Na podlagi 5. odstavka 61. člena in v povezavi s 3. Odstavkom 98. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. list RS, št. 33/07 ter spremembe Ur. list št. 70/2008-ZVO-1B) ter 10. člena Statuta Občine Ruše (MUV, št. 5/99, 18/00), je Občinski svet Občine Ruše na svoji 15. redni seji, dne 20. aprila 2009, sprejel

O D L O K

o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za stanovanjsko cono s8 ob Jamnikovi ulici v Rušah

I. UVODNE DOLOČBE

1. člen

S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za del stanovanjske cone S8 ob Jamnikovi ulici v Rušah, ki ga je izdelal Komunaprojekt d.d. Maribor, pod številko projekta 302207, v marcu 2009 (v nadaljnjem besedilu tudi: OPPN).

2. člen

OPPN iz prejšnjega člena obsega besedilo in kartografski del.

Izdelan je v digitalni in analogni obliki.

V primeru razhajanj med digitalnimi in analognimi vsebinami, veljajo analogne vsebine, razen če ni v nadaljnjem besedilu odloka določeno drugače.

Sestavljen je iz naslednjih delov:

A) BESEDILO

1. Obrazložitev odloka

2. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu

3. Smernice in mnenja k občinskem podrobnem prostorskem načrtu

B) KARTOGRAFSKI DEL

1. Pregledna karta s prikazom območja obdelave M 1 : 500

2. Izsek iz Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Ruše, za območje nove Občine Ruše v letu 2004 (MUV št. 10/04 in popr. št. 12/04 ter št. 8/06) M 1 : 500

3. Ureditvena in količbena situacija M 1 : 500

4. Situacija komunalne in energetske infrastrukture M 1 : 500

5. Situacija prometne ureditve M 1 : 500

6. Prikaz vplivnih območij posameznih objektov M 1 : 500

7. Načrt funkcionalnih zemljišč M 1 : 500

II. OPIS MEJE OBMOČJA

3. člen

Ureditveno območje OPPN se nahaja ob severnem robu strnjenega naselja ob Jamnikovi ulici v Rušah. Obstoječa pozidava na južnem robu območja je pretežno stanovanjska, na vzhodni strani je območje omejeno z Industrijsko cesto. Na severni in zahodni strani se pozidava dotika kmetijskih zemljišč.

V ureditveno območje OPPN so v celoti oz. delno vključene parcele št. 338/2, 712, 339/3, 711, 339/4, 340/1, 345/3, 345/4, 343, 344, 348/1, 700/2, 350/1, 351/1, 351/2, 353/2, 353/3, 352, 355, 354/1, 354/2, 356, 357, 358, 362/1, 362/2, 602/1, 364/2, 363, 364/1, 1836/1, 418, 417/1, 417/2, 417/3, 416 in 415, vse v K. O. Ruše. Številke parcel so povzete po uradnem katastrskem načrtu z dne 4. 8. 2008.

Ureditveno območje OPPN je prikazano tudi v kartografskem delu OPPN. V primeru razhajanja med opisom območja obdelave v tekstualnem delu (odloku) in prikazom območja v grafičnem delu, se upošteva prikaz v grafičnem delu.

Velikost ureditvenega območja znotraj opisane meje je cca. 4,5 ha.

III. FUNKCIJE OBMOČJA S POGOJI ZA IZRABO IN KVALITETO GRADNJE TER URBANISTIČNE OMEJITVE

4. člen

Območje je v veljavnih planskih aktih občine (zadnje spremembe sprejete z Odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Ruše, za območje nove Občine Ruše v letu 2004 (MUV št. 10/04 in popr. št. 12/04 ter št. 8/06; v nadaljevanju: veljavni planski akti) v celoti opredeljeno kot gradbene parcele in je namenjeno gradnji stanovanj, dejavnostim javne infrastrukture in storitvenim dejavnostim, ki služijo prebivalcem na območju ter delno zelenim površinam. Območje je na vzhodni strani navezano na regionalno cesto 2. reda R2 435: Industrijsko cesto.

5. člen

Pogoji za izrabo območja

Na južni strani pozidave je potrebno posebno pozornost nameniti sozvočju nove stanovanjske pozidave z obstoječo zazidavo in oblikovanju kakovostne stanovanjske soseske, na vzhodni strani pa umestitvi športnega objekta ali objekta za storitvene dejavnosti oz. stanovanjskih objektov znotraj gradbene črte in gradbene meje ter ob upoštevanju opredeljenega faktorja pozidanosti.

Posegi v prostor

V območju so možni sledeči posegi:

• gradnja novih objektov, naprav in omrežij, kot je razvidno iz prilog 2 in 3 tega odloka;

• vzdrževanje objektov (redna vzdrževalna dela, investicijska vzdrževalna dela, vzdrževalna dela v javno korist)

• spremembe namembnosti objektov, ureditev prostih in zelenih površin ter posegi, ki so razvidni iz nadaljnjega besedila tega odloka.

6. člen

Urbanistične omejitve

V območju obdelave veljajo naslednje urbanistične omejitve, ki so prikazane v grafičnem delu:

- gradbena črta je črta, na katero morajo biti z enim robom postavljeni novozgrajeni objekti, dovoljeni so le manjši odmiki delov fasad (balkoni, nadstreški in podobno);

- gradbena meja je črta, ki je novozgrajeni objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali so od nje odmaknjeni v notranjost;

- maksimalna etažnost je oznaka, ki podaja največje število etaž novogradenj in se izraža kot oznaka kleti, pritličja in števila nadstropij nad njimi;

- namembnost objekta je oznaka objekta z barvno šrafuro, objekti v območju so lahko namenjeni stanovanjskim dejavnostim in poslovno stanovanjskim dejavnostim, pri čemer se kot poslovne dejavnosti po tem odloku štejejo dejavnosti, ki so razvidne iz priloge 1 tega odloka, v vzhodno ležečem objektu (G) pa tudi športnim dejavnostim;

- faktor izrabe (FSI) je razmerje med bruto etažno površino objektov in velikostjo območja;

- faktor pozidanosti je razmerje med pozidano površino in velikostjo območja.

7. člen

Koncept, poimenovanje objektov in lega v prostoru

Objekti in pozidave v območju se delijo na pozidavo zahodnega dela – zahodno od predvidene ceste D (nizi A, B, C) in vzhodno od predvidene ceste D ( nizi D, E, F, objekt G) ter območje pozidave stanovanjskih hiš – severno od predvidene ceste F in objekt I - južno od ceste B.

Tipi objektov oz. pozidav so:

- niz A – objekti, vzporedni z novo cesto B, skrajno jugovzhodni objekti v območju;

- niz B – objekti, vzporedni z novo cesto A, vzporedni z nizom A, locirani severno od njega;

- niz C – objekti, vzporedni z nizom B, locirani severno od njega;

- niz D – objekt je za nizom E, na vzhodni strani ceste D;

- niz E – objekt je med nizom F in nizom D, na vzhodni strani ceste D;

- niz F – objekti so v podaljšku niza A, na vzhodni strani ceste D;

- objekt G – lociran je ob Industrijski cesti, vzporedno s cesto A;

- objekti H – območje individualnih stanovanjskih hiš na severnem robu območja;

- objekt I – lociran južno od ceste B.

Natančna lega in oznaka objektov je razvidna iz grafičnih prilog OPPN.

8. člen

Posegi v prostor pred začetkom izvajanja pozidave po OPPN

A. Zaradi izvajanja OPPN je potrebno upoštevati kulturno varstvene smernice in opraviti:

1. Za zaščiteni arheološki spomenik Ruše- Žarno grobišče ob železniški progi (EŠD 6340)

V območju starejšega odloka (Odlok o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Ruše, MUV št. 1/1987), t.j. predvsem v južnem območju najdišča s parcelami št. 353/2-del, 354/1 -del, 358, 357, 356, 355, vse del v K.O. Ruše, je v smislu javne funkcije mišljena in dopustna ureditev zelenih parkovnih javnih površin in parkirišč.

Za zasaditev dreves mora biti izdelan ustrezni načrt.

V območju veljavnega Odloka o razglasitvi nepremičnih kulturnih spomenikov na območju občine Ruše, MUV št.: 2/2006 in naslednje, s katerim je prišlo do širitve varovanega območja na južni del parcel št. 353/2-del in 353/3 ter 354/1, 358, 357, 356, 355, vse del, v K.O. Ruše, je načeloma gradnja možna. Zaradi pravočasnega vpogleda v zemeljske plasti pred gradnjo je potrebno izvesti predhodne arheološke raziskave oz. sondažni pregled terena.

2. Za zaščiteni arheološki spomenik Ruše- Naselbina ob železniški progi (EŠD 6342)

Na jugozahodnem robu območja, kamor bo posegla predvidena gradnja ceste, je na prizadetem območju potrebno izvesti predhodne arheološke raziskave. Območje najdišča sicer načeloma v celoti varujemo v neokrnjeni obliki, dopustne in sprejemljive so samo gradnje, ki se jim ne da izogniti - npr. zadevna komunalna ureditev širšega pomena in razmeroma manjših razsežnosti.

3. Preostalo področje predvidene gradnje stanovanjske cone S8 (s komunalnimi priključki in cestami) se nahaja sicer izven registriranih arheoloških najdišč, vendar v njihovi neposredni bližini.

Na osnovi Evropske konvencije o varstvu arheološke dediščine (v Sloveniji ratificirana 1. 1999, Ur. 1. RS, št. 7/1999) in ZVKD-1, je potrebno pred posegi v prostor ali pred gradnjo zagotoviti predhodne arheološke raziskave (npr. ekstenzivni, intenzivni površinski in podpovršinski pregled, vrednotenje s testnimi jarki, pregled z vrtinami, geofizikalne meritve in eventualne analize aeroposnetkov), da se pridobijo informacije, potrebne za vrednotenje dediščine, natančneje določijo ukrepi varstva ali se dediščina pred posegi nadzorovano odstrani in na osnovi katerih so lahko naknadno določeni in posredovani natančnejši pogoji za varstvo.

9. člen

Gradnja novih objektov in njihova namembnost

S tem OPPN je, razen komunalne opreme območja in del, opisanih v 5. členu tega odloka, predvidena gradnja naslednjih objektov oz. pozidav:

niz A – niz objektov, vzporednih z novo cesto B, skrajno jugovzhodni objekti v območju ( nasproti Jamnikove ulice)

niz ali vrsta posameznih stanovanjskih objektov

niz B – niz objektov vzporednih z novo cesto A, vzporedni z nizom A, locirani severno od njega

niz ali vrsta posameznih stanovanjskih objektov

niz C – niz objektov vzporednih z nizom B, locirani severno od njega

niz ali vrsta posameznih stanovanjskih objektov

niz D – objekt za nizom E na vzhodni strani ceste D

posamezni stanovanjski objekt

niz E – objekt med nizom F in nizom D, na vzhodni strani ceste D

posamezni stanovanjski objekt

niz F – objekti so v podaljšku niza A, na vzhodni strani ceste D

niz ali vrsta posameznih stanovanjsko – poslovnih objektov (poslovne dejavnosti so razvidne iz priloge 1, vrste objektov iz prilog 2 in 3 tega odloka.

objekt G – lociran je ob Industrijski ulici, vzporedno s cesto A

športni objekt ali eden oz. več stanovanjskih objektov oz. objekt z dejavnostmi, ki so razvidne iz priloge 1 tega odloka; vrste objektov so razvidne iz prilog 2 in 3 tega odloka. Možna je tudi kombinacija bivanja in dejavnosti iz priloge 1 tega odloka..

Pogoji gradnje so razvidni iz 12. člena tega odloka.

objekti H – območje individualnih stanovanjskih hiš na severnem robu območja

individualni stanovanjski objekti

objekt I – lociran je južno od ceste B

posamezni stanovanjski objekt

IV. MERILA IN POGOJI ZA GRADITEV OBJEKTOV

10. člen

Vrste dopustnih objektov

Vrste dopustnih objektov so razvidne iz priloge 2 in 3 tega odloka. Priloga 2 se sklicuje na prilogo 1 Uredbe o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena Ur.l. RS, št. 33/2003 (78/2005 popr.): Priloga 1: CC-SI – Struktura.

Definicije zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih objektov v prilogi 3 so povzete po Uredbi o vrstah objektov glede na zahtevnost, Ur.l. RS, št. 37/2008.

V primeru spremembe predpisov iz prvega in drugega odstavka tega člena se kot dopustni objekti v območju štejejo objekti po eventualnih novih predpisih, ki ustrezajo opisom iz sedaj veljavnih predpisov v prilogi 2 in 3 tega odloka oz. objekti po eventualnih novih predpisih, ki bodo ustrezali namenski rabi površin.

11. člen

Vrste dopustnih dejavnosti v objektih

Razen bivanja so v območju dopustne dejavnosti, razvidne iz priloge 1 tega odloka.

Priloga 1 se sklicuje na Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti, Ur.l. RS, št. 69/2007, spremembe: Ur.l. RS, št. 17/2008 (Standardna klasifikacija dejavnosti-SKD 2008: Priloga I: Standardna klasifikacija dejavnosti - SKD 2008; Priloga II: Pojasnila k standardni klasifikaciji dejavnosti - SKD 2008).

Naštete dejavnosti se lahko locirajo v območju ne glede na navedbe namembnosti objektov po posameznih nizih oz. conah, v kolikor so izpolnjeni ostali pogoji, ki so v odloku opredeljeni za posamezne nize oz. cone.

V primeru spremembe predpisa iz drugega odstavka tega člena se kot dopustne dejavnosti v območju štejejo tudi eventualne druge dejavnosti, ki bodo skladne z namensko rabo območja.

V. FUNKCIONALNA IN OBLIKOVNA MERILA TER POGOJI

12. člen

Pri oblikovanju objektov je potrebno posebno pozornost posvetiti oblikovanju objektov, ki naj bodo v sozvočju z vizuro mesta Ruše. Objekti se morajo oblikovno prilagoditi veduti na severni rob pozidave Ruš. Potrebno je ohraniti pogled na dominantne objekte in zasnovo novih objektov načrtovati tako, da le-te dopolnjujejo.

Maksimalna tlorisna velikost objektov in gabariti so razvidni iz karte št. 3 (ureditvena situacija).

Vhodi v objekte se natančno določijo pri projektiranju objektov, nanje je potrebno navezati bližino parkirnih mest za invalide v skladu s predpisi.

Niz A – niz objektov, vzporednih z novo cesto B, skrajno jugovzhodni objekti v območju ( nasproti Jamnikove ulice):

• v nizu je možna gradnja treh stanovanjskih objektov (blokov), širine do 12 m v skladu z maksimalnim horizontalnim gabaritom, ki je podan v ureditveno – količbeni situaciji;

• streha objektov je lahko minimalnega naklona (ravna) ali dvokapnica;

• maksimalna etažnost objektov: K+P+4, pri etažah so upoštevane standardne višine stanovanjskih etaž;

• objekte je potrebno med seboj odmakniti za najmanj 4,00 m, v skladu z ureditveno – količbeno situacijo.

Niz B – niz objektov, vzporednih z novo cesto A, vzporedni z nizom A, locirani severno od njega:

• v nizu je možna gradnja treh stanovanjskih objektov (blokov), širine do 12 m v skladu z maksimalnim horizontalnim gabaritom, ki je podan v ureditveno – količbeni situaciji;

• streha objektov se izvede kot dvokapnica, sleme vzporedno s cesto A;

• maksimalna etažnost objektov: K+P+3, pri etažah so upoštevane standardne višine stanovanjskih etaž;

• objekte je potrebno med seboj odmakniti za najmanj 4,00 m, v skladu z ureditveno – količbeno situacijo.

Niz C – niz objektov, vzporednih z nizom B, locirani severno od njega:

• v nizu je možna gradnja treh stanovanjskih objektov (blokov), širine do 12 m v skladu z maksimalnim horizontalnim gabaritom, ki je podan v ureditveno – količbeni situaciji;

• streha objektov se izvede kot dvokapnica, sleme vzporedno s cesto F;

• maksimalna etažnost objektov: K+P+2, pri etažah so upoštevane standardne višine stanovanjskih etaž;

• objekte je potrebno med seboj odmakniti za najmanj 4,00 m, v skladu z ureditveno – količbeno situacijo.

Niz D – objekt za nizom E, na vzhodni strani ceste D:

• v nizu je možna gradnja stanovanjskega objekta (bloka), v skladu z maksimalnim horizontalnim gabaritom, ki je podan v ureditveno – količbeni situaciji;

• streha objektov se izvede kot dvokapnica, sleme vzporedno s cesto H;

• maksimalna etažnost objektov: k+p+2, pri etažah so upoštevane standardne višine stanovanjskih etaž.

Niz E – objekt med nizom F in nizom D, na vzhodni strani ceste D:

• v nizu je možna gradnja stanovanjskega objekta (bloka), širine do 12 m v skladu z maksimalnim horizontalnim gabaritom, ki je podan v ureditveno – količbeni situaciji;

• streha objektov se izvede kot dvokapnica, sleme pravokotno na cesto A;

• maksimalna etažnost objektov: K+P+4, pri etažah so upoštevane standardne višine stanovanjskih etaž.

Niz F – objekti so v podaljšku niza A, na vzhodni strani ceste D:

• v nizu je možna gradnja petih poslovno - stanovanjskih objektov (blokov), širine do 16 m v skladu z maksimalnim horizontalnim gabaritom, ki je podan v ureditveno – količbeni situaciji;

• streha objektov je minimalnega naklona (ravna) ali dvokapnica;

• maksimalna etažnost objektov: K+P+5, pri etažah so upoštevane standardne višine stanovanjskih etaž;

• objekte je potrebno med seboj odmakniti za najmanj 4,00 m, v skladu z ureditveno – količbeno situacijo.

Objekt G – lociran je ob Industrijski ulici, vzporedno s cesto A:

• objekt je novogradnja okvirne velikosti do 56 × 75 m v skladu z gradbeno črto in mejo;

• streha objekta je minimalnega naklona (ravna), eno ali dvokapnica;

• maksimalna etažnost objekta: P+2, pri etažah je upoštevana standardna višina športne dvorane.

• ob objektu je nad vhodom možno postavljati funkcionalne nadstrešnice širine vhoda;

• V primeru gradnje objektov z drugačno namembnostjo (bivanje ali dejavnosti iz priloge 1 tega odloka), veljajo za oblikovanje naslednji pogoji:

- objekt je lahko eden, dva ali več;

- višina objektov je maksimalno P+3, streha objektov se izvede kot ravna, eno ali dvokapnica;

- objekti se poravnajo z gradbeno linijo, kot je razvidno iz kartografskega dela tega odloka;

- faktor pozidanosti zemljišča je do 0,35;

- faktor izrabe (FSI) je maksimalno 1,4.

Objekti H – območje individualnih stanovanjskih hiš na severnem robu območja:

- možna je gradnja 12 stanovanjskih objektov – individualnih stanovanjskih hiš, okvirne velikosti 9 × 9 m, v skladu z maksimalnim horizontalnim gabaritom, ki je podan v ureditveno

– količbeni situaciji;

- streha objektov se izvede kot dvokapnica, sleme vzporedno s cesto H ali kot enokapnica ali ravna streha, pri čemer morajo imeti vsi objekti v posamezni vrsti (v smeri vzhod – zahod) enak tip strehe.

- maksimalna etažnost objektov: K+P+1, pri etažah so upoštevane standardne višine stanovanjskih etaž;

- objekte je potrebno med seboj odmakniti za najmanj 4,00 m, v skladu z ureditveno – količbeno situacijo.

Objekt I – objekt južno od ceste B:

- objekt je novogradnja - stanovanjski objekt (blok), v skladu z maksimalnim horizontalnim gabaritom, ki je podan v ureditveno

– količbeni situaciji;

- maksimalna etažnost objekta: K+P+4, streha je dvokapnica, sleme je vzporedno s slemeni vzhodno in zahodno ležečega objekta;

- pri etažah so upoštevane standardne višine stanovanjskih etaž.

Višina objekta po etažah in končni absolutni višini ne sme presegati višine stanovanjskih stavb na sosednjih parcelah št. 700/1 in 704, obe K.O. Ruše

- potrebno je zagotoviti podzemna parkirišča in parkirišča za obiskovalce skladu s tabelo iz člena 16 na parceli 343 K.O. Ruše.

Kleti

Pod vsemi objekti je možno graditi kletne etaže, ki pa ne smejo segati na parcele, ki niso v lasti investitorja.

Oznaka K na objektih, prikazana v grafičnem delu, pomeni možnost izgradnje tudi večih kletnih etaž, v kolikor to dopuščajo geološki, hidrološki in drugi pogoji.

Podzemne garaže

Pod vsemi več stanovanjskimi, poslovno-stanovanjskimi in pod trgovsko – športnim objektom, razen pod objekti v nizih D in E, je potrebno graditi podzemne garaže. Uvozi v garaže so razvidni iz prometne situacije, maksimalni horizontalni gabariti niso določeni, vendar se smiselno navezujejo na konstrukcijo objektov nad njimi in ne smejo segati izven parcel, ki so v lasti investitorja.

Potrebno število parkirnih mest za stanovalce in obiskovalce se določi v skladu s tabelo iz člena 16.

Nezahtevni in enostavni objekti

Za potrebe odstavljanja koles, ureditve ekoloških otokov in drugih pokritih površin, namenjenih stanovanjskemu kompleksu, je možno graditi nezahtevne in enostavne objekte, kot je razvidno iz priloge 3 tega odloka.

Dovoljena je postavitev mikrourbane opreme in igral v skladu z ureditveno situacijo in prilogo 3 odloka.

VI. FAZNOST GRADNJE

13. člen

Izgradnja komunalne opreme območja (komunalna, energetska in prometna infrastruktura) se mora izvesti pred gradnjo ostalih objektov oz. stavb (niza A, B, C, D , E, F, H ter objektov G in I) ali sočasno z gradnjo niza A, B, C, D , E, F, H ter objektov G in I.

Izgradnja posameznih nizov (A, B, C, D , E, F, H in objektov G ter I) ob sočasni ali predhodni komunalni opremi lahko predstavlja zaključeno celoto.

V vsakem primeru je pogoj za začetek gradnje v zahodnem delu območja izgradnja ceste A in križišča ali krožišča v vzhodnem delu območja obdelave.

VII. OBLIKOVANJE ODPRTEGA PROSTORA

14. člen

Odprti prostori se oblikujejo kot zelene površine, utrjene ploščadi, manipulativna dvorišča ali peš poti. Finalne obdelave tlakov, izbor in razporeditev grmovnic, dreves ter mikrourbane opreme na celotnem območju, bodo določeni v projektni dokumentaciji za ureditev prostih in zelenih površin.

Poti med stanovanjskimi objekti in objektom G so javno dostopne in prehodne. Peš površine naj bodo pretežno tlakovane iz naravnih materialov, asfaltirane ali (po)tlakovane s kamnitimi ploščami, granitnimi kockami ali betonskimi tlakovci. Tlaki naj bodo položeni v enostavnem paralelnem rastru.

Povozne površine so pretežno asfaltirane in primerne nosilnosti.

Ureditev zelenih površin

V območju je predvidena:

- zasaditev dreves med območjem individualnih stanovanjskih hiš in objektom G ter ureditev zelenih površin v nadaljevanju zadnjega severnega niza hiš proti vzhodu, kakor je prikazano v ureditveni situaciji;

- zatravitve, ozelenitve in zasaditve dreves med objekti;

- Ureditev in oprema sprehajalnih poti (klopi…).

Drevesa so varovalnega značaja pred vizualnimi konflikti in nudijo senco stanovanjskemu kompleksu. Zasadi se avtohtone drevesne vrste. Izbira vseh rastlinskih vrst, zatravitev in natančna razmestitev v območju celotnega OPPN, so predmet projektne dokumentacije.

Zagotoviti je potrebno zaključene tratne ploskve, v kontrastnem razmerju do vegetacijskih elementov in ostalih prvin v prostoru.

Otroško igrišče se uredi med stanovanjskimi objekti (med nizi A, B, C, D, E) ter v nadaljevanju zadnjega, severnega niza hiš proti vzhodu in se nameni za starostne stopnje 3-6, 6-12 let z možnostjo nadzora igre. Vse natančne podatke o površini in njeni izvedbi bo obsegala projektna dokumentacija za ureditev okolja ob upoštevanju pogojev iz tega odloka.

Ob izgradnji objektov A, B in C je investitor dolžan zagotoviti izgradnjo otroškega igrišča. Natančna lokacija igrišča je razvidna iz ureditvene situacije.

15. člen

Parcelacija

V ureditveni situaciji je prikazana parcelacija objektov, parcele so funkcionalno navezane na objekte. Cestišče se odparcelira in preda v javno rabo, parkirišča ob cestiščih so lahko tudi v zasebni lasti in varovana z ustrezno mikrourbano opremo. Parcele ob stanovanjskih hišah (območje H) so v celoti v zasebni lasti.

Gradbene parcele so razvidne iz načrta gradbenih parcel.

VIII. MERILA IN POGOJI ZA GRADNJO PROMETNEGA OMREŽJA

16. člen

Motorni promet

Uvoz v predvideno stanovanjsko sosesko je z enojnim priključkom na regionalno cesto 2. reda R2 435: Industrijsko cesto ulico. Zaradi velike frekvence prometa po tej cesti je načrtovan samo en izvoz v predvideno sosesko. Ta je zaradi prometne varnosti in umirjenega prometa predviden z izvedbo križišča (krožišča) ustreznih dimenzij.

Glavna in edina napajalna pot v območju soseske (cesta A) poteka od začetka do konca predvidene soseske v smeri V-Z. Iz nje so izvedeni odcepi tako v smeri S-J kot tudi V-Z, vendar samo znotraj predvidene pozidave. Vzporedno s cesto A poteka druga napajalna cesta (cesta B), ki bo formalno šele z izgradnjo nove soseske dobila status dovozne ulice in bo napajalna komunikacija za obe soseski (v obstoječo južno od območja obdelave in novo zgrajeno v območju obdelave OPPN).

Vse ostale ulice so sekundarnega pa tudi terciarnega pomena in bodo v naravi predstavljale samo možnost dovoza do predvidenih novozgrajenih objektov.

V skladu z razvrstitvijo cest po pomenu in uporabnosti je predvideno dimenzioniranje prometnih komunikacij. Glavni dovozni cesti (A in B) sta predvideni kot dvopasovnici širine 2 × 3.25 m z obojestranskimi pločniki, v okviru možnosti je med pločnikom in voziščem še zelenica.

Ostale napajalne ceste so širine 2× 3.00 m z obojestranskimi pločniki brez zelenih površin. Določena vozišča, ki služijo samo dostopu do novozgrajenih objektov pa so tudi brez pločnikov.

Dimenzioniranje zgornjega in spodnjega ustroja cestišč, kot tudi mirujočega prometa bo detajlno obdelano v projektni dokumentaciji PGD.

Mirujoči promet

Parkiranje vozil za novogradnje je zagotovljeno na prostih površinah ob objektih in v podzemnih garažah. V primeru neizpolnjevanja standardov se število parkirišč v projektni dokumentaciji dimenzionira v skladu s Tehničnimi normativi za projektiranje in opremo mestnih prometnih površin (FAGG, PTI, 1991).

Podzemne garaže je potrebno izvesti za objekte v nizu A, B, C, F, G in za objekt I. Lahko so v eni ali več etažah.

Ob vhodih v objekte je potrebno v projektni dokumentaciji zasnovati in izvesti parkirna mesta za invalide.

Potrebno število parkirnih mest se določi skladno s tabelo:

Peš in kolesarski promet

Pešcem je namenjen pločnik, ki poteka ob robovih novih cest ter pot, ki vodi do objekta G. Projektirana je tudi kolesarska steza, ki se navezuje na križišče (krožišče) in poteka ob cesti A, nato pa se ob koncu objekta G spusti do ceste B in poteka ob njenem zgornjem robu. Za potrebe kolesarskega prometa se uporablja rekonstruirana ulica, odstava koles pa je predvidena v stanovanjskih ali nezahtevnih oz. enostavnih objektih.

IX. VAROVANJE KULTURNE DEDIŠČINE IN VAROVANJE NARAVE

17. člen

V območju, ki ga ureja ta OPPN, je potrebno upoštevati kulturno varstvene smernice in opraviti vsa potrebna dela, ki so opisana v 8. členu odloka ter so potrebna za zavarovanje arheoloških spomenikov - Ruše- Žarno grobišče ob železniški progi in Ruše-

Naselbina ob železniški progi v JZ delu območja.

18. člen

V območju, ki ga ureja ta OPPN, ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij, pomembnih za biotsko raznovrstnost.

X. VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI

19. člen

Splošne zahteve

Obravnavano območje leži po karti Potresne nevarnosti Slovenije v coni, kjer znaša projektni pospešek tal 01G. Vsi načrtovani objekti morajo biti grajeni potresno varno. Območje ni erozivno in plazovito, zato izdelava geomehanskega poročila ni potrebna.

Obravnavano območje ni poplavno, vendar mora biti dno izkopa vsaj 2 m nad najvišjo gladino podzemne vode. Za območje občine Ruše sta bili izdelani Analiza poplavne varnosti jugozahodnega dela Maribora pred hudourniškimi vodami s Pohorja (na odsekih Pekrski potok- Blažovnica in Blažovnica-Lobnica), št. projekta: 2281/00, junij 2000, ki jo je izdelal Vodnogospodarski biro Maribor d.d., Maribor in Študija ureditve poplavne varnosti naselja Ruše, Predlog ukrepov od naselja Bezena do potoka Lobnica, št: 554/05, junij 2005, ki ga je izdelalo podjetje HIGRA d.o.o., Maribor. Pri pripravi nadaljnje dokumentacije je potrebno (v tekstualnem in grafičnem delu) upoštevati omenjeno študijo.

Zaradi možnosti razlitja nevarnih snovi se morajo na parkiriščih in manipulativnih utrjenih površinah izvesti ustrezno dimenzionirani lovilci olj s koalescentnimi filtri, ki so priključeni na javno kanalizacijo.

V obravnavanem območju je nična možnost požara v naravnem okolju, zato ukrepi niso potrebni.

Za vse objekte ni potrebna ojačitev prve plošče, saj ima naselje manj kot 5000 prebivalcev. Kljub temu je priporočena izvedba objektov z ojačano prvo ploščo (na porušitev samo nase).

20. člen

Požarno varstvo

Z lokacijo posameznih objektov morajo biti zagotovljeni pogoji za varen umik ljudi in premoženja, kakor tudi ustrezni odmiki med objekti za intervencijo – oboje v skladu z 22. členom Zakona o varstvom pred požarom (Ur. l. RS, št. 3/07) in s 5. in 6. Členom Pravilnika o požarni varnosti v stavbah (Ur. l. RS, št. 31/04, 10/05, 83/05 in 14/07). Zagotoviti je potrebno ustrezno požarno ločitev objektov, s čimer bodo zagotovljeni pogoji za omejevanje širjenja ognja ob požaru - v skladu s Pravilnikom o požarni varnosti v stavbah (Ur. l. RS št. 31/04, 10/05, 83/05 in 14/07).

Zaradi možnosti intervencije gasilcev morajo biti intervencijske poti izvedene v skladu s SIST DIN 14090, utrjene za nosilnost osne obremenitve 10 ton.

V območju se mora izgraditi hidrantno omrežje, ki zagotavlja ustrezen pretok – v skladu s Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Ur. l. SFRJ, št. 30/91 ter 6. , 7. ali 8. člen Pravilnika o požarni varnosti v stavbah; Ur.l. RS, št. 31/04, 10/05, 83/05 in 14/07).

Zaradi zmanjšanja požarnega tveganja se morajo upoštevati morebitni vplivi obstoječih industrijskih objektov -22. člen Zakona o varstvu pred požarom (Ur. l. RS, št. 71/93, 87/01,105/06 in 3/07)

Pri pripravi projektne dokumentacije je za večstanovanjske objekte obvezna izdelava študije požarne varnosti pred vložitvijo vloge za gradbeno dovoljenje.

XI. VARSTVO OKOLJA

21.

22. člen

Varovanje voda

Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda mora biti usklajena s Pravilnikom o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Ur. l. RS, 109/07) in Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Ur. l. RS, št. 47/05, 45/07).

Odvajanje padavinskih voda iz večjih ureditvenih območij je treba predvideti v skladu z 92. čl. Zakona o vodah (ZV-1, Ur.l. RS, št. 67/2002, 110/2002-ZGO-1, 2/2004, 41/2004-ZVO-1, 57/2008) in sicer na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki ... ).

Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih odpadnih voda z javnih cest mora biti usklajena z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Ur. l. RS, št. 47/2005) in Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Ur. l. RS, št. 47/2005, 45/07).

Odvodnjavanje padavinskih vod s parkirišč naj se uredi preko ustrezno dimenzioniranih lovilcev olj s koalescentnimi filtri v javno kanalizacijo, ki naj bodo dimenzionirani ob upoštevanju velikosti prispevnih površin, intenzitete padavin in možne pričakovana količina naftnih derivatov.

Padavinske vode z obravnavanega območja (s streh, parkirišč, cest) je potrebno, če ne obstaja možnost priključitve na javno kanalizacijo, prioritetno ponikati, pri tem morajo biti ponikovalnice locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. Če ponikanje ni možno, kar je potrebno računsko dokazati, je potrebno padavinske vode speljati v bližnji vodotok, če tega ni, pa razpršeno po terenu. Pri tem mora biti ureditev odvodnje načrtovana tako, da bodo padavinske vode speljane izven plazovitega in erozijsko ogroženega območja. V primeru odvodnje po erozijsko nestabilni ali plazoviti ogroženi brežini je potrebno predvideti odvodnjo po kanaletah ali drugače utrjenih muldah.

Direktni izpusti v vodotok morajo biti predvideni in izvedeni tako, da bo teme cevi pod koto srednje nizke vode.

Tla v garaži naj bodo brez talnih izpustov, v primeru le teh se izvede odvodnja odpadnih voda preko ustrezno dimenzioniranih lovilcev olj s koalescentnimi filtri in iztokom v javno kanalizacijo.

Dno izkopa mora biti vsaj 2 m nad najvišjo gladino podzemne vode, kar mora biti nedvoumno razvidno iz projektne dokumentacije.

Pri izvedbi posega ni dovoljeno poseči v podzemno vodo.

Omenjen poseg se nahaja v širšem območju z oznako »VVO III« zalog pitne vode na Dravskem polju (Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ruš, Vrbanskega platoja, Limbuške dobrave in Dravskega polja, UR. list RS št. 24/2007), zato je potrebno pri načrtovanju dosledno upoštevati omejitve in pogoje iz veljavnega predpisa.

Projektna dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja za predvideno gradnjo mora biti usklajena z veljavnimi prostorskimi akti, kar mora biti razvidno iz projektne dokumentacije.

Za območje Občine Ruše sta bili izdelani Analiza poplavne varnosti jugozahodnega dela Maribora pred hudourniškimi vodami s Pohorja (na odsekih Pekerski potok- Blažovnica in Blažovnica- Lobnica), št. projekta: 2281/00, junij 2000, ki jo je izdelal Vodnogospodarski biro Maribor d.d., Maribor in Študija ureditve poplavne varnosti naselja Ruše, Predlog ukrepov od naselja Bezena do potoka Lobnica, št: 554/05, junij 2005, ki ga je izdelalo podjetje HIGRA d.o.o., Maribor. Pri pripravi nadaljnje dokumentacije je potrebno (v tekstualnem in grafičnem delu) upoštevati omenjeno študijo.

Investitor mora skleniti pogodbo o ustanovitvi služnosti oz. pridobiti soglasje po določilih Stvarnopravnega zakonika (Ur. l. RS, št. 87/2002-SPZ) za iztok očiščenih padavinskih vod v Ruški potok, če je lastnik zemljišča Republika Slovenija. Pogodba oz. soglasje služi kot dokazilo o pravici graditi na vodnem in priobalnem zemljišču, ki je v lasti države, v skladu z ZV-1 in jo je treba skleniti oz. pridobiti s strani naslovnega organa pred pridobitvijo vodnega soglasja. Če je za obravnavani objekt že podeljena vodna pravica z vodnim dovoljenjem ali koncesijo, ni potrebno skleniti take pogodbe oz. pridobiti soglasja.

23. člen

Varstvo pred hrupom

Za območje je v skladu z veljavnimi predpisi s področja varstva pred hrupom določena III. stopnja varstva pred hrupom.

V kolikor je v objektih predvidena gostinska dejavnost, se obratovalni čas omeji v skladu z veljavnimi predpisi na območju občine oz. države.

24. člen

Ravnanje s komunalnimi odpadki

V skladu z občinskim odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki se uredijo zbirna in prevzemna mesta za ločene frakcije ter lokacije za zbiralnice ločenih frakcij komunalnih odpadkov v objektih ali v enostavnih oz. nezahtevnih objektih ob njih.

XII. MERILA IN POGOJI ZA GRADNJO KOMUNALNE INFRASTRUKTURE

25. člen

Kanalizacija

Zaradi možnosti izgradnje ločene kanalizacije se načrtuje izgradnjo ločenega sistema za odvajanje vode. Pri tem naj se upošteva, da je v podaljšku ceste B obstoječi vodotok, v katerega se lahko speljejo meteorne in padavinske vode direktno. Zaradi tega bo zmanjšana količina vode, ki bo odtekala v preostali del kanalizacijskega omrežja.

Kanalizacija za fekalne in odpadne vode

Kanalizacija za odpadne in fekalne vode je predvidena v vseh novozgrajenih cestah razen v cesti E, kjer zaradi dovozne oz. Izvozne klančine izgradnja kanalizacije ni možna ter cesti C-sever, kjer je predvidena uvozna rampa v podzemno garažo. Kljub vsemu je predvidena možnost priključevanja vseh novo predvidenih objektov na novozgrajeno kanalizacijsko omrežje.

Zaradi situacije, ki omogoča priključevanje novozgrajenega kanalskega sistema v južnem robu novopredvidene soseske v cesti B oz. Knupleževi ulici, je potrebno sledil smernicam upravljavca in novozgrajeno kanalizacijo priključiti na ta že zgrajeni kanalizacijski vod.

Nova zgrajena fekalna kanalizacija je predvidena v izvedbi z vodotesnimi cevmi in dvojnim tesnjenjem pri sestavljanju cevi

– skladno s SIST ISO 1610. Enako so vodotesni vsi potrebni priključni, kontrolni in spojni vertikalni jaški.

Kanalizacija za meteorne in padavinske vode

Neonesnažene padavinske in meteorne vode so speljane po ločenem kanalizacijskem omrežju v obstoječi vodotok (Ruški potok), ki poteka zahodno od novopredvidene soseske.

Meteorna kanalizacija poteka po vozišču vseh ulic, vzporedno s fekalno kanalizacijo. Na meteorno kanalizacijo so preko peskolovov priključene vse padavinske vode s streh, pa tudi tiste z zunanjih parkirišč na koti terena. Predvidene novozgrajene parkirne hiše imajo za odpadno vodo vgrajeno ustrezno kanalizacijo z ustreznimi lovilci olj, ki se s pomočjo prečrpališča dvignejo na nivo meteorne in padavinske kanalizacije. Posebej je potrebno opozoriti, da morajo biti tudi vse padavinske vode z zunanjih parkirišč očiščene, vgrajeni morajo biti lovilci maščob oziroma olj.

Zaradi neonesnaženosti meteorne kanalizacije ni nujno vgrajevati vodotesnih cevi, lahko so običajne. Zbirni kanal za meteorno kanalizacijo poteka v cesti B oz. Knupleževi ulici in se izliva v obstoječi Ruški potok direktno ali v primeru višinskih razlik s pomočjo prečrpalnice.

Vodovod

Zgradi se novi cevovod O 200 po Industrijski ulici od odcepa pri bencinski črpalki na jugu do novega predvidenega križišča (krožišča) z odcepom v novo sosesko. Zamenja se cevovod na južni strani nove soseske v cesti B LŽ DN 150 z vsemi navezavami. Obstoječi TPE 110, ki je vzporeden z Industrijsko ulico proti severu, se ukine in se zgradi nov priključni vod v novozgrajeni cesti C.

Izgradnja vodovoda je predvidena v vseh novo predvidenih ulicah, razen v cesti E. Vsi sekundarni napajalni vodi so priključeni na oba novozgrajena voda v cestah A in B, ki sta tudi priključena na glavni cevovod, ki bo novozgrajen v Industrijski ulici. Vso vodovodno omrežje je zgrajeno iz LŽ cevi tipa duktil, dimenzioniranje bo možno po hidravličnem izračunu.

Plinovod

V novozgrajenem naselju S8 je predvideno plinovodno omrežje za kompleksno oskrbo. Omrežje je zgrajeno v skladu s komunalnim redom v vseh novozgrajenih ulicah razen v cesti B, kjer je naselje južno od te ulice že priključeno na obstoječe plinovodno omrežje.

Glavni dovod s priključkom na Industrijsko ulico je po cesti A, priključek na Industrijsko ulico je izveden v novozgrajenem krožišču. Iz ceste A pa gredo sekundarni plinovodi po cestah C,D,F,G in H. Vsak od posameznih poslovnih ali poslovno stanovanjskih objektov ima svoj priključek, vsaka od stanovanjskih ali poslovnih enot ima urejeno lokalno pripravo tople vode za kompleksno oskrbo stanovanja ali poslovnega prostora. Pod kompleksno oskrbo se razume priprava tople vode za gospodinjstvo, sanitarno vodo ter ogrevanje.

V skladu z veljavno zakonodajo bodo pri projektiranju in izvedbi upoštevani predpisi DVGW in Splošni pogoji o dobavi in odjemu zemeljskega plina iz omrežja SODO Plinarne Maribor, d.d. na območju Občine Ruše (MUV št. 9/98)

Ogrevanje

Objekti se ogrevajo s kotlovnicami, ki so priključene na plinovodno omrežje, ki je speljano v vseh ulicah. Objekti lahko imajo skupno plinsko kotlovnico ali pa se ogrevajo individualno preko etažnega kotla. Možno je tudi ogrevanje z drugimi okolju prijaznimi energetskimi viri (ekstra lahko kurilno olje, sončna energija, biomasa ter ostali obnovljivi viri energije).

Elektrika

Za potrebe napajanja predvidene stanovanjske soseske bo potrebno:

- zgraditi novo TP ustreznega tipa in moči;

- vključiti novo TP v obstoječ 20 kV kablovod TP Ruše 8 – TP Ruše 15;

- zgraditi novi NN razvod od TP do predvidenih objektov;

- pred izdajo soglasja k OPPN je potrebno naročiti idejno zasnovo napajanja pri Elektro Maribor.

Na strehah objektov je možna namestitev sončnih celic oz. kolektorjev in fotovoltaičnih naprav (PV modulov in PV elektrarn).

Na obravnavanem območju je možno locirati PV elektrarno.

Javna razsvetljava

Za potrebe javne obcestne razsvetljave se predvidi postavitev cestnih svetilk po celotnem naselju. Predvideva se postavitev cestnih kandelabrov višine do 3.5 m, z ustreznim svetlobnim telesom, kar bo omogočalo dovolj svetlobe za odvijanje prometa (tudi pešcev) in varnost bivanja v naselju. Lokacija obcestnih svetil je locirana v javnih površinah, to je v obcestnih zelenicah.

Kjer zelenic ni, je predvidena v pločnikih, sicer pa direktno ob vozišču.

Telekomunikacije

Objekti se bodo napajali iz obstoječega Telekom omrežja ali iz drugega vira telekomunikacijskih povezav, za kar je potrebno pripraviti projektno dokumentacijo za omrežje in priključevanje.

CATV

Objekti se priključijo na obstoječe kabelsko omrežje v skladu s smernicami upravljavca omrežja.

XIII. TOLERANCE PRI LEGI, VELIKOSTI IN FUNKCIJI OBJEKTOV IN NAPRAV

26. člen

Tolerance so dopustne zgolj pri spremembah namembnosti in rekonstrukcijah objektov v okviru drugih urbanističnih omejitev, pod pogojem, da se obstoječa dejavnost nadomesti z drugo dejavnostjo iz priloge 1 tega odloka in se za novo dejavnost zagotovi zadostno število parkirnih mest v skladu z normativi iz tabele v 16. členu tega odloka.

Maksimalna tlorisna velikost objektov in gabariti so podani v ureditveno - količbeni situaciji z možnimi odstopanji +1 m in – 2,5 m ali več navznoter, pri čemer je potrebno upoštevati gradbeno črto in gradbeno mejo. Dovoljena so odstopanja v višini objektov do ± 1,00 m.

Pri gradnji kleti so dovoljene tolerance do 1,00 m od parcelne meje objekta v notranjost parcele, v kolikor je strop kletne etaže pod finalno koto terena.

Preseganje urbanističnih omejitev (maksimalna etažnost in maksimalni horizontalni gabariti, izključna namenska raba) in okoljskih obremenitev (hrup, emisije v ozračje in podtalje) ni dovoljeno.

Pri navajanju višin z etažami se uporabijo funkcionalne višine etaž v skladu z dejavnostjo objektov.

Pri gradnji ali prenovi komunalne in druge infrastrukture, zunanjih ureditev ter urejanju parkirišč in cestne infrastrukture, so dovoljene tolerance, v kolikor se pri izdelavi izvedbene dokumentacije ali med gradnjo ugotovi, da je s spremembami mogoče doseči tehnično in ekonomsko ugodnejšo rešitev pod pogojem, da se ne spreminja zasnova objektov.

Tolerance v smislu odstopanja od določil zadnjega odstavka 13. člena odloka niso dopustne.

XIV. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV

27. člen

Investitorji morajo izvesti ali zagotoviti financiranje za izdelavo programa opremljanja stavbnih zemljišč in vseh posegov, ki so predvideni v OPPN.

Zraven obveznosti, navedenih v vseh členih tega odloka, so obveznosti investitorjev in izvajalcev med gradnjo in po njej naslednje:

- promet med gradnjo organizirati tako, da ne bo večjih zastojev na obstoječem prometnem omrežju;

- pred pričetkom gradnje skupaj z upravljavci evidentirati stanje obstoječe infrastrukture;

- omogočiti dostop do vseh objektov in zemljišč med gradnjo in po njej;

- sodelovati pri morebitni rekonstrukciji oz. dograditvi obstoječega križišča regionalne ceste 2. reda R2 435: Industrijske

XV. KONČNE DOLOČBE

28. člen

Občinski podrobni prostorski načrt je v času uradnih ur na vpogled pri pristojnem organu Občinske uprave Občine Ruše.

29. člen

Z uveljavitvijo tega odloka preneha na obravnavanem območju veljati Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za naselje Ruše (MUV št. 3/92 in 4/06).

30. člen

Ta odlok se objavi v uradnem glasilu in začne veljati osmi dan po objavi.

Številka: 350-01-005/2004 104

Datum: 20. april 2009

Župan občine Ruše

Vili Rezman, prof., s. r.

Priloga 1 Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za stanovanjsko cono S8 ob Jamnikovi ulici v Rušah

Priloga 2 Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za stanovanjsko cono S8 ob Jamnikovi ulici v Rušah

Priloga 3 Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za stanovanjsko cono S8 ob Jamnikovi ulici v Rušah