišče.

(4) Nezahtevni in enostavni objekti s svojo velikostjo, umestitvijo v prostor, konstrukcijo, materiali ter drugimi oblikovnimi značilnostmi ne smejo kvariti splošnega videza prostora in naj v prostoru ne izstopajo. Sledijo naj kvalitetnim lastnostim že zgrajenih objektov.

(5) Če nezahteven ali enostaven objekt posega na območja varstev, varovanj in ogroženih območij, je obvezna pridobitev soglasij pristojnih organov.

60. a člen

Začasni objekti in druge ureditve

(1) Začasni objekt je narejen v montažni izvedbi in iz lahkih materialov, namenjen sezonski turistični ponudbi, prireditvi ali začasnemu skladiščenju in podobno, ki se postavi samo za čas trajanja takšne ponudbe, prireditve oziroma skladiščenja.

(2) Začasni objekt je treba odstraniti po poteku časa, za katerega je bil zgrajen, najkasneje pa v šestih mesecih od postavitve objekta. Po odstranitvi je treba vzpostaviti prvotno stanje na zemljišču, na katerem je bil zgrajen.

(3) Začasni objekti nimajo samostojnih priključkov na GJI.

(4) Začasnih objektov ni dopustno postavljati v območjih ali v neposredni bližini območja naravne vrednote.

(5) Začasni objekti se lahko gradijo na namenskih rabah S, C, I, B, Z, P, E, O, K in G. Na kmetijskih zemljiščih se lahko postavljajo samo naslednji začasni objekti oziroma začasne ureditve:

·  oder z nadstreškom sestavljen iz montažnih elementov,

·  cirkus, če so šotor in drugi objekti montažni,

·  začasna tribuna za gledalce na prostem,

·  premični objekti za rejo živali v leseni izvedbi (npr. premični čebelnjak, premični kokošnjak, premični zajčnik),

·  opazovalnica, to je netemeljena lesena konstrukcija (npr. lovska preža, ptičja opazovalnica) ter

·  začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v skladu s pravilnikom, ki ureja vrste začasnih ureditev za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. 

60. b člen

Prefabrikati

(1) Objekti proizvodi so enoetažni, pritlični, strop je hkrati streha objekta.

(2) Prefabrikate se obravnava glede na namembnost objekta. Gradnja takega objekta je dovoljena skladno s pogoji, ki veljajo za gradnjo določene vrste objekta, kamor smo prefabrikat razvrstili, na posamični namenski rabi.

3.4.2  Prostorski izvedbeni pogoji za oblikovanje drugih posegov v prostor

61. člen

(1) Površine trgov in glavnih vaških cest naj bodo urejene tako, da se s tlaki ločijo primarne vozne površine od drugih voznih in peš površin. Na ožinah, kjer odmik med obstoječimi objekti ne omogoča normalne izvedbe peš in voznih površin, naj bo vedno urejena minimalna širina za pešce (najmanj 60 cm) vsaj na eni strani vozišča, vozišče pa naj se prilagodi ožini in lokalno zoža.

(2) Površine za pešce naj se urejajo v čim večji meri brez višinskih robov, z enovito in zvezno površino, ki bo ugodna za peš hojo in za funkcionalno ovirane osebe, površine tlakov naj bodo izvedene z materiali oz. površinsko obdelavo proti drsenju. Stopnice in drugi robovi morajo biti izvedeni tako, da so dobro vidni tudi funkcionalno oviranim osebam.

(3) Pri urejanju okolice objektov, javnih površin in infrastrukture mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material ter urediti okolico.

(4) Pri izvedbi se priporoča uporaba tradicionalnih gradbenih materialov.

62. člen

(1) Urbana oprema in objekti za oglaševanje in informacijski panoji morajo biti postavljeni tako, da ne ovirajo funkcionalno oviranih ljudi, pešcev in drugih udeležencev v prometu, da ne zastirajo kakovostnih pogledov, da ne ovirajo prometa interventnih vozil in vzdrževanja infrastrukturnega omrežja.

(2) Napisi in reklame ne smejo biti postavljeni nad slemenom hiš, razen v ureditvenih enotah »d« in »x«.

(3) Nadstrešnice, izvesne table in napisi nad vhodi morajo biti najmanj 2,2 m nad pločnikom oz. urejeno pohodno površino.

(4) Ulična oprema in turistične oznake v varovanih območjih kulturnih spomenikov in dediščine morajo biti celostno oblikovane in postavljene tako, da ne degradirajo lastnosti kulturnega spomenika ali dediščine.

63. člen

(1) Ograje ob kategoriziranih in nekategoriziranih občinskih cestah morajo biti odmaknjene najmanj 0,5 m od parcelne meje oz. že izvedenega vozišča, kolesarske steze ali pločnika. Visokodebelna vegetacija mora biti odmaknjena 2 m od parcelne meje oz. že izvedenega vozišča, kolesarske steze ali pločnika.

(2) Manjši odmik za ureditve iz prejšnjega odstavka tega člena je možen s soglasjem upravljalca občinskih cest.

(3) Ograje v krajini morajo biti transparentne.

(4) Medsosedska ograja je dopustna do višine 1,80 m.

(5) Žične ograje so dopustne le kot zaščitne ograje (na primer varstvo vodnih virov, na športnih igriščih, otroških igriščih, …).

64. člen

(1) Brežine, nasipi, odkopne brežine in druga izpostavljena pobočja je potrebno zavarovati pred erozijo in ozeleniti. V primeru strmejših brežin, kjer naravna zavarovanja niso zadostna, je potrebno uporabiti take elemente ali zgraditi objekte za zavarovanje, ki omogočajo kasnejšo zatravitev ali zasaditev z grmovnicami.

(2) Po izvedenih gradbenih delih je potrebno neutrjene površine zavarovati pred erozijo in ozeleniti.

(3) Podporni zidovi se praviloma izvedejo kot suhozidi. V primeru zahtevnejše konstrukcije naj bodo betonski oporni zidovi obloženi z avtohtonim kamnom ali arhitekturno oz. krajinsko oblikovani.

(4) Ureditve zemljišč na posamezni parceli morajo biti izvedene tako, da na parcelnih mejah ne bo višinskih razlik oz. bodo te čim manjše. Večje višinske razlike se lahko izvedejo tudi z opornimi zidovi, če drugačne rešitve niso možne. Ureditve površin in drugi posegi na višje ležečih parcelah morajo biti izvedeni tako, da se preprečijo negativni vplivi na nižje ležeče parcele.

65. člen

(1) Z urejanjem kmetijskih zemljišč ter z gradnjo kmetijskih in gozdnih prometnic se ne sme sprožiti nevarnih erozijskih procesov, porušiti ravnotežja na labilnih tleh ali preprečiti odtoka visokih voda in hudournikov.

(2) Z namenom ohranjanja krajinske slike je pri urejanju kmetijskih zemljišč potrebno:

·  ohranjati strukturiranost agrarnih površin: v čim večji ohranjati pasove vegetacije, posamezna debelejša drevesa in skupine dreves, kjer razmere to dopuščajo,

·  ohranjati krajinsko izrazite gozdne robove, nove gozdne robove pa na novo zasaditi ali okrepiti,

·  ohranjati reliefne in površinske geomorfološke posebnosti.

3.5  Prostorski izvedbeni pogoji za parcelacijo in gradbene parcele

66. člen

(1) Minimalna velikost gradbene parcele obsega stavbišče (zazidana površina objekta) in funkcionalno zemljišče stavbe (objekta) za njegovo rabo.

(2) Velikost in oblika gradbene parcele morata glede na lastnosti predvidenega objekta izpolnjevati prostorske izvedbene pogoje po tem odloku (FZ, odmike od parcelnih mej, regulacijskih linij, število parkirišč, manipulacijske površine, dvorišče ipd.) in pogoje, določene z drugimi predpisi.

3.6  Prostorski izvedbeni pogoji za izrabo, urbanistično in arhitekturno oblikovanje

67. člen

(1) Z ureditveno enoto so določeni prostorski izvedbeni pogoji za izrabo in za urbanistično in arhitekturno oblikovanje.

(2) Ureditvene enote so poljudno poimenovane in v grafičnem delu označene z malo črko v oglatem oklepaju.

(3) Ureditvene enote so:

·  vj  vaško jedro (strnjena zazidava objektov v nizu z večjo stopnjo ohranjenosti in prilagajanja)

·  v vas (strnjena zazidava prostostoječih objektov)

·  e enodružinska zazidava (zazidava prostostoječih objektov manjšega merila)

·  b bloki (zazidava prostostoječih objektov ali objektov v nizu srednjega merila)

·  d dvoranski objekti (prostostoječi ploščati objekti srednjega do velikega merila)

·  x svojstveno oblikovanje (pretežno družbene zgradbe, hotel.....)

·  i  igrišča

·  z zelene površine

·  0 ni predpisan tip oblikovanja

68. člen

(1) V vseh ureditvenih enotah lahko obstoječi objekt ali izraba posameznega zemljišča odstopa od prostorskih izvedbenih pogojev določenih s tem odlokom, če je ta obstoječi objekt skladen z veljavnim gradbenim ali drugim upravnim dovoljenjem, ali je zgrajen pred letom 1967.

(2) Za te obstoječe objekte je dopustna rekonstrukcija, sprememba namembnosti in tudi novogradnja kot nadomestitev obstoječega objekta do enake površine in vertikalnega gabarita. Objekt je lahko manjši.

(3) Za rekonstrukcijo in spremembo namembnosti obstoječega objekta ter za novogradnjo kot nadomestitev obstoječega objekta do enake površine in vertikalnega gabarita soglasje sosedov ni potrebno.

69. člen

UREDITVENA ENOTA VAŠKO JEDRO (vj)

(1) V ureditveni enoti vaško jedro (vj) se mora arhitekturno oblikovanje objektov in drugih posegov v prostor zgledovati po oblikovnih kvalitetah krajevno značilne arhitekture. Pri načrtovanju naj se upošteva urbanistično in arhitekturno tradicijo lokalnega graditeljstva oziroma značilnosti, ki izhajajo iz specifičnih reliefnih, klimatskih, ekoloških in kulturnih značilnosti krajine.

(2) Merila in pogoji za izrabo prostora ter oblikovanje objektov:

·  odmiki:

·  odmik objekta od meje gradbene parcele je praviloma 4 m,

·  manjši odmik je dopusten:

·  v območjih ohranjanja kulturne dediščine,

·  v primeru značilne postavitve objektov na parcelno mejo (vsaj 3 sosednji objekti so postavljeni na parcelno mejo) v širini obstoječega niza,

·  s soglasjem soseda,

za nezahtevne in enostavne objekte v skladu z določili 60. člena,

·  odmiki med objekti na isti gradbeni parceli: objekti se lahko medsebojno stikajo,

·  na območjih z določeno gradbeno linijo je obvezna postavitev objektov na GL, obvezno je ohranjanje sklenjenega niza objektov,

·  tloris: osnovni stavbni volumen samostojne stavbe naj ima razmerje stranic najmanj 2:3

·  višina stavb:

·  osnovni objekti:

·  do P+1+M (mansarda), pritličje pri vhodu je lahko do 30 cm nad terenom, razen na pobočju, kjer je vhod lahko do 100 cm nad urejenim terenom, kolenčni zid mansarde je lahko visok do 140 cm,

·  stanovanjski objekti z osnovnim prevladujočim stavbnim volumnom etažnosti P so prepovedani,

·  višina gospodarskega poslopja kmetije: max. 7,5 m od urejenega terena do kapi,

·  na nagnjenem terenu je največja višina stavbe, ki sega nad urejen teren, lahko največ tri etaže in mansarda (vidni del stavbe nad terenom je lahko visok K+P+1+M),

·  pomožni objekti:

·  etažnost P, za namen izvajanja kmetijske dejavnosti višina največ 6 m, ostali objekti do 4 m, pritličje mora biti na nivoju terena,

·  na nagnjenem terenu je višina stavbe, ki sega nad teren lahko največ dve etaži (vidni del stavbe nad terenom je lahko visok K+P, maksimalna višina 7,5 m).

·  streha:

·  naklon 18⁰ -25⁰, praviloma dvokapnica nad osnovnim tlorisom, dopustne so tudi večkapnice, pri čemer naj bo dvokapnica nad osnovnim - prevladujočim stavbnim volumnom, sleme mora potekati v smeri niza hiš, vzporedno z ulico oz. v primeru samostojne stavbe v smeri daljše stranice stavbe. Strešine osnovne strehe morajo imeti enak naklon, drugačen naklon je dopusten nad arhitekturnimi elementi in na nestanovanjskih objektih:

·  v primeru rekonstrukcije obstoječe položnejše ali strmejše strehe in je ta pogojena s celovitim oblikovanjem ali zasnovo stavbe ali

·  če funkcija stavbe zahteva širino objekta, ki presega 15 m;

·  ravna streha je dopustna na sekundarnih delih stavbe do velikosti 40 % tlorisa osnovnega stavbnega volumna ali v primeru travnate strehe nad vkopanim delom objekta, če je objekt v celoti ali delno vkopan pod teren;

·  ravna streha je dopustna tudi na pomožnih objektih višine do 4 m, če višina pomožnega objekta ne presega višine kapi osnovnega objekta,

·  strešna kritina: opečna (korci) ali drug material s podobno drobno teksturo, odtenki opečno rdeče barve, neodsevna,

·  fasade: v svetlih zemeljskih barvah,

·  odprtine: pravokotnih oblik,

·  drugo: pomožni objekti - stavbe, naj se praviloma ne umeščajo na tisto stran osnovnega objekta, ki meji na najpomembnejše javne prostore.

70. člen

UREDITVENA ENOTA VAS (v)

(1) V ureditveni enoti vas (v) se mora arhitekturno oblikovanje objektov in drugih posegov v prostor zgledovati po oblikovnih kvalitetah krajevno značilne arhitekture.

(2) Merila in pogoji za izrabo prostora ter oblikovanje objektov:

·  faktor zazidanosti (FZ) do 0,7 (30% dvorišče, 70% stavbišče)

·  odmiki:

·  odmik objekta od meje gradbene parcele je praviloma 4 m

·  manjši odmik je dopusten:

·  v območjih ohranjanja kulturne dediščine,

·  v primerih značilne postavitve objektov na parcelno mejo (vsaj 3 sosednji objekti so postavljeni na parcelno mejo) v širini obstoječega niza,

·  s soglasjem soseda,

·  za nezahtevne in enostavne objekte v skladu z določili 60. člena,

·  odmiki med objekti na isti gradbeni parceli: objekti se lahko medsebojno stikajo,

·  na območjih z določeno gradbeno linijo je obvezna postavitev objektov na GL, obvezno je ohranjanje sklenjenega niza objektov

·  tloris: osnovni stavbni volumen samostojne stavbe naj ima razmerje stranic najmanj 2:3,

·  višina stavb:

·  osnovni objekti:

·  do P+1+M (mansarda), pritličje pri vhodu je lahko do 30 cm nad terenom, razen na pobočju, kjer je vhod lahko do 100 cm nad urejenim terenom, kolenčni zid mansarde je lahko visok do 140 cm,

·  višina gospodarskega poslopja kmetije: max. 7,5 m od urejenega terena do kapi,

·  na nagnjenem terenu je največja višina stavbe, ki sega nad urejen teren, lahko največ tri etaže in mansarda (vidni del stavbe nad terenom je lahko visok K+P+1+M),

·  pomožni objekti:

·  etažnost P, za namen izvajanja kmetijske dejavnosti višina največ 6 m, ostali objekti do 4 m, pritličje mora biti na nivoju terena,

·  na nagnjenem terenu je višina stavbe, ki sega nad teren lahko največ dve etaži (vidni del stavbe nad terenom je lahko visok K+P, maksimalna višina 7,5 m). 

·  streha: naklon 18⁰-25⁰, praviloma dvokapnica nad osnovnim tlorisom, dopustne so tudi večkapnice, pri čemer naj bo dvokapnica nad osnovnim - prevladujočim stavbnim volumnom, sleme mora potekati v smeri niza hiš, vzporedno z ulico oz. v primeru samostojne stavbe v smeri daljše stranice stavbe. Strešine osnovne strehe morajo imeti enak naklon, drugačen naklon je dopusten nad arhitekturnimi elementi in na nestanovanjskih objektih:

·  v primeru rekonstrukcije obstoječe položnejše ali strmejše strehe in je ta pogojena s celovitim oblikovanjem ali zasnovo stavbe ali

·  če funkcija stavbe zahteva širino stavbe, ki presega 15 m,

·  ravna streha je dopustna na sekundarnih delih stavbe do velikosti 40 % tlorisa osnovnega stavbnega volumna ali v primeru travnate strehe nad vkopanim delom objekta, če je objekt v celoti ali delno vkopan pod teren ,

·  strešna kritina: opečna (korci) ali drug material s podobno drobno teksturo, v odtenkih opečno rdeče barve, neodsevna,

·  ravna streha je dopustna na pomožnih objektih višine do 4 m, če višina pomožnega objekta ne presega višine kapi osnovnega objekta,

·  fasade: v svetlih zemeljskih barvah,

·  odprtine: pravokotnih oblik.

71. člen

UREDITVENA ENOTA ENODRUŽINSKA ZAZIDAVA (e)

Merila in pogoji za izrabo prostora in oblikovanje objektov:

·  faktor zazidanosti (FZ) do 0,4 (60 % dvorišče, 40 % stavbišče)

·  velikost gradbene parcele je minimalno 450 m2

·  odmiki:

·  praviloma 4 m od meje gradbene parcele (velja za najbolj izpostavljeni del fasade), odmik 3 m je dopusten za balkone in terase,

·  manjši odmik od 4 m oziroma 3 m za balkone in terase je dopusten s soglasjem soseda;

·  za nezahtevne in enostavne objekte v skladu z določili 60. člena;

·  klet:

·  v faktor zazidanosti se klet ne šteje, če je v celoti vkopana in ne sega nad koto novo urejenega terena,

·  etažnost in višina:

·  osnovni objekti:do K+P+1+M, kolenčni zid mansarde do 140 cm

·  na nagnjenem terenu je največja višina stavbe, ki sega nad urejen teren, lahko največ tri etaže in mansarda (vidni del stavbe nad terenom je lahko visok K+P+1+M),

·  pomožni objekti:

·  P, največja višina  4 m,

·  na nagnjenem terenu je višina stavbe, ki sega nad teren lahko največ dve etaži (vidni del stavbe nad terenom je lahko visok K+P, maksimalna višina 7,5 m). 

·  streha: priporočljiv naklon  18⁰ -25.

·  kritina: neodsevna, odtenki opečno rdeče barve, korec ali drug material s sorodno drobno teksturo;

72. člen

UREDITVENA ENOTA BLOKI (B)

Merila in pogoji za oblikovanje:

·  faktor zazidanosti (FZ) 0,3

·  odmiki: 6 m od meje gradbene parcele, manjši odmik (4 m) je dopusten za nižje dele stavbe, ki imajo višino kapne lege oz. roba venca do 5 m nad urejenim terenom; manjši odmik je dopusten za nezahtevne in enostavne objekte v skladu z določili 60. člena,

·  višina:

·  osnovni objekti:

·  največ P+3+M, pritličje pri vhodu je lahko največ 100 cm nad terenom,

·  pomožni objekti:

·  največ P+3+M, pritličje pri vhodu je lahko največ 100 cm nad terenom, največja višina enostavnih in nezahtevnih objektov je 4 m

·  prizidave vhodov so dopustne za skupne potrebe stanovalcev (vetrolov, vhodni prostor z nabiralniki, prostor za smeti ali kolesarnica ipd.);

·  zasteklitve balkonov morajo biti izvedene enotno za cel objekt,

·  streha: svobodno oblikovanje,

·  drugo: pomožne objekte je dopustno postavljati samo za skupne potrebe stanovalcev bloka, ureditve površin za individualne potrebe niso dopustne.

73. člen

UREDITVENA ENOTA S SVOJSTVENIM OBLIKOVANJEM (x)

(1) Arhitekturno oblikovanje v ureditveni enoti s svojstvenim oblikovanjem je svobodno – svojstveno. Za ureditveno enoto s svojstvenim oblikovanjem (x), ne veljajo skupna merila in pogoji za oblikovanje objektov in posegov v prostor.

(2) Merila in pogoji za oblikovanje:

·  odmiki:

·  6 m od meje gradbene parcele, odmik je lahko manjši s soglasjem soseda ter za  nezahtevne in enostavne objekte v skladu z določili 60. člena,

·  odmik 4 m je dopusten za nižje dele stavbe, ki imajo višino kapne lege oz. roba venca do 8 m nad urejenim terenom. Manjši odmik je dopusten tudi v območjih ohranjanja kulturne dediščine in na območjih pokopališč (ZK), kjer so objekti lahko z eno ali več stranicami postavljeni na parcelno mejo. Na območju BT je manjši odmik od 4 m za nižje dele stavb izjemoma dopusten ob soglasju soseda.

·  višina pomožnih objektov:

·  P, največja višina  4 m,

·  na nagnjenem terenu je lahko v celoti vidna tudi ena stranica kletne etaže, največja višina stavbe, ki sega nad urejen teren, je v tem primeru lahko največ 7,5 m.

·  streha: svobodno oblikovanje.

·  kritina: neodsevna.

(3) V ureditveni enoti s svojstvenim oblikovanjem (x) morajo posegi na obstoječih objektih z elementi kulturne dediščine upoštevati oblikovne značilnosti in kvalitete obstoječih objektov s svojstvenim oblikovanjem ter jih dopolnjevati. 

(4) Enote urejanja prostora, za katere je predvideno svojevrstno oblikovanje in se urejajo z OPPN, morajo biti enotno in celostno oblikovane. Obvezna je izdelava variantnih idejnih zasnov, v katerih se predvidi celostna obdelava območja. Ustreznost variantnih rešitev presoja Občina Brda.

74. člen

UREDITVENA ENOTA DVORANski OBJEKTI (d)

Merila in pogoji za oblikovanje. :

·  odmiki:

·  6 m od meje gradbene parcele, odmik je lahko manjši s soglasjem soseda ter za  nezahtevne in enostavne objekte v skladu z določili 60. člena,

·  manjši odmik (do 4 m) je dopusten za nižje dele stavbe, ki imajo višino kapne lege oz. roba venca do 8 m nad urejenim terenom. Manjši odmik od 4 m je izjemoma dopusten ob soglasju soseda.

·  vertikalni gabarit osnovnega objekta znaša: K+P+1 ali max. višina kapne lege oz. zgornjega roba venca do 10 m nad urejenim terenom;

·  Višina pomožnih objektov:

·  P, največja višina  4 m,

·  na nagnjenem terenu je lahko v celoti vidna tudi ena stranica kletne etaže, največja višina stavbe, ki sega nad urejen teren, je v tem primeru lahko največ 7,5 m.

·  poslovne stavbe (pisarne) naj se postavijo bližje ulici ali odprtim javnim površinam,

·  kritina: neodsevna.

75. člen

UREDITVENA ENOTA zelene površine (z)

Gradnja objektov, razen objektov iz 48. b člena, ni dopustna.

76. člen

UREDITVENA ENOTA igrišča IN KAMPI (i)

(1) Merila in pogoji za urejanje travnatih igrišč:

·  igralno polje naj bo odmaknjeno od sosednje parcele najmanj 4 m; glede na lokalne razmere je izjemoma dopustno tudi manj ob soglasju lastnika sosednjega zemljišča,

(2) Merila in pogoji za novogradnje manjših objektov v funkciji povezani s športno- rekreacijsko dejavnostjo:

·  višinski gabarit: P, na nagnjenem terenu je višina stavbe, sega nad teren lahko največ dve etaži (vidni del stavbe nad terenom je lahko visok K+P, maksimalna višina 7,5 m).

·  odmiki objekta od meje gradbene parcele: praviloma 4 m, manjši odmik je možen ob soglasju soseda,

·  arhitekturno oblikovanje skladno z določbami za ureditveno enoto (v).

(3) Merila in pogoji za urejanje turističnih kampov:

·  ureditve za potrebe kampiranja naj bodo odmaknjene od sosednje parcele najmanj 4 m; glede na lokalne razmere je izjemoma dopustno tudi manj ob soglasju lastnika sosednjega zemljišča,

·  pri načrtovanju kampa se v največji možni meri upošteva obstoječi teren in navezavo na okoliško krajino,

·  ureditve za potrebe kampiranja se v največji možni meri prilagodi obstoječemu terenu,

·  na območju kampov na meji z odprto krajino je zaradi varovanja naravne krajine potrebna premišljena izvedba krajinskih ureditev.

3.7  Prostorski izvedbeni pogoji za gospodarsko javno infrastrukturo

3.7.1  Pogoji za prometno urejanje

77. člen

(1) Ostale prometne površine (PO), ki so določene v grafičnem prikazu, so namenjene ureditvi javnih parkirišč, razen v EUP, kjer je s posebnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji dopustno umeščati tudi druge dejavnosti, ki so v skladu s predpisom, ki določa podrobnejšo vsebino, obliko in način priprave občinskega prostorskega načrta, dopustne na namenski rabi PO.

(2) Varovana koridorja za cestne povezave (Kojsko, Dobrovo), ki sta določena v grafičnem prikazu pomenita strateško načrtovano smer cestne povezave. Natančen potek trase cestne povezave se določi po predpisanem postopku v skladu z zakonom.

(3) Gradnja premostitev in drugih objektov na vodnem ter priobalnem zemljišču se načrtuje tako, da se zaradi posegov na povečuje poplavna ogroženost in niso potrebne druge prostorske ureditve na porečju, ter da se s posegom ne poslabšuje stanje voda in vodni režim. 

78. člen

(prometni priključki)

(1) Priključki na državne in lokalne ceste morajo biti izvedeni tako, da se pri tem zagotavlja prometna varnost.

(2) Dovoz na gradbeno parcelo naj se prvenstveno zagotavlja iz lokalnih cest. Območja urejanja naj se na državne ceste priključujejo preko združenih prometnih priključkov – križišč, ki morajo zagotavljati predpisano varnost in tehnične zahteve.

(3) Priključki na državne in lokalne ceste iz parcel, ki so ograjene, morajo biti izvedeni tako, da je možna zaustavitev vozila izven površine državne oz. lokalne ceste.

(4) Priključevanje lokalnih na državne ceste ter izvajanje posegov ob državnih cestah ne sme ogrožati varnosti prometa in stabilnosti državnih cest.

(5) Meteorne vode iz dovozov morajo biti zajete na parcelni meji pred priključkom na državno ali lokalno cesto, tako da meteorne vode ne vplivajo na odvodnjavanje na cesti. Meteorne vode iz lokalnih cest ali iz gradbenih parcel ne smejo biti odvajane v meteorno kanalizacijo državne ceste in ne smejo negativno vplivati na odtočne razmere na državni cesti.

79. člen

(odmiki od vozišča)

(1) V naseljih morajo biti objekti odmaknjeni od roba obstoječega vozišča toliko, da je možna kasnejša rekonstrukcija ceste in ureditev pločnika. Objekti ob kategoriziranih in nekategoriziranih občinskih cestah morajo biti od roba vozišča odmaknjeni najmanj 2 m, razen v območjih ohranjanja značilne vaške zazidave (etnološka dediščina), kjer se ohranja tradicionalna strnjenost zazidave.

(2) Manjši odmik za ureditve iz prejšnjega odstavka tega člena je možen s soglasjem upravljalca občinskih cest.

80. člen

(parkiranje)

(1) Parkirna mesta je potrebno zagotoviti na lastnem zemljišču, izjemoma se parkirišča lahko zagotovijo na javnih površinah v dogovoru z občino, če objekt oz. gradbena parcela leži v območju ohranjanja značilne vaške zazidave (naselbinske dediščine) in potrebnih parkirišč ni možno zagotoviti na gradbeni parceli ali lastnem zemljišču.

(2) Kadar na parceli objekta ni tehničnih in prostorskih možnosti za zagotovitev zadostnega števila zahtevanih parkirnih mest, mora investitor manjkajoča parkirna mesta zagotoviti na drugih ustreznih stavbnih površinah, ki so od stavbe oddaljene največ 200 m in na katerih je lastnikom, obiskovalcem ali zaposlenim zagotovljena njihova uporaba. Na namenski rabi SK se površina takšnih parkirnih mest šteje v velikost funkcionalne parcele objekta, vendar le ob izkazanem lastništvu investitorja.

(3) Za izračun potrebnega števila parkirišč glede dejavnosti oz. namembnosti objekta veljajo naslednja merila:

(4) Pri objektih oz. prostorih z javno funkcijo je treba vsaj 5% parkirišč urediti za potrebe funkcionalno oviranih oseb oz. min. 1PM v primeru posamične lokacije parkirišča.

(5) Parkirišča za avtodome morajo biti opremljena s sanitarijami in sanitarnim prostorom za zbiranje odplak iz potovalnih kombijev.

(6) Parkirišča izven ureditvenih območij naselij naj se fizično omejijo, tako da se prepreči neurejeno parkiranje. Fizične ovire naj bodo izvedene z naravnim gradivom.

3.7.2  Pogoji za komunalno opremljanje

81. člen

(1) Komunalne ureditve (vodovodno omrežje in naprave, kanalizacija – odvajanje in čiščenje fekalnih in meteornih vod) morajo biti izvedene na način, ki zagotavlja varstvo okolja in ustreza pogojem obrambe in zaščite.

(2) Med komunalno omrežje in naprave se štejejo tudi rastlinski čistilni sistemi.

(3) Komunalno omrežje in naprave morajo biti vkopani v teren. Zemljišča tras podzemnih napeljav oz. vodov je potrebno po izvedbi napeljave sanirati tako, da se odstrani odvečni material, teren pa zatravi oz. zasadi s samoniklimi grmovnicami.

(4) Nadzemne komunalne objekte je treba postavljati nevpadljivo, predvsem ne na osrednjih prostorih naselja (vaških trgih in glavnih vaških ulicah). Objekti morajo biti arhitekturno oblikovani. Postavitve teh objektov v območjih naravnih vrednot in kulturne dediščine niso dopustne.

(5) Trase in objekti obstoječe ter načrtovane komunalne infrastrukture so varovane površine. Potrebne odmike za posege v prostor v bližini obstoječe ali načrtovane infrastrukture določajo posamezni upravljalci infrastrukture.

(6) Posegi varovalni pas komunalne infrastrukture ne smejo ovirati gradnja, obratovanja ali vzdrževanja komunalne infrastrukture. Varovalni pasovi so določeni s predpisi s področja gradnje objektov.

(7) Pri načrtovanju javne infrastrukture je treba predvideti čim manjše število prečkanj vodotokov. Na delih, kjer trasa poteka vzporedno z vodotokom, naj le-ta ne posega na priobalno zemljišče, razen izjemoma, na krajših odsekih, kjer so prostorske možnosti omejene, vendar na tak način, da ne bo poslabšanja obstoječe stabilnosti brežin vodotokov.

(8) Pri načrtovanju izgradnje komunalnih čistilnih naprav je treba izdelati hidrološko-hidravlično analizo prevodnosti konkretnega vodotoka glede na predvideno odvajanje očiščenih odpadnih voda v vodotok. Pri navedeni analizi je treba upoštevati tako maksimalne in minimalne pretoke ter srednji nizki pretok vodotoka kot tudi maksimalno predvideno količino očiščenih odpadnih voda na iztoku. S predvidenim odvajanje očiščenih odpadnih voda v vodotok ne smejo biti poslabšane odtočne razmere na dolvodnem zemljišču oziroma ne sme biti povečana poplavna ogroženost. Za zagotavljanje neškodljivega odvajanje očiščenih odpadnih voda v vodotok je, po potrebi, pred iztokom treba načrtovati zadrževalni bazen ustreznih dimenzij.

(9) Odvajanje padavinskih voda na območju urejanja je treba načrtovati skladno s predpisi, ki urejajo varstvo voda, in sicer na način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtko z urbanih površin, kar pomeni, da je treba načrtovati zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, morebitni suhi zadrževalniki, …).

3.7.3  Pogoji za energetsko opremljanje

82. člen

(1) Energetske ureditve (električno omrežje in naprave) morajo biti izvedene na način, ki zagotavlja varstvo okolja in ustreza pogojem obrambe in zaščite.

(2) Nadzemne energetske objekte je treba postavljati nevpadljivo, predvsem ne na osrednjih prostorih naselja (vaških trgih in glavnih vaških ulicah). Objekti morajo biti arhitekturno oblikovani. Postavitve teh objektov v območjih naravnih vrednot in kulturne dediščine niso dopustne. Prostozračni elektrovodi ne smejo potekati v smereh varovanih pogledov.

(3) Trase in objekti obstoječe ter načrtovane energetske infrastrukture so varovane površine. Potrebne odmike za posege v prostor v bližini obstoječe ali načrtovane infrastrukture določajo pozamezni upravljalci infrastrukture.

(4) Pri načrtovanju javne razsvetljave je upoštevati zmanjševanje negativnih učinkov svetlobnega onesnaževanja na živalske vrste (npr. nočni metulji, netopirji). Uporabljena naj bodo svetilna telesa, ki so v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.

3.7.4  Pogoji za opremljanje s telekomunikacijskimi omrežji

83. člen

Pri graditvi objektov in naprav telekomunikacijskih omrežij je potrebno upoštevati predpise s področja graditve objektov, predpise s področja elektronskih komunikacij, predpise s področja elektromagnetnega sevanja ter pogoje in merila tega odloka.

3.7.5  Pogoji za odstranjevanje odpadkov

84. člen

(1) Odjemna mesta s kontejnerji ali zabojniki v naseljih morajo biti urejena na vizualno neizpostavljenih lokacijah, imeti morajo utrjeno površino, tako da je omogočeno enostavno čiščenje.

(2) Pri postavitvi zabojnikov je potrebno upoštevati minimalno razdaljo zabojnikov od objektov za zagotavljanje požarne varnosti:

3.8  Prostorski izvedbeni pogoji za grajeno javno dobro

85. člen

(1) Grajeno javno dobro državnega pomena je grajeno javno dobro, ki sodi v omrežje gospodarske javne infrastrukture državnega pomena in javna površina na njih.

(2) Grajeno javno dobro lokalnega pomena je grajeno javno dobro, ki sodi v omrežje gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in javna površina na njih, kakor tudi objekti ali deli objektov, katerih uporaba je pod enakimi pogoji namenjena vsem, kot so cesta, ulica, trg, pasaža in druga javna prometna površina lokalnega pomena, tržnica, igrišče, parkirišče, pokopališče, park, zelenica, športna oziroma rekreacijska površina in podobno.

(3) Na območjih grajenega javnega dobra so posegi v prostor dopustni pod pogoji in s soglasjem upravljalca teh površin ali objektov.

3.9  Prostorski izvedbeni pogoji glede ohranjanja narave, varstva kulturne dediščine, varstva okolja, varstva naravnih dobrin, varstva pred nesrečami

3.9.1  Pogoji za ohranjanje narave

86. člen

(1) Posegi, ki bi razvrednotili, poškodovali ali uničili lastnosti, zaradi katerih so določena varovana območja narave (zavarovana območja, Natura območja, naravne vrednote, ekološko pomembna območja), niso dopustni.

(2) Varstvo narave v Občini Brda je opredeljeno v Naravovarstvenih smernicah za pripravo OPN (ZRSVN OE Nova Gorica, oktober 2008), ki so priloga aktu.

(3) Za vsak poseg na območjih in vplivnih območjih varovanih območij narave je potrebno pri pristojni službi za varstvo narave pridobiti naravovarstveno soglasje.

(4) Na območjih habitatov ogroženih in zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst je pri posegih v prostor potrebno zagotavljati pogoje za njihovo ohranitev.

3.9.2  Pogoji za celostno ohranjanje kulturne dediščine

87. člen

(1) Sestavni del OPN so objekti in območja kulturne dediščine, varovani skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine (v nadaljevanju objekti in območja kulturne dediščine). To so kulturni spomeniki, vplivna območja kulturnih spomenikov, varstvena območja dediščine, registrirana kulturna dediščina, vplivna območja dediščine.

(2) Objekti in območja kulturne dediščine so razvidni iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o občinskem prostorskem načrtu in je njegova obvezna priloga, in iz veljavnih predpisov s področja varstva kulturne dediščine (aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov, aktov o določitvi varstvenih območij dediščine).

(3) Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti ter kulturno dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ).

(4) Gradnja novega objekta, vključno z dozidavo in nadzidavo ter deli, zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji izgled objekta, in rekonstrukcija objekta na objektih in območjih kulturne dediščine nista dovoljeni, če so s tem prizadete varovane vrednote objekta ali območja kulturne dediščine in prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot.

(5) Odstranitve objektov ali območij ali delov objektov ali območij kulturne dediščine niso dopustne, razen pod pogoji, ki jih določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine.

(6) Na objektih in območjih kulturne dediščine veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje kulturne dediščine. V primeru neskladja ostalih določb tega odloka s prostorsko izvedbenimi pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine.

(7) Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo – čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za deponije viškov materialov ipd.

(8) Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o razglasitvi. Za kompleksne posege oziroma za posege v strukturne elemente spomenika je treba izdelati konservatorski načrt, ki je del projektne dokumentacije za pridobitev soglasja. Pogoji priprave in izdelave konservatorskega načrta so določeni s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. S kulturnovarstvenim soglasjem se potrdi konservatorski načrt in usklajenost projektne dokumentacije s konservatorskim načrtom.

(9) Za varstvena območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih območij dediščine.

(10)  Za registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik in ni varstveno območje dediščine, velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso dovoljeni. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni v tem členu. Za registrirano kulturno dediščino veljajo dodatno še prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljujejo varstveni režimi za posamezne tipe kulturne dediščine in so navedeni v tem členu.

Za registrirano stavbno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:

·  tlorisna in višinska zasnova (gabariti),

·  gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova,

·  oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli),

·  funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora,

·  sestavine in pritikline,

·  stavbno pohištvo in notranja oprema,

·  komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico,

·  pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih - cerkvah, gradovih, znamenjih itd.),

·  celovitost kulturne dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine),

·  zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.

Za registrirano naselbinsko dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:

·  naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov),

·  odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote),

·  prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd.),

·  prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti itd.),

·  naravne in druge meje rasti ter robovi naselja, - podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina),

·  odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega),

·  stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.),

·  oprema in uporaba javnih odprtih prostorov,

·  zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.

Za registrirano kulturno krajino in zgodovinsko krajino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:

·  krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in grajene ali oblikovane sestavine),

·  značilna obstoječa parcelna struktura, velikost in oblika parcel ter členitve (živice, vodotoki z obrežno vegetacijo, osamela drevesa),

·  tradicionalna raba zemljišč (sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini),

·  tipologija krajinskih sestavin in tradicionalnega stavbarstva (kozolci, znamenja, zidanice),

·  odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbo oziroma naseljem,

·  avtentičnost lokacije pomembnih zgodovinskih dogodkov,

·  preoblikovanost reliefa in spremljajoči objekti, grajene strukture, gradiva in konstrukcije ter likovni elementi in

·  zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.

Za registrirano vrtnoarhitekturno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:

·  zasnova (oblika, struktura, velikost, poteze),

·  grajene ali oblikovane sestavine (grajene strukture, vrtna oprema, likovni elementi),

·  naravne sestavine (rastline, vodni motivi, relief),

·  podoba v širšem prostoru oziroma odnos kulturne dediščine z okolico (ohranjanje prepoznavne podobe, značilne, zgodovinsko pogojene in utemeljene meje),

·  rastišče z ustreznimi ekološkimi razmerami, ki so potrebne za razvoj in obstoj rastlin, in

·  vsebinska, funkcionalna, likovna in prostorska povezanost med sestavinami prostorske kompozicije in stavbami ter površinami, pomembnimi za delovanje celote.

Za registrirano arheološko najdišče velja, da ni dovoljeno posegati v prostor na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline. Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in premičnimi najdbami se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst. Prepovedano je predvsem:

·  odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake,

·  poglabljati morsko dno in dna vodotokov ter jezer,

·  ribariti z globinsko vlečno mrežo in se sidrati,

·  gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine in

·  postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega najdišča.

·  Izjemoma so dovoljeni posegi v posamezna najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča znotraj naselij, in v prostor robnih delov najdišč ob izpolnitvi naslednjih pogojev:

·  če ni možno najti drugih rešitev in

·  če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo.

V primeru, da se območje ureja z OPPN, je treba predhodne arheološke raziskave v smislu natančnejše določitve vsebine in sestave najdišča opraviti praviloma že v okviru postopka priprave izvedbenega akta.

Za registrirano memorialno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:

·  avtentičnost lokacije,

·  materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin,

·  vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute.

Za drugo registrirano dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:

·  materialna substanca, ki je še ohranjena,

·  lokacija in prostorska pojavnost,

·  vsebinski in prostorski odnos med dediščino in okolico.

(11)  V vplivnih območjih kulturne dediščine velja, da morajo biti posegi in dejavnosti prilagojeni celostnemu ohranjanju kulturne dediščine. Ohranja se prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost kulturne dediščine, zaradi katere je bilo vplivno območje določeno.

(12)  Za poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika, varstveno območje dediščine ali registrirano dediščino, ki je razvidna iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o občinskem prostorskem načrtu, je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje za posege po predpisih s področja varstva kulturne dediščine.

Kulturnovarstveno soglasje je treba pridobiti tudi za posege v posamezno EUP, če je tako določeno s posebnimi prostorsko izvedbenimi pogoji, ki veljajo za to območje urejanja.

Za kompleksne posege oziroma za posege v strukturne elemente spomenika je treba pripraviti konservatorski načrt, ki je del projektne dokumentacije za pridobitev kulturnovarstvenega soglasja. Pogoji priprave in izdelave konservatorskega načrta so določeni s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. S kulturnovarstvenim soglasjem se potrdi konservatorski načrt in usklajenost projektne dokumentacije s konservatorskim načrtom.

Če se upravičeno domneva, da je v nepremičnini, ki je predmet posegov, neodkrita dediščina, in obstaja nevarnost, da bi z načrtovanimi posegi bilo povzročeno njeno poškodovanja ali uničenje, je treba izvesti predhodne raziskave skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. Obseg in čas predhodnih raziskav dediščine določi pristojna javna služba. Za izvedbo raziskave je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo po predpisih s področja varstva kulturne dediščine.

(13)  Za poseg v objekt ali območje kulturne dediščine se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakorkoli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo. To so tudi vsa dela, ki se štejejo za vzdrževanje objekta skladno s predpisi s področja graditve objektov in drugi posegi v prostor, ki se ne štejejo za gradnjo in so dopustni na podlagi odloka OPN ali drugih predpisov.

(14)  Za izvedbo predhodne arheološke raziskave na območju kulturnega spomenika, registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine, naselbinske dediščine, kulturne krajine ali zgodovinske krajine je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline po predpisih s področja varstva kulturne dediščine. Pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline je pri pristojni območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije treba pridobiti podatke o potrebnih predhodnih arheoloških raziskavah – obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav določi pristojna javna služba.

(15)  Na območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in ocena arheološkega potenciala zemljišča še ni znana, se priporoča izvedba predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo ali posegi v zemeljske plasti.

(16)  Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.

(17)  Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.

(18)  Memorialna dediščina, znamenja oz. kapelice evidentirana v registru kulturne dediščine, se varuje na izvorni (avtentični) lokaciji in v okviru vplivnega območja, pri čemer naj se ohranja vsebinski in prostorski kontekst varovanja. Sestavni del varovanja je tudi ohranjanje značilnih kakovostnih pogledov na spomenik oz. lokacijo.

(19)  Vaške šole, evidentirane v registru kulturne dediščine, se varuje tako, da se ohranja celovitost in prepoznavnost šolskega kompleksa, dopustna je obnova in tudi nova dejavnost v teh objektih v smislu celostnega ohranjanja in razvoja kulturne dediščine ter njenega povezovanja s sodobnim življenjem na tak način, da se ohrani bistvene kakovostne lastnosti teh objektov, tudi dominantnost v prostoru in s tem povezan zgodovinski spomin. 

(20)  Briške domačije, evidentirane v registru kulturne dediščine, se varujejo tako, da se ohranja celovitost in prepoznavnost celotnega kompleksa stavb domačije, ne glede na lastništvo in spremenjeno rabo. Posamični posegi in dopolnjevanje morajo biti skladni s celoto.

(21)  Grad Dobrovo s parkom se ureja skladno s konzervatorskim načrtom.

(22)  Stražni stolp v Plešivem se varuje skladno z odlokom o zavarovanju.

(23)  Cerkve, evidentirane v registru kulturne dediščine, se varujejo tako, da se ohranja dominantnost in prepoznavnost objekta v prostoru. Sestavni del varovanja je tudi ohranjanje značilnih kakovostnih pogledov.

(24)  Vila Vipolže s parkom se ureja skladno s konzervatorskim načrtom.

88. člen

(črtan)

3.9.3  Pogoji za varstvo okolja

89. člen

Varstvo tal pred onesnaženjem

(1) Meteorne vode z utrjenih površin v naseljih se morajo odvajati v ponikovalnice ali površinsko. Meteorne vode s cest in parkirišč je potrebno odvajati preko peskolovov in lovilcev olj.

(2) Začasni objekti za prireditve, namenjeni gostinskim storitvam prehrane in pijače, ki imajo urejen začasni priključek na vodovod ali pri svoji dejavnosti generirajo odpadne vode, morajo imeti izveden začasen priključek na kanalizacijo.

90. člen

Varstvo voda pred onesnaženjem

(1) Vse vodne vire (zavarovane vodne vire, vodne vire z izdanimi vodnimi dovoljenji in vse druge vodne vire) je treba varovati pred onesnaženjem in drugimi posegi v prostor v skladu s predpisi o varovanju vodnih virov.

(2) Na vodovarstvenih območjih je potrebno dosledno upoštevati omejitve in pogoje iz veljavnih predpisov o zavarovanju vodnih virov.

(3) Vse objekte, ki imajo ali so priključeni na vodovod, je potrebno priključiti na javno kanalizacijo za odvajanje odpadne vode in na čistilno napravo za njeno čiščenje.

(4) Do izgradnje omrežja in naprav za odvajanje in čiščenje odpadnih voda ter na območjih, kjer gradnja javne kanalizacije ni predvidena, se odvajanje in čiščenje odpadnih voda izvaja v skladu s prepisi s področja odvajanja in čiščenja odpadnih voda.

91. člen

Varstvo zraka pred onesnaženjem

(1) Pri graditvi objektov in urejanju površin je potrebno upoštevati predpise s področja varstva zraka.

(2) Pri posameznih obstoječih virih onesnaženja zraka mora lastnik ali upravljalec vira onesnaženja ukrepati in zagotoviti kakovost zraka v skladu s področno zakonodajo.

92. člen

Varstvo pred hrupom

(1) Glede na občutljivost za škodljive učinke hrupa so določene stopnje varstva pred hrupom, ki zagotavljajo varovanje pred onesnaženjem okolja s hrupom za posamezne površine.

·  I. stopnja varstva pred hrupom je določena za površine na mirnih območjih na prostem, ki potrebujejo povečano varstvo pred hrupom;

·  II. stopnja varstva pred hrupom je določena za površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih ni dopusten noben poseg v okolje, ki je moteč zaradi povzročanja hrupa;

·  III. stopnja varstva pred hrupom je določena za površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih so dopustni z vidika hrupa manj moteči posegi v okolje;

·  IV. stopnja varstva pred hrupom je določena za stavbe na površinah podrobnejše namenske rabe, na katerih je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa.

(2) Meje med III. in IV. območjem varstva pred hrupom so določene z mejami med območji različne podrobnejše namenske rabe prostora, ki jih uvršamo v območja III. in IV. stopnje varstva pred hrupom in sicer:

(3) Območij, ki sodijo v II. območje varstva pred hrupom ali v mirno območje poselitve ta akt ne določa. Posamezna območja poselitve lahko uvrsti v II. območje varstva pred hrupom ali v mirno območje poselitve minister, pristojen za okolje, na podlagi pobude občine, če iz dokumentacije, priložene k pobudi izhaja, da so izpolnjene zahteve varstva pred hrupom, ki v skladu z zakonodajo veljajo za takšno območje varstva pred hrupom. Pobuda za takšno območje se pripravi na podlagi posebne študije ocene hrupa v prostoru v postopku priprave sprememb in dopolnitev tega odloka ali v postopku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za takšno območje.

(4) V IV stopnji varstva pred hrupom je treba vse obstoječe stanovanjske objekte varovati ali urejati pod pogoji za III stopnjo varstva pred hrupom.

(5) Na meji med I in IV stopnjo varstva pred hrupom ter na meji med II in IV stopnjo varstva pred hrupom mora biti območje, ki obkroža IV stopnjo varstva pred hrupom v širini z vodoravno projekcijo 1000 m in na katerem veljajo pogoji za III stopnjo varstva pred hrupom. Širina III. območja varstva pred hrupom, ki obkroža IV. območje varstva pred hrupom, je lahko manjša od 1000 m, če zaradi naravnih ovir širjenja hrupa ali ukrepov varstva pred hrupom ali zaradi drugih razlogov na I. oziroma na II. območju varstva pred hrupom niso presežene mejne vrednosti kazalcev hrupa, določene za to območje.

(6) V posamezna območja se lahko umeščajo le tiste dejavnosti, ki ne povzročajo prekomernega hrupa glede na zakonsko predpisane mejne vrednosti za posamezno območje varstva pred hrupom.

(7) V primeru, ko nivo hrupa v okolju z umestitvijo novih dejavnosti presega dovoljeno raven za posamezno območje, je umestitev dopustna le, če je moč s smiselnimi protihrupnimi ukrepi oziroma zaščito zmanjšati vpliv vira hrupa ali znižati splošno raven hrupa v območju tako, da ne bodo presežene mejne ravni hrupa za območje.

(8) Pri umeščanju stanovanjskih območij in drugih dejavnosti v bližino obstoječih virov hrupa je treba z načinom gradnje oziroma s protihrupnimi ureditvami in ukrepi zagotoviti ustrezen nivo hrupa za predvidena območja.

(9) Pri gradnji novih objektov in drugih posegih v obstoječe objekte v varovalnih pasovih javnih cest je treba gradnje objektov načrtovati s pasivno zaščito pred hrupom, z zaščito oken ali fasade.

(10)  Pri umestitvi novega vira hrupa v prostor je treba zagotoviti ukrepe varstva pred hrupom za preprečevanje in zmanjšanje hrupa v okolju kot posledice uporabe in obratovanja vira, pri čemer imajo pri izbiri prednost ukrepi zmanjševanja emisije hrupa pri njenem izvoru pred ukrepi preprečevanja širjenja hrupa v okolju.

(11)  Upravljavec hitre ceste ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za območja urejanja ob hitri cesti oziroma za območja spremenjene rabe prostora znotraj njenega vpliva glede na že izvedene ukrepe zaščite v sklopu njene izgradnje.

93. člen

Varstvo pred svetlobnim onesnaženjem

(1) Postavitev naprave, ki z laserskim žarkom osvetljuje nebo ali pobočja, ni dopustna.

(2) Pri osvetljevanju objektov je upoštevati ukrepe za zmanjševanje emisije svetlobe v okolje, ki jih določajo predpisi s področja svetlobnega onesnaževanja okolja.

(3) Za javno razsvetljavo je uporabiti svetilke brez svetlobnega toka, ki seva v nebo. Uporabljati je potrebno varčne žarnice.

(4) Obstoječo razsvetljavo cest in javnih površin je potrebno prilagoditi področni zakonodaji.

(5) Za javno razsvetljavo naj se uporabijo svetilke, ki oddajajo toplo svetlobo brez modre barve (barvna svetloba svetil naj bo 2700 K ali manj).

(6) Osvetljevanje območij (razen cest) naj bo v času aktivnosti žuželk in netopirjev (marec do oktober) omejeno na stopnjo osvetlitve, ki še omogoča varno obratovanje, izven časa obratovanja naj se osvetljevanje uredi s svetili na samodejni vklop/izklop.

94. člen

Varstvo pred elektromagnetnim sevanjem

(1) Gradnja objektov ali naprav ter razmestitev dejavnosti, ki so vir elektromagnetnega sevanja, ne sme presegati obremenitev okolja, ki jih določa področna zakonodaja.

(2) Viri elektromagnetnega sevanja so lahko: visokonapetostni transformator, razdelilna transformatorska postaja, nadzemni ali podzemni vod za prenos električne energije, odprt oddajni sistem za brezžično komunikacijo, radijski ali televizijski oddajnik, radar ali druga naprava ali objekt, katerega uporaba ali obratovanje obremenjuje okolje.

(3) Novogradnja objekta, ki je vir elektromagnetnega sevanja ali rekonstrukcija obstoječega objekta ali naprave, ki je vir sevanja, ne sme povzročiti čezmerne obremenitve okolja, ki jih določa predpis o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju.

(4) Pred gradnjo objektov, ki so viri elektromagnetnega sevanja, je treba izdelati strokovno mnenje o elektromagnetnem sevanju načrtovanega objekta, po gradnji objekta pa meritve elektromagnetnih sevanj.

3.9.4  Pogoji za varstvo voda

95. člen

(1) Za vsak poseg, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, je potrebno pridobiti vodno soglasje.

(2) Zacevljanje vodotokov ni dopustno.

(3) Na referenčnih odsekih so prepovedani posegi, ki lahko povzročijo spremembe morfoloških značilnosti.

(4) Na vodotokih gorvodno od referenčnih odsekov in na njihovi prispevni površini so dovoljeni le posegi, ki ne povzročajo škodljivega vpliva na referenčne odseke in se v postopku odločanja o izdaji vodnega soglasja ugotovi, da se zaradi sprememb morfoloških značilnosti, povezanih s temi posegi, stanje površinskih voda ne bo poslabšalo ter so izpolnjeni drugi pogoji za izdajo soglasja/mnenja o vplivu gradnje na vodni režim in stanje voda.

(5) Na vodotokih dolvodno od referenčnih odsekov, do dolvodne meje ribjega tipa, v katerega je razvrščen referenčni odsek, so dovoljeni le posegi, ki ne povzročajo škodljivega vpliva na referenčne odseke in se v postopku odločanja o izdaji soglasja/mnenja o vplivu gradnje na vodni režim in stanje voda ugotovi, da so izpolnjeni pogoji iz prejšnjega odstavka.

(6) Če gre pri posegu v vodotok iz tretjega oziroma četrtega odstavka tega člena za gradnjo prečnega objekta, mora biti tak objekt izveden tako, da je zagotovljena prehodnost za vrste rib, značilne za ribji tip na mestu posega.

96. člen

(1) Pri urejanju prostora in izvajanju posegov v obvodnem prostoru je potrebno upoštevati priobalni pas vodotokov.

(2) V Brdih so vodotoki 2. reda. Zunanja meja priobalnega zemljišča na vodotokih 2. reda je odmaknjena 5 m od meje vodnega zemljišča. 

(3) Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen za dopustne izjeme po zakonu o vodah:

·  gradnjo objektov javne infrastrukture, komunalne in druge infrastrukture ter komunalnih priključkov na javno infrastrukturo,

·  gradnjo objektov grajenega javnega dobra,

·  za ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda,

·  za ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave,

·  gradnjo objektov, potrebnih za rabo voda, ki jih je za izvajanje vodne pravice nujno zgraditi na vodnem oziroma priobalnem zemljišču (npr. objekt za zajem ali izpust vode), zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih,

·  gradnjo objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem,

·  gradnjo objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije.

·  na priobalnem zemljišču v tlorisni širini 15 metrov od meje vodnega zemljišča do zunanje meje priobalnega zemljišča na vodah 1. reda zunaj območij naselja je dovoljena tudi za gradnja pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov na podlagi vodnega soglasja.

(4) Obvodna vegetacija se ohranja. Odstranjevanje je možno le v primeru izvajanja posegov v prostor iz prejšnjega odstavka tega člena.

(5) Pri posegih v vodna in priobalna zemljišča je potrebno zagotoviti, da v vodotokih ne nastajajo razmere neprekinjene kalnosti.

3.9.5  Pogoji za varstvo pred požarom

97. člen

Pri urejanju in poseganju v prostor je potrebno upoštevati prostorske, gradbene in tehnične ukrepe varstva pred požarom, zlasti pa zagotavljati:

·  pogoje za varen umik ljudi, živali in premoženja,

·  potrebne odmike med objekti ali potrebno protipožarno ločitev,

·  prometne in delovne površine za intervencijska vozila,

·  vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.

3.9.6  Pogoji za varstvo pred plazovi in erozijo

98. člen

(1) Pri načrtovanju posegov na plazljivih območjih je potrebno upoštevati prepovedi in omejitve kot jih  določajo predpisi s področja varstva voda. Na plazljivem območju je prepovedano:

·  zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras, in drugi posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč,

·  poseganje, ki bi lahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišča in dvig podzemne vode, izvajati zemeljska dela, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča,

·  krčenje in večja obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje plazenje zemljišč.

(2) Pri urejanju in poseganju v prostor je potrebno upoštevati nestabilnost tal in plazovitost terena ter s prostorskimi, gradbenimi in tehničnimi ukrepi pri gradnji zavarovati zemljišče in objekte pred zdrsom zemljine oz. pred plazovi.

(3) Z geomehanskimi raziskavami je potrebno preveriti tehnične možnosti za graditev na labilnih tleh.

98. a člen

(1) Pri načrtovanju posegov na erozijskih območjih je potrebno upoštevati prepovedi in omejitve kot jih  določajo predpisi s področja varstva voda. Na erozijskem območju je prepovedano:

·  poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov,

·  ogoljevanje površin,

·  krčenje tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in snežne odeje, uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije,

·  zasipavanje izvirov,

·  nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali plazljivih zemljiščih,

·  omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda in slabšanje ravnovesnih razmer,

·  odlaganje ali skladiščenje lesa in drugih materialov,

·  zasipavanje z odkopnim ali odpadnim materialom,

·  odvzemanje naplavin z dna in brežin, razen zaradi zagotavljanja pretočne sposobnosti hudourniške struge,

·  vlačenje lesa.

(2) Za vse posege in gradnje na erozijsko ogroženih območjih je potrebno pridobiti vodno soglasje/mnenje.

3.9.7  Pogoji za varstvo pred poplavami

99. člen

(1) Na poplavnih območjih so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja.

(2) Poplavna območja in razredi poplavne nevarnosti so določeni v skladu s predpisi o vodah, na osnovi izdelanih in potrjenih strokovnih podlag. Poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti za obstoječe stanje so sestavni del prikaza stanja prostora. Na območjih, kjer razredi poplavne nevarnosti še niso določeni, je sestavni del prikaza stanja prostora opozorilna karta poplav.

(3) Na poplavnih območjih, za katera so izdelane karte poplavne nevarnosti in določeni razredi poplavne nevarnosti, je pri načrtovanju prostorskih ureditev oziroma izvajanju posegov v prostor treba upoštevati predpis, ki določa pogoje in omejitve za posege v prostor in izvajanje dejavnosti na območjih, ogroženih zaradi poplav. Pri tem je treba zagotoviti, da se ne povečajo obstoječe stopnje ogroženosti na poplavnem območju in izven njega. Če načrtovanje novih prostorskih ureditev oziroma izvedba posegov v prostor povečuje obstoječo stopnjo ogroženosti, je treba skupaj z načrtovanjem novih prostorskih ureditev načrtovati celovite omilitvene ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti, njihovo izvedbo pa končati pred začetkom izvedbe posega v prostor oziroma sočasno z njo.

(4) Na poplavnem območju, za katero razredi poplavne nevarnosti še niso bili določeni, so dopustne samo rekonstrukcije in vzdrževalna dela na obstoječih objektih v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, če ne povečujejo poplavne ogroženosti in ne vplivajo na vodni režim in stanje voda. Pred drugimi posegi v prostor je potrebno izdelati strokovno podlago, ki bo ugotovila dejansko poplavno ogroženost in predvidila eventuelne omilitvene ukrepe za zmanjšanje poplavne nevarnosti.

(5) Ne glede na določbe drugega in tretjega odstavka tega člena so na poplavnem območju dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda, ter posegi in dejavnosti, ki jih dopuščajo predpisi o vodah, pod pogoji, ki jih določajo ti predpisi.

3.9.8  Pogoji iz potresne varnosti

100. člen

Objekte je projektirati potresno varno. Upoštevati je potrebno podatke iz karte potresne nevarnosti Slovenije - projektnih pospeškov tal za povratno periodo 475 let in trdna tla Agencije RS za okolje.

3.9.9  Pogoji za varstvo vojnih grobišč in prikritih vojnih grobišč

100. a člen

(1) Na lokacijah, kjer se nahajajo vojna grobišča in prikrita vojna grobišča, je skladno z določbami predpisov, ki urejajo varstvo vojnih grobišč, prepovedano:

·  spreminjati zunanji videz grobišča v nasprotju s predpisi,

·  poškodovati grobišče ali odtujiti njihove sestavne elemente in

·  izvajati vsako drugo dejanje, ki pomeni kršitev spoštovanja do grobišča ali je v nasprotju s pokopališkim redom vojnih grobišč.

(2) Lokacije vojnih grobišč in prikritih vojnih grobišč so prikazane v prikazu stanja prostora.

(3) Za kakršne koli posege na območje vojnega grobišča (postavitev spominskega obeležja, obnova, itd.) je potrebno pridobiti soglasje pristojnega organa za zagotavljanje varstva vojnih grobišč.

101. člen

(črtan)

3.10  posebni Prostorski izvedbeni pogoji

102. člen

Poleg splošnih skupnih prostorskih izvedbenih pogojev, veljajo za spodaj navedene enote urejanja prostora posebni prostorski izvedbeni pogoji.

103. člen

Terme Fojana - hotel, depandanse, kopališče

EUP: FOJ-10 BT

(1) Poleg določil za BT in (x) je pri razporeditvi in oblikovanju stavbnih volumnov upoštevati razmerja v prostoru tako, da objekti hotela višinsko ne preseže dominantnih zvonikov cerkva v Medani in Fojani, kar pomeni, da je max. dopustna absolutna višina najvišje točke strehe objektov 190,30 mnm.

(2) Vertikalni gabarit ne sme v celoti izstopati iz obstoječega terena, del objektov je integrirati v obliko obstoječe vzpetine, del stavbnega volumna (3-4 hotelske etaže) se lahko dvigne nad najvišjo točko obstoječega terena. Najvišja točka obstoječega terena je na koti 174,59 mnm.

(3) Pri urejanju parkirišč je potrebno zagotoviti najmanj 50% PM pod nivojem terena ali pod nadstrešnicami ali ozelenjenimi pergolami. Pri urejanju parkirišč na prostem kapacitete nad 20 vozil je potrebno posaditi 1 drevo na vsakih 6 PM.

104. člen

Rekreacijski park Vipolže

EUP: VIP-38 BC, VIP-40 BC

Poleg določil za BC in (i) velja za urbanistično in arhitekturno oblikovanje objektov za potrebe rekreacije in športa ureditvena enota (x):

·  ob lokalni cesti je potrebno zagotoviti pločnik, ki povezuje igrišča med seboj,

·  pri urejanju večjih parkirišč kapacitete nad 20 vozil je potrebno posaditi 1 drevo na min. 6 PM,

·  vsi servisni prostori igrišč naj se združijo v enotnem objektu ali ob morebiti izgradnji tribun pod njimi.

105. člen

(črtan)

106. člen

EUP: GON-18 BT

Poleg določil za BT in (x) velja za urbanistično in arhitekturno oblikovanje objektov za potrebe turizma še:

·  objekta morata biti izvedena v paviljonskem tipu,

·  pri urejanju večjih parkirišč kapacitete nad 20 vozil je potrebno posaditi 1 drevo na min. 6 PM,

·  objekt na enoti urejanja GON-18 se mora skladno vklopiti v veduto na Gonjače in Šmartno.

106. a člen

EUP: DOB-45 PC

Poleg določil za PC velja še:

·  Pri gradnjah in prostorskih ureditvah se ne sme spreminjati kote terena.

106. b člen

EUP: BIL-11 K2, GON-28 K2, GON-29 K2, HRU-26 K2, KOJ-31 K2, SLČ-05 K2, VED-24 K2

Poleg določil za K2 velja še:

·  Gozd na območju EUP je treba izkrčiti in vzpostaviti kmetijsko zemljišče v 10-ih letih od začetka veljave tega akta.

106. c člen

EUP: VIŠ-19 K1

Poleg določil za K1 velja še:

·  Na območju je dovoljeno parkiranje v času prireditev.

106. č člen

Obvoznica Kojsko

EUP: BRE-05 PC, HUM-59 PC, KOJ-30 PC

Poleg določil za PC velja še:

·  V primeru poseganja v brežine vodotoka  je po končanih delih treba brežine zatraviti in zasaditi z avtohtono grmovno in drevesno vegetacijo. Premostitve vodotoka se izvede na  način, da se z oporniki ne posega v strugo vodotoka z namenom ohranjanja obstoječe nivelete struge ter obstoječega pretoka. Vzdolž celotne trase ceste je potrebno zagotoviti vse tehnične ukrepe za preprečitev onesnaženja vodotoka.

·  Odstranitev vegetacije naj se izvede izven gnezditvenega obdobja za ptice (od 1. avgusta do 1. februarja).

106. d člen

EUP: DOB-18 ZD

Poleg določil za ZD velja še:

·  Zelene površine je potrebno urediti tako, da ureditve ne bodo poslabšale poplavnega stanja na območju pobude. Ohraniti je potrebno obstoječe odtočne razmere, brez umeščanja grajenih objektov in takšne urbane infrastrukture, ki bi povzročale zmanjšanje odtoka vode in predstavljale oviro pri vračanju vode v svojo strugo.

·  Ureditev območja naj se načrtuje in izvede na način, da se bo ohranil kar največji delež travniških površin.

106. e člen

EUP: VKO-23 ZS

Poleg določil za ZS velja še:

·  Ureditev območja naj se načrtuje in izvede na način, da se bo ohranil kar največji delež travniških površin.

·  Za utrditev površin potrebnih za izvajanje dejavnosti je potrebno prednostno uporabiti mreže za utrjevanje zemlje.

106. f člen

EUP: VKŽ-08 PC, VKŽ-09 PC

Poleg določil za PC velja še:

·  Odstranitev vegetacije naj se izvede izven gnezditvenega obdobja za ptice (od 1. avgusta do 1. februarja).

106. g člen

(črtan)

106. h člen

EUP: KRA-13 SK

Poleg določil za SK velja še:

·  Ureditev območja in gradnja objekta na parceli številka 318 k.o. Krasno naj se načrtuje in izvede čim bližje zahodnemu robu območja stavbnih zemljišč.

106. i člen

EUP: ŠMA-29 PO

Poleg določil za PO velja še:

·  Parkirišče mora biti urejeno in zasajeno z drevesi.

106. j člen

EUP: VKŽ-01 BT

Poleg določil za BT velja še:

·  Predvidena je izdelava OPPN, v okviru katerega bodo določena razmestitev, velikost in oblikovanje objektov ter prostorskih ureditev, ki bo skladna z merilom prostora in arhitekturnimi ter krajinskimi značilnostmi.

106. k člen

EUP: KZA-36 SK

Poleg določil za SK velja še:

·  Pred izdajo gradbenih dovoljenj je treba na celotnem delu parcele št. 1188/1, k.o. Kozana, ki ima opredeljeno namensko rabo K1, vzpostaviti kmetijska zemljišča.

106. l člen

EUP: SNO-04 SK

Poleg določil za SK velja še:

·  Pred izdajo gradbenih dovoljenj je treba na delu parcele št. 1998, k.o. Kojsko, ki ima opredeljeno namensko rabo K2, vzpostaviti kmetijska zemljišča.

106. m člen

EUP: SLA-01 SK

Poleg določil za SK in vj pri gradnji veljajo še ti pogoji:

·  Prepovedane so proizvodne dejavnosti v kakršnikoli obliki.

·  Sleme novih objektov mora potekati vzporedno s slemeni severnega niza objektov v enoti SLA-02 ali vzporedno s plastnico na mestu novega objekta.

·  Tloris osnovnega stavbnega volumna novih objektov mora imeti razmerje stranic najmanj 1:2.

·  Streha je dvokapnica nad osnovnim tlorisom, s slemenom po daljši stranici. Strešine osnovne strehe morajo imeti enak naklon. Ravne strehe niso dopustne.

·  Strešna kritina so korci opečno rdeče, neodsevne barve. Prepovedana je uporaba engobiranih korcev.

·  Širina napušča ne sme presegati 40 cm.

·  Barva fasade se smiselno povzame po obstoječih kvalitetnih objektih v enoti SLA-02.

·  Vse odprtine so pravokotne v razmerju minimalno 1:2 in razporejene osno po fasadi.

·  Prepovedana je uporaba neznačilnih arhitekturnih elementov, nelokalnih materialov ter vseh imitacij.

·  Ograje so lesene, vertikalne. Prepovedana je uporaba betonskih stebričkov.

·  Dostop do objekta je možno urediti izključno po parceli 1855 k.o. Kožbana.

·  Za gradnjo na enoti je potrebno pri pristojni službi za varstvo kulturne dediščine pridobiti projektne kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno projektno soglasje. Pogoji se opredeljujejo v skladu z oblikovnimi zahtevami za kulturni spomenik Slapnik – vas (EŠD – 4760).

·  Med novo zgrajenim objektom in obstoječimi objekti naselja Slapnik se ohranja intenzivno zazelenjeni pas. Ohranjajo se obstoječa drevesa in grmi na tem pasu.

106. n člen

EUP: BRK-01 LN

Na območju je dopustno samo raziskovanje mineralnih surovin.

106. o člen

EUP: POD-21 LN

Na območju je dopustna samo sanacija brez možnosti nadaljnjega izkoriščanja mineralnih surovin.

106. p člen